224. številka. Ljubljana, četrtek 30. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1« g!., za pol leta 8 A M Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :»0 kr., za en uiesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mosec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tnje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. "0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od ćetiiis'opne petit-vrate 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, iu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka Btolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se začne naroče-vanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovč, ako hotć list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
Spet Medvodska stvar.
Tukajšnja uradna „Laibacher Ztg." od vtorka prinaša vladni dcmenti, da „Slovenski Narod" nij prav poročal, ko je v številki 201. pripovedoval, da je bila zarad št. Lampertske gole proti Vestenecku „disciplinarna preiskava", temuč, da "Je pač komisijonalno konstatiralo se, kako daleč imajo otroci v Šolo, da se more eventualno od kompetentnega oblastva kaka sprememba v šolskih odkazih z ozirom na razdaljavo uvesti." — Tedaj uradni list konstatira, da preiskava je bila res, samo, da ne „disciplinarna". Mi bi lehko stvar št. Lampertske šole in pritožbe kmetov in Vesteneckove korake razložili. Ali naj bode! Naj velja, da
smo mi krivo podučeni bili, damo  se popra viti. V stvari, da smo prav poročali, formalno ne, naslov nij bil birokratično pravilen. Dobro!
Ali pri tej priliki, sprejemajoč vladni popravek o čisto nevažnej stvari, tikajočej se jedinegn Vestenecka, moramo pa slavnej „Lai-bacherici" prav resno opomniti, da naš pregovor pravi, da Bog je sam sebi najprej brado ustvaril. Kedaj bode „Laibacher Ztg." sama sebe dementirala? Kedaj svoje celo deželo psovajoče lažnjivo poročilo o Medvodskej aferi preklicala? Kedaj?
Mi namreč opozorujemo vlado in njen list „Laibacher Ztg." na svoj denašnji dopis iz Medvod in pa na poročilo, katero je ob svojem času prinesla uradna „Laibacher Ztg.", katero lažnjivo poročilo je bilo izvir vse dolge vrste perfidnih člankov v nemških listih. Tam se je v novinah psovalo na slovenske kmete, na narodno slovensko stranko, na kranjsko deželo. In ko se je precej po prvem razkadenji „vinskih duhov" od naše strani reklo, da vse nij tako, kakor dunajski listi poročajo, izgovarjali so se ti izrekoma: „saj je uradna „Laibacher Zeitung." tako poročala."
Če tedaj uradna „Laibacher Ztg." prišepa včeraj in popravlja to, kar smo mi pisali v številki 201 (denes pa uže pišemo 224.) nu, vse hvale vredna je ta uradna ljubezen do resnice. Samo da naj vladni list pri sebi začne z resnico in popravki; naj dobre izglede na sebi da, in nič ne škodi če malo pepela na grešno nemško glavo natrese, kajti laži „Laibaeherične" v Medvodskej aferi so vse drugačno politično teške kot naša opomnja o preiskavi proti Vestenecku.
Še enkrat torej vladi in njenemu organu priporočamo berilo dopisa iz Medvod v denas-njem svojem listu, pa rabo kazanega proti nam resnicoljubja na sebi. Sicer iina pa stvar še drugo lice in mi je ne mislimo kar tako puščati. Za denes pa ne moremo še o vsem govoriti.
Poli tie u i razgled«
\olrttit)<» €l<»xol«>.
V Ljubljani 29. septembra.
Druzega meseca bode cesar potoval v Šlezijo, ter pohodil Opavo, Moravsko Ostra-vico, Tešin in Belsko, Spremljeval bode baje cesarja trgovinski minister Kremer.
Poljski listi hvalijo energijo svojega rojaka ministra Dunajevskega, kije hitro odstavil in prestavil intrigujočega Cherteka iz ministerske službe na Dunaji kar v Prago. — Dunajevski je tako ravnal, kakor je prej Las-ser. — Saj pat dragi ministri povsod puste, da uradniki zoper zdanjo vlado konspirirajo.
Dalmatinski namestnik general Rodić je nastopil svoj odpust ter bode pohodil Italijo, Nemčijo in Ogersko.
