HINKO PATERNOST: Manjšinska šola v Velikovcu. Prav na kratko hočem karakterizirati imenovano šolo. Zamislimo se nazaj na naše CirilMetodove in nemške schulvereinske in siidmarkine šole. Prve je zidal poldrugmilijonski narod z 1 a s t n i m i prispevki v krajih, kjer je videl umirati lastno deco. In pristavljam, da mu je pri zgradbi teh šol delala mačeha Avstrija povsod ovire. Druge je zidal sedemdesetmilijonski narod — torej ne samo avstrijski Nemci, ampak tudi Nemci iz »Reicha« — povsod, kjer je te hotel in še z velikimi d r ž a v nimi podporami. Jasno je tedaj, koliko je moral prebiti naš narod ves čas v defenzivi in koliko je na ta način ugrabil naš sovražnik. Tak je bil značaj takratnih ma-njšinskih šol v stari Avstriji. In kakšen je značaj manjšinskih šol v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev! Naša mlada država skrbi tudi za šolstvo tuje narodnosti. V obme!nih krajih ustanavlja na lastne stroške manjšinske šo!e, kamor lahko zahajajo otrod nemških — in nenernšklh — staršev ln nastavlja tja svoje učiteljstvo. Zanian bi pričakovali mi Slovenci kaj takega ali saj podobnega v stari Avstriji. Vse dokaze imamo za to. — Tako sem bil z dekretom z dne 3. sušca 1919, št. 3199, samo dodeljen v službovanje — ker sem stalno nastavljen v okupiranem ozemlju — na ljudsko šolo (manjšinsko) v Velikovcu. Ali prej je bilo treba ugotoviti, koliko je v resnici otrok nemške narodnosti. Lotiti se je bilo treba dela, ki pa nl bilo najlažje. Gospod Pilgram, sedanji ravnatelj meščanske in hkrati voditelj petrazredne ljudske šole v Velikovcu, je izkazal v svojem zapisku samo 35 takih otrok. Stevilo 35 (+ 5) bi torej odgovarjalo dejstvu, da se otvori za sedaj zanje en razred. Ali pripomniti je treba, da je skoro polovica teh otrok staršev, katerih očetje so ali uradniki ali uslužbenci, ki se bodo prej ali slej, prav gotovo pa po ratificiranem miru naselili v Nemški Avstriii. Tedaj je število otrok, ki preostaja, premajhno, da bi se za letošnje šolske leto otvoril nemški razred. Z matematiČTio natančnostjo je torej dokazano, da ni nikdar potreba manjšlnske šole v Velikovcu. Vzemimo pa slučaj, da bi bilo sedaj res zadostno število otrok nemške narodnosti in bi se otvoril en razred zanje, bi bila ena največjih remegatskih predrznosti ta, da bi hipoma imel v tem razredu vse otroke njihovih družin, medtem ko bi bili razredi petrazredne ljudske šole skoro prazni. 2e sedaj se to učiteljstvo jako pritožuje, ker je približno 70 % absenc. Vzrok temu je, da je odstavljeno nemško učiteljstvo še vedno na starem kraju.in ker nima drugega dela, vabi in zbira tamošnjo deco v zakotne prostore, kjer jo poučuje. V Velikovcu je tako in približno tako je povsod v obmejnih krajih. Tam čaka naše učiteljstvo vse polno težkoč osobito sedaj, pa tudi kasneje še, ko bo enkrat stalno določena meja naše Jugoslavije. —