60 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 16. februvarija 1896.
— {Iz kronike društva „Pravnika".j Dne 27. januvarija t. 1. vršila se je letošnja glavna skupščina po naznanjenem dnevnem redu. Poročilo o tej skupščini priobčujemo, kakor običajno, na drugem mestu. Novoizvoljeni odbor konstituiral se je v svoji prvi seji, ter se je izvohl soglasno: načelnikovim namestnikom g. dr. Danilo Maj ar on, blagajnikom g. Ivan Gogala, tajnikom g. dr. Makso Pire, v odsek za društveni list gg.: dr. Janko Babnik, Ivan KavCnik in Fran Regally, knjižničarjem pa g. Fran Regally. G. predsednik poročal je nadalje, kaj se je storilo v zadevi prevoda novega civilnopravdnega reda, kakor se je to sklenilo na glavni skupščini. Na občnem zboru izvoljena enketa storila je v tem oziru že potrebne korake, kateri so imeli popolen uspeh in se je nadejati, da bode naše društvo imelo priliko, vdeleževati se pri redakciji omenjenega prevoda oflcijelno. Poleg tega rešile so se še nekatere druge društvene zadeve. — Na glavni skupščini sklenilo se je, kakor se to povzema lahko iz obširnega poročila, da se napravi v kratkem društveni shod, na katerem bi se društveniki posvetovali o načrtu novega stav-binskega reda za stolno mesto Ljubljano, kakor ga je predložila vlada deželnemu zboru kranjskemu. Ta shod sklical se je na dan 3. februvarija 1.1. ob       uri zvečer v Narodni dom. Shod je bil dokaj dobro obiskovan.
Razne vesti. 61
žal, da se shoda ni mogel vdeležiti dotični referent v deželnem zboru g. dr, I. Tavčar. Pač pa se je vdeležil shoda g. dr. D. Majaron, kateri je bil član odseka deželnega zbora, kateri se je imel posvetovati o tem načrtu. G. načelnik dr. A. Ferjančič naprosil je torej g. dra D. Maja-rona, naj blagovoli poročati shodu o stanji te zadeve. G. dr. D. Maj ar on se je temu povabilu radovoljno odzival ter poročal, da se je že tretje branje predlogov v omenjenem odseku končalo, da pa so se vsi členi načrta, kateri se pečajo z juridično stranjo predloge sprejeli v odseku nespremenjeno in da torej preostaja le, v zbornici sami staviti pri dotičnih paragrafih pre-minjevalne predloge. Tako so se sprejeli §-i 3., 8. ir^ 9. načrta nespremenjeni. G. govornik dostavil je, da bode sam stavil pri teh paragrafih preminje-valne predloge v zbornici in da bode z veseljem čul nasvete, kateri bi se morda sprožih na shodu. Pričela se je torej debata o dotičnih določbah vladnega načrta in je bila skoro soglasna sodba, da je načrt v teh točkah jako pomanjkljiv. Debate vdeležili so se posebno g. predsednik, g. dr. D. Majaron, g. Ivan Kavčnik, g. dr. Hinko Dolenec, g. dr. Josip Stare, g. dr. K. Pleiweis in g. dr. M. Pire, kateri so vsi poudarjali, da bi se morale dotične določbe premeniti, in le obžalovali, da se g. referent v deželnem zboru ni mogel vdeležiti shoda in da se bode težko dalo doseči kaka prememba vladne predloge. Kakor so poročaU že dnevniki, stavil je g. dr. D. Majaron v zbornični seji deželnega zbora Kranjskega pri posvetovanji vladnega načrta pri navedenih paragrafih svoje premi-njevalne predloge, katere so se ujemale z nazori, kakor so se izražali na shodu, zbor pa žal tem predlogom ni pritrdil.