Peštansk list piše: Hrvatski ban bode v kratkem prepotoval Hrvatsko, Slavonijo in Vojno Krajino. Z mesecem marcem 1881 ae namreč razide zdanji hrvatski sabor, zato bode ban deželo prehodil, da bode poizvedel o prihodnjih volitvah. Krajino bode pohodil zaio, ker se bode ta res kmalu pridružila Hrvatekej materi zemlji. Sicer se pa bode s prva stvoril na pol civilen, na pol vojašk provizorij, ter imenoval se kraljev komisar, ki bode združenje pripravil. Okraji, ki se bodo Hrvatskej vte-lesili, so Brodski, Gradiškanski, Banski, SIu-inski, Otočanski in Ličanski polk. Krajina broji okolo G00 000 duš, ki bodo volili 35 poslancev. Od teh je 20 do 25 pravoslavnih, tako, da bodo z zdanji mi pravoslavnimi v lir-
I va n K r i I o v,
ruski basnar.
(Spisal po Polevem Ivan S te k las a.) (Dalje.)
Še le koncem 1. 1806 stopi Ivan Andre-jevič iz novic*) na literarno polje: on se prijavi J. J. Dmitrijevu, ter mu prinese svoje prve tri basne, deloma prevedene, deloma pa predelane iz Lafontena. Le te basne so bile: Pob in trst. Zbirčna nevesta. Starec in troje mladih.**) Dmitrij, ki se je bil v tem času skoraj izključljivo posvetil tej vrsti poezije ter Be uže proslavil b svojimi prevodi francoskih
*) Njegovi životopisci trdi, da je v Rigi napi-■al znamenito ostroumno komedijo „Pirog" (pašteta).
**) Pripoveduje se,  da je Krilov naumil uže 1. 1781 prevesti Laibntenovo baane, in mnogi poznavatelji njegovih sposobnosti so ga obodravali, da naj #e posveti tej vrsti poezijo . . . Ali njega je zani-1 malo gledališče ter bo je zatorej lotil dramatike. |
basen, nij mogel propustiti, da po vrednosti ne oceni te prve proizvode Krilove, v katerih se je pokazal pravi talent njegove pesniške nadarenosti. Dimitrij je ocenil te basne popolnoma brezstrastno ... Z laskavim pismom so bile basne Krilova priposlane knezu Šali-kovu ter tiskane v njegovem časopisu „Moskov-skij Zritelj". Od tega časa je začela slava Krilova kot basnopisca hitro rasti, akopram je njegovo gmotno in društveno stanje ostalo še nekoliko časa dovelj neopredeljeno: . . . „1. 1806, pravi on, da je živel v Petrogradu, in mi mislimo, da se morejo ravno na ta čas protezati besede, katero Krilov kasneje izusti Greču: z nekimi potepini sem bil pozvan k general-gubern^toru, ki nam je objavil, da smo pregnani iz stolice. To je pa tem bolj verjetno, ker je ravno tega leta poostren zakon proti hazardu i m igram*) v Petrogradu in
•) Glej Materjali d\ja biogr. Krilova v VI. t. Sbornika statej, čitanih v otd. ruskago jezika i Slov. v Inip. Akad., Nauk str. (29.
v Moskvi." Sledečega 1. 1807 se začne Krilov zopet z glediščem baviti, ter je posnemajoč občno patrijotično navdušenje tedanje literature, "v katerej se je razširjevalo sovraštvo proti Francozom in drugim tujcem, napisal dve komediji: „Modnaja lavka" (štacuna) in „Urok doi'kani" (nauk hčeram), a za tem čarobno opero „Iljabogatir".
Še le 1. 1808 se je Krilov konečno obrnil k basni, ter se bavil s to vrstjo pesništva do svoje smrti. V tem letu je bilo natiskanih uže 17 novih basen Krilova v „Dramatičeškem Vestniku" — novem časopisu plodovitega dramaturga ruskega kneza Šahovskega. Ravno v tem letu stopi iznovič v službo, spočetka pri denarnem oddelu, a potem (početkom 1. 1812) prestopi k javnej knjižnici. S takimi vspehi rasla je slava Krilova tako hitro, da jej se more komaj slediti. Dovoljno je, ako se tukaj spomeni, da je bil Krilov pri osnovanju „Be-sedi ljubitelej ruskago slova" eden največjih nasprotnikov Karamzinovih novotarij v ruskem
vat s kom saboru pravoslavni Srbi imeli v prihodnjem saboru večino.
ViiiaiiJ«* «ir *»»»«».
Črnogorski vnanji minister Stanko Radonič je prišel v ponedeljek v Gruž, ter se udeležil posvetovanja z evropskimi admirali. Za slučaj, kadar se prične demonstracija z la dijami, se je evropska Mota razdelila v tri oddelke. V prvem oddelku so angleške in italijanske ladije, v drugem avstrijske in francoske, v tretjem pa ruske in nemške. Ker je baje Turčija izjavila, da bode ona smatrala za „casus belli", ako bi Črnogorci prestopili albansko mejo, zato pričakujejo admirali evropske flote novih instrukcij od svojih vlad, ako bi morebiti smeli vojakov izkrcati, ki bi pomagali Črnogorcem zoper združene turške vojake in Albance.
Najnovejši telegram preko Pariza poroča, da so operacije pred Ulcinjem odložene; upor Turčije in spremenjeno držanje Črnegore terjajo novih razprav velevlastij. — „Havasw namreč poroča, da Črnagora terja materijalne pomoči od flote. Anglija in Rusija sta zadovoljni dati Črnej gori to pomoč, a druge vlade menda ne.
Umor lorda Mounthmorrisa na Irskem je prozval veliko razburjenje po Angleškem. „Times" zahtevajo, naj vlada zdaj pokaže, da je močna. „Daily News" pravijo, da se je socijalno vprašanje na Irskem s tem umorom bitstveno spremenilo, vendar pa taki zločini ne smejo Angležev oslepiti, da bi ne videli Blabega irskega zemljiškega sistema.
Dopisi.
Iz Medvod 24. septembra. [Izv. dop. J (Ali Se ne bomo imeli miru?) Ker zavoljo izmišljenega in zlaganega napada na ljubljanske „liedertanerje" v Medvodah zlobni nem-fiki listi še vedno obirajo pošteno in miroljubno medvodsko občino ter psujejo ves slovenski narod in ker je ravno te dni velik dunajski list spet lagal se „vom arrangirten Ueber-falle deutscher Siinger in Zwischenwii3sern", in ker dalje v „Slovenskem Narodu" beremo, da si razni Wawreczki in Suppantschitschi še zmirom naše liste tožariti upajo, namesto, da bi Boga molili, naj bi se skoro nesrečne njih laži pozabile — moram vendar vso to zoperno stvar, katera se mi kar gabi, še enkrat pojasniti. Zatorej poudarjam: da tisti večer, ko so bili ljubljanski nemškutarski pevci, kakor sami trdijo, pri nas v Medvodah „tepeni", še drugo jutro tukaj noben živ krst o kak snem pretepu ali napadu kar čisto ničve-d el nij! Še le popoludne, ko smo dobili uradno „Laibacherico" v roke ter brali v njej „von den aufgehetzten strolchen" in druge
take lepe reči, delali smo dolge obraze ter se
začeli izpraševati, kaj je bilo in kako — ali zvedeli nijsmo nič, ker — nič bilo nij.
Da pa aranžiranega napada na ljubljanske „nemške" ali kakšne koli pevce rea nij bilo, to more pričati: prvič mitničar na desnem bregu Sore pri mostu, kjer se je baje zlagani napad vršil. Ta mož nij slišal nobenega krika, nij videl nobenega pretepanja, dasiravno je bil svitel večer. Drugič v žandarmerij-skej kosami, ki stoji 100 k o r a k o v od ti stega mesta, kjer smo mi Medvodčani baje „liedertaflerje" na meh odirali, nobena živa duša nij nič videla, nič slišala. Tretjič je bil učitelj II. mestne šole v Ljubljani, g. R. s svojem prijateljem tisti čas v Kavčičevej krčmi na pošti, ko so dobro „nadelani" in srboriti „liedertaflerji" se Svetja na kolodvor šli ter nekateri izmej njih pri g. Kavčiču ustavili in spet pili. G. R. je s svojim tovarišem počakal, da so zadnji „liedertaflerji" t. j. ravno tisti, ki trdijo da so bili tepeni, od šli na kolodvor. Pet minut za njimi sta odšla g. R. in njegov prijatelj tudi naravnost na kolodvor, pa ni jata nobenega Človeka na potu srečala, nobenega vpitja slišala, nobenega napada videla.
Ali je bil tedaj kakšen napad ali ne? bode radovedni bralec vprašal. Da! Bil je. Toda kakšen, kako čuden! Poslušajte!
Neki rudečelasi smrkovec iz Spodnje Senice, ki še za vojake nij dosti zrel, znan zanikernež in pretepalec, ki sedme božje zapovedi ne zna spoštovati ter je zategadelj tudi uže nekoliko tednov v ječi „prakticiral", tako, da se ga pri nas vsak pošten Človek ogiba in boji, posebno, ker tudi rad z nožem drega, ta nesnaga je neki res — (kakor mislijo, kajti videl ga nihče nij) — na potu od mosta do kolodvora počakal zadnjih, nin dulci jubilo" na kolodvor gredoČih hrabrih „liedertaflerjev", počakal ne zato, da bi jih bil »napadel" in nabfl, ampak kakor pri nas mislimo vsi, ki tega čudnega mladega poštenjaka poznamo, samo zato, da bi bil temu ali onemu pijanemu pevcu v naglici kakšno zlato ali srebrno verižico odtrgal ali uro iz žepa potegnil. In ker se mu to nij posrečilo, je vsakemu— bilo jih skupaj pet mož! — par gorkih klofut založil, potem se pa še od njih za ubogih .50 kr., kakor pravijo, podkupiti dal, da je s klofutami nehal!! — To tedaj je bil tist siloviti narodno-slovenski napad na nemške pevce, ki je našim nemšku-
tarjem dal povod, da so našo občino, našo deželo in ves naš slovenski narod s tako podlostjo, tako surovostjo in s takim rafiniranim cinizmom ometali, grdili in psovali! In zavoljo tega je moral naš vrli žandarm Jan pod zemljo in drugi žandarm v brigadni zapor !
Še jedenkrat pa ponavljam, da tudi tega zanikerneža iz Spodnje Senice nobena priča nij videla ljubljanskih pevcev pretepavati, samo sumnja je opravičena, da je ta rudečelasec napadel hrabre pevce, če jih je sploh kdo. Ali dokazati se mu nič ne more. Sicer bi pa mi Medvodčani prav nič ne imeli zoper to, če bi nam ga vi Ljubljančani za par let na val Grad poslali, da bi bili vsaj rešeni od njega.
Končno naj še to omenjam, da je bil „Tagblattov" in uradne „Laibacherice" „brutalni" železniški načelnik g. M. zategadelj, ker vinskih „liedertafterjev" nij na šine pustil, od železniškega vodstva — pohvaljen, ker je storil svojo dolžnost ter potem na svojo prošnjo na bolje mesto v Pontafal prestavljen. Preiskava je tudi pokazala, da vnanjih vrat pri vhodu v štacijsko poslopje nij ukazal g. načelnik M. zapreti, nego zaprli so jih strahopetni Jiedertaflerji" sami svojim „tepenim" tovarišem prav pred nosom, ker so v svojej vinskej fantaziji mislili, da gre „črna vojska" iz Medvod nanje.
Nejevolja je pri nas res velika bila in je deloma še, toda ne na Ljubljančane, ne na Nemce sploh, ampak na tiste novinarske do* pisune, ki so našo občino prvič po „Laib. Ztg.u potlej pa po dunajskih listih v grdo ime spravili in nam toliko nepotrebnih potov prouzročili, žandarma Jana usmrtili in druzega žandarma v nesrečo pahnili. Sicer nam je pa v našem lepem kraji vsak drug človek, bodi si tujec ali domač dobro došel. Da smo pa Slovenci in da imamo svoje rajši kakor kakšne tuje rogovileže, i kdo nam bo to zamerjal!
X Dunaja 28. sept. [Izv. dop.] (Preši r o n v češkem jeziku.) Prav veselo vest imam poročati. G.Josip P en i že k, mnogim slovenskim dijakom na Dunaji poznat češk rodoljub, cand. prof., prevodil je vse Prešir-nove poezije iz Slovenskega jezika na češki. Mnogo teh na češki jezik prevedenih Preširnovih pesnij je uže natisnenih v „Svetozoru" i „Koledi." „Kvčtyu, jeden najboljših Čeških ilustrovanih listov, prinese v kratkem cel sonetni .venec i več druzih pesnij Preširnovih. Kolikor sem mogel razsoditi iz v „Svetozoru" priobčenih štirih sonetov, je pre-
literaturnem jeziku in slogu, zdaj pa je postal jeden od prvih članov te „Besede", a meseca decembra 1. 1811 pisal je tejnik carske akademije, ko je poslal Krilovu diplom pravega Člana tega zavoda, da so njegova dela obogatila in uresila rusko slovesnost. Kmalu potem pa so zadobile politične basne Krilova izazvane dogodjaji 1. 1811 in 1812 toliko popularnost, in on kot delavec na književnem polji toliki ugled, da je bila meseca februarja 1. 1812, po visokem ukazu odmerjena plača letnih 15O0 rubljev iz carjeve blagajne ter je on smel pridružiti se dvorskim pesnikom in književnikom, katere je tako ljubila videti okolo sebe ter obsipati jih z milostmi svojimi carica Marija Feodorovna.