— (Fran Geiger f.) Naše društvo izgubilo je nadarjenega člana, list naš pa marljivega in odličnega sotrudnika. Dne 3. februvarija t. 1. umrl je po dolgi in mučni bolezni v Gorici, kamor se je gel zdravit, Fran Geiger, c. kr. davčni nadzornik v Kočevji. Pokojnik rodil se je dne 19. avgusta 1862,1. v Kranji, dovršil gimnazijske študije v Gorici, pravoslavne pa na Dunaji, V državno službo stopil je Fran Geiger dne 5, novembra 1887. 1. kot konceptni praktikant pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu, dne 28. maja 1888. 1. prestopil je k c. kr, policijskemu ravnateljstvu v Trstu, pa se zopet povrnil v finančno stroko, vstopivši dne 10. avgusta 1888, 1. pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani kot konceptni praktikant. Leta 1889. bil je imenovan finančnim koncipistom in še v istem letu bil prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici kot davčni referent. Že 1. 1890. imenovan je bil davčnim nadzornikom pri C. kr. okr. glavarstvu v Krškem, od koder je bil premeščen 1. 1892. k C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevji, kjer je služboval do svoje smrti. Fran Geiger bil je jako nadarjen davčni uradnik in v svoji stroki izvan-redno izvežban. O njegovem izrednem znanji o davčnih zakonih priča posebno njegov spis „o davčni preosnovi", kateri je priobčil naš list v lanskem letniku, in v kojem je pokojnik izvrstno kritikoval določbe vladnega načrta o preosnovi naših davkov. Gotovo bil bi pokojnik v našem listu priobčil še marsikateri spis, da ga ni prehitela prerana smrt. Naj v miru počiva!
62 Razne vesti.
— (Imenovanje.) Dvorni svetni!? pri najvišjem sodišči Fran Sclimid imenovan je predsednikom višjega sodišča v Gradci.
— (Odlikovanje.) Podpredsednik višjega deželnega sodišča v Gradci Karol Klimbacher dobil je plemstvo.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: okrajni sodnik Fran Viš-nikar v Ribnici deželnega sodišča svetnikom ter ostane načelnik tamoš-njega okrajnega sodišča; okrajni sodnik v Metliki Albin Smola svetniškim tajnikom okrožnega sodišča v Novem mestu; okrajni sodnik v Kranji Adolf Elsner in sodni pristav Josip Potratto svetniškima tajnikoma pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodni pristav v Ptuji dr. Josip Fraidl okrajnim sodnikom v Črnomlji; sodni pristav v Novem mestu Emil RizzoUi okrajnim sodnikom v Metliki; sodni pristav v Cel ji dr. Karol Gelingsheim okrajnim sodnikom v Kozjem; pravni praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani Vladimir Ravni h ar avskultantom na Kranjskem. — Premeščena sta: višjesodni svetnik v Gradci dr. Karol Scheriibel k pravosodnemu ministerstu in okrajni sodnik Pavel Ju-vančič iz Črnomlja v Kranj. — Notar v Kranjski gori Vincencij Kolšek je premeščen v Idrijo; notarjem v Kranjski gori imenovan je notarski kandidat v Tržiči in kviescirani sodni pristav Rudolf Bache s. — Umrl je sodni pristav Henrik Frankovič v Novem mestu.
— (Prememba čl. 61. trg. zak.) V seji dne 19. decembra pret. 1. predložil je pravosodni minister zakonski načrt, s katerim se preminja čl. 61. trg. zak. Po tem načrtu glasil bi se omenjeni člen: Službeno razmerje med principalom in trgovinskim služabnikom razveljaviti se sme po vsaki stranki s koncem vsakega koledarskega četrtletja po prejšnji šest-tedenski odpovedi. Ako se je preje pogodila daljša ali krajša doba ali daljši ali krajši odpovedni rok, ostati ima pri tem Rok za odpoved biti mora pa za oba dela jednak in se tudi po pogodbi ne more znižati pod 14 dni in za čas po končani polletni službi trgovinskega služabnika ne pod jeden mesec. Ako se uveljavljajo slednji roki za odpoved, ne more služabno razmerje prenehati druzega dne, kakor prvega ali petnajstega vsacega meseca. Pogodbena določila in dogovori, kateri nasprotujejo določilom predstoječegaf člena, so neveljavni,
— (Kolekovanje prehodnih menic.) C. kr. odredbinski urad opozoril je dunajsko trgovinsko in obrtno zbornico, da je poizvedel, da imajo marsikatere avstrijske firme navado, da podpisujejo menice, katere pošiljajo inozemski dolžniki tuzemskim firmam v plačilo pošiljatev blaga in katere imajo vpisano inozemsko mesto izdaje, kot trasanti. Ako se take menice, katere so po besedilu — transito menice, uporabljaje to okolnost, katera pa ne odgovarja dejstvu, ker se menica po trasantu podpiše v tu-zemstvu, kolekuje po §-u 9. zakona z dne 8. marca 1876, št. 26. drž. zak. samo s pristojbino 2 kr. od vsakih 100 gld. valute, zakrivi se v zmislu §-a 84., št. 2 pristojbinskega zakona dohodarstvene prikratbe, katera se kaznuje po kazenskem zakonu o dohodarstvenih prestopkih in koja ima za posledico hude kazni.