Sploh govoreč od tega časa, ko je Krilov stopil v službo v cesarskej knjižnici pod bližnjim načelništvom svojega pokrovitelja in prijatelja A. N. Olennina, kateri ga je v svojej hiši sprejel kot domačina — postalo je življenje za životopisca popolnoma enostavno in
enolično. Vse tvrdnje sovrstnikov se v tem slažejo, da je Krilov služil od leta 1812 do leta 1841, obavljaje v knjižnici prav počasi in ne glavolomno svojo dolžnost večjidel po dnevi; da je bil veren in točen Član angleškega kluba, kjer je vedno obedoval, in da je večjidel svojih večerov sprovel sredi rodovine Alekseja Nikolajeviča in Elizabete Markovne Olennine, kjer je iskal Čisto naravno neko pribežališče kot človek neoženjen, ki nij hotel nič več iskati kakega novega poznanstva. Ako se temu še doda, da je Krilov pisal za zabavo svoje basne, v katerih je redko kdaj upotrebiti hotel važna društvena vprašanja, nego raje razpravljal v njih pojmove, posnete in nravstvene; pa če še pristavimo, da je tečajem 40 let (od 1805—1844) Krilov napisal le teh basen okolo dvesto — to bi bil izcrpljen ves njegov životopis te druge najbolj važne polovice njegovega življenja. Ne sme se tukaj propustiti iz vida, da nam vsa svedočanstva sovrstnikov enako rišejo Krilova v tem času kot lenega
človeka in počasnega, ki nij maral mnogo za življenje, nečistega in zamazanega v obleki in v domačem svojem stanu, navajenega samo dobro jesti ter razgovarjati se ves čas, ki mu je od službe preostal. Prispodobivši vse to konečno nij težko stvoriti si neugoden pojem o Krilovu, posebno ko bi še soglasiti hotel z onimi izmed njegovih protivnikov in grajačev, ki, sodeč ga po njegovej zunajnosti, ne morejo prodreti v njegovo nravstveno ličnost ter si ga tako predstavljajo samo ozkim egoistom, kateremu nij za nobeno stvar nič mar, razen za svojo udobnost in zadovoljnost v gmotnih potrebah. Ko bi pa o Krilovu zares tako mislili, ne moramo li si sledeče vprašanje staviti : kaj je vleklo vse sovrstnike h Krilovu? Kaj je prouzročilo njegovo proslavljenje ter ga povzdignilo na velik ugled, na katerega ni on niti mislil, pa da je tudi mislil nanj, je-Ii bi ga bil mogel doseči? . . .
(Dalje prih.)
vod prav dober. Najbolji kri tik ar v Pragi prof. Srhu I / je prestavo zelo hvalil ter rekel, da je popolna in da bode poezijo kinčala. Marljivemu rodoljubu Josipu Penižku bodemo vsi Slovenci hvaležni, da nam je pomagal proslaviti dušnega našega velikana.
Dalje Vam naznanjam in sicer iz privatnega pisma milega mi prijatelja iz Prage, da se g. Jan Hudec, sodelavec letos še konti-sciranega „Slovanskega Almanaha" bavi s prestavljanjem poezij najboljših slovenskih pesnikov, koje bode priobčila „Poesie svčtova" (urednik prof. Schulz) v Pragi.
Iz Mredca v Bolgariji, početkom sept. [Izv. dop.] Ako človek čita v dunajskih listih poročila od tukaj in sploh iz Bolgarske, mora do prepričanja priti, da se bode narod na balkanskem poluotoku taj in taj čas dvignil in z golim nožem skočil na dušmana svojega. Tu se piše in brblja o do skrajne mere dotiranih vojniških pripravah, o skupljenji armade, o zavezi za slučaj vojske mej Srbijo in Bolgarsko, o aneksiji Bosne, Hercegovine na Srbijo, o Rumeliji in Makedoniji na Bolgarsko, — o delitvi Rumunije — itd. itd. kar je še jednacih vznemirjajočih novic več. —
V kratkem pa rečeno, je vse to prazna laž, izmišljetinja dunajskih židovskih pisačev, kateri bi radi videli, da bi se Slovenstvo na balkanskem poluotoku na koji si bodi način zatrlo in od zunaj oslabelo. Ti reveži iščejo vse le mogoče in nemogoče uzroke, da bi Evropo opozorili na strašno škodljivost, katera jej naraste iz samostalnega razvitka slovanskih svobodnih držav; iz peške načini jabolko, iz muhe slona, — in kaj doseže s takim postopanjem? — Po mojem mnenji škodi ta judovski žurnalizem sam sebi in sistemu, za kojega misli delati, več nego li na-fiej slovenskej stvari. —
Tu doli v Bolgariji vlada zraven marljivega delovanja v vseh državljanskih strokah največji mir, mirnejše je tukaj, zagotavljam lahko, kakor pri vas doma na Slovenskem.
Se ve da je tudi to neomajljiva istina, da se bodo mogle slovanske države na balkanskem poluotoku še le tačas prav razvijati in do pravega mirovnega, plodonosnega stanja priti, kadar bodo vsi deli teh dežel svobodni in v jedno ali dve upravi zjedinjene, kadar bode zadnji Turek iz Skadre pete kazal in na Carigradski svetej Sofiji mesto polu meseca sv. križ se lesketal. —
Da pa tukajšnji državniki v pravem spoznanji svojega poklica, svoje moči na to obračajo, prej ali kasneje ta cilj dospeti, to je le naravno in razvitju celega Človeštva mnogo koristneje, kakor vse civilizatorično (?) napenjanje takozvanih nemških kulturonoscev.
Domače stvari.
— (Vabilo k slovesnemu blago-slovljenju nove zastave narodne čitalnice v Šent-Vidu nad Ljubljano) v nedeljo dne 3. oktobra 1880. Program: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Blagoslov zastave. 3. „Slavnostni govor", govori veleslavni gospod državni poslanec dr. Josip Vošnjak. 4. Slovesni obhod z zastavami po vasi. Vmes igra ljubljanska mestna godba. 5. Tombola s primernimi dobitki, (se začne ob 6. uri zvečer).
6. „Berite Novice", veseloigra v  1 dejanji.
7. „Skrivna sfiha", veseloigra v 2 spremenih. Vmes petje slovenskih narodnih pesnij v sestavnem in razstavnem soglasji. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoludne. K tej sla vnos ti uljudno vabi odbor.
— (Davorinu Jenku,) našemu rojaku ter obče mej slovanskim svetom slavno znanemu glasbeniku na čast priredil je tukajšnje čitalnice pevski zbor „pevsk večer" mi-nolo soboto v čitalniškej restavraciji. Pevci slovenski so priredili ta pevsk večer iz dvojnega razloga: prvič Davorinu Jenku za odhodnico, ker se je v nedeljo vrnil zopet nazaj v Bel-grad in drugič v dokaz, koliko da slovenski pevec in slovenska inteligenca ter narod v obče Čisla in česti kompoziterja naše narodne budnice „Naprej", ki je prešla uže v last vsemu Slovanstvu. Pevsk večer, da si ne javno naznanjen, je privabil polno dvorano občinstva. V napitnici pevcev Jenku se je obsojal neopisljiv ton nekega lista, ki je, pišoč o Davorinu, imenoval ga „iz tujega prileteli tiček". Burni živio in slava-klici so Od vseh stranij to obsodbo odobrili. Ves večer so se pele izključno samo Jenkove in Ipavčeve skladbe.
— (Tre tj a javna dobrodelna tombola) v Ljubljani bode v nedeljo 10. oktobra 1880 točno ob 3. uri popoludne na kongresnem trgu. Čisti dohodek se razdeli na pol na korist   I. ljubljanskemu  društvu v pomoč bolnikov in na pol na korist prostovoljnej ljubljanskej požarnej straži. Dobitki so naslednji:  1. pet tern po 5 gld. v srebru — 25 gld.;  2. štiri kvaterne po 10 gld. v srebru — 40 gld.; 3. tri kvinterne po 20 gld. v srebru — 60 gld.; 4. I. tombola v zlatu in srebru — 100 gld.; 5. II. tombola v zlatu in srebru — 50 gld.; skupaj v zlatu in srebru 275 gld.   Vsi dobitki so v krasnej olepšavi. Tabltee se prodajajo v knjigotržnici g. pl. Klein-maverja in Bamberga (na kongresnem trgu), v prodajalnici papirja g. K. S. Till-a (pod Trančo), v špecarijskih prodajalnicah g. J. Schaffer-ja na Št. Jakobskem trgu in g. J. Roger-ja na oglu mosta šentpeterske vojašnice, kakor tudi po vseh loterijskih uradih in trafikah. V nedeljo 10. okt. 1880 se pa dobivajo tablice od 1). ure zjutraj do 3. popoludne tudi pr odru na kongresnem trgu. Tablica velja 20 kr. Točno ob 3. popoludne se tombola začne.   V ta namen bode na kongresnem trgu narejen oder, na katerem bode loterijska komisija. Številke, katere bode vlekel ubožni deček, se bodo na odru od komisije natanko kontrolirale, ter potem še po vsakem vzdignenju na štirih straneh nalašč v to narejenega stolpa pred oči slavnega občinstva razpostavile.   Slavno občinsto se vstopi okolo odra in zgoraj omenjenega stolna,  lahko pa tudi igra pri oknih dotičnih stanovanj. Samo takrat kadar kdo kaj zadene,  naj z ruto da znamenje,  da loterijska komisija vzdigovanje številk ustavi, zadeto tablico pregleda in dotičnomu igralcu dobitek odda. Vsaka vzdignena številka se bode razločno dala na znanje ne samo z odra, ampak tudi po možeh z rudeče-belim bandercem, ki bodo stali na oglih dotič-nega prostora.  Vsak igralec naj se oskrbi s svinčnikom, da na svojej tablici vzdignene šte vilke lehko prečrta. Za vsako vzdigneno številko se bode zatrobilo na rog. Vsaka tablica ima 3 vrste po 5 številk, t. j. 15 številk. Zatorej mora, kdor hoče dobitek vzdigniti, pri temi tri številke v jednej vrsti,  pri kvaterni štiri številke v jednej vrsti, pri kvinterni 5 številk v jednej vrsti, a pri tomboli vse 15 številk zadeti. Po oddanem dobitku se tablica dotičnemu igralcu vzame. Vselej kadar se število vzdigne, nekoliko časa preneha, da se dobitek lehko naznani, pregleda in odda.   Ako bi se primerilo, da bi najedenkrat več igralcev kak dobitek zadelo,  vleče vsak posamezno, in tisti, kateri najvišjo številko potegne, ima pravico
do zadetega dobitka. Dobitki v srebru so v prodajalnici gosp. K. Karingerja na mestnem trgu na ogled izpostavljeni. Čestito občinstvo se uljudno prosi, da vzdržuje red in mir pri tret-jej javnej tomboli. Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se tombola na drugo nedeljo ob lepem vremenu in kupljene tablice imajo tudi potem svojo popolno veljavo. Vodstvo I. ljubljanskega društva v pomoč in oskrbljevanje bolnikov in in poveljništvo prostovoljne ljubljanske požarne straže kot skupni odbor tombole
— (Požigalec.) Pred Celjskimi porotniki je stal te dni CO let stari gostafi Jurij Bauman. On je hotel dne 28. junija t. 1. zažgati neko poslopje, a so ga ujeli ter mu zločinstvo preprečili. Pri obravnavi je dejal Bauman, da mu je lastnik onega poslopja, Šebeder, sam dejal, naj mu poslopje zažge, kajti imelo je biti prodano ter je Šebeder (ponemčeno Sehovvetter!) mislil, da bode potem sam laglje kupil pogorišče. Oba sta bila obsojena vsak na dve leti uječe.
Ra/.ne vesti.
*(Brat zaklal brata.) Na Dunaji sta se ponedeljek zvečer sprla mej soboj brata Karel in Franc Braun, oba delavca pri jednem gospodarji. Mlajši brat Karel da starejšemu zaušnico, kar je tega tako razljutilo, da potegne nož in ž njim toliko časa suje mlajšega brata v trebuh, da mu je iz več ran ob jednem jelo drobovje ven lezti. Starši brat potem steče ter se prijavi takoj sam sodniji, zmirom žugajoč še Rvojemu bratu.
* (Obe nogi odtrgal) je vlak v Ljubnem nekemu 5 let staremu dekletcu, ki je prišlo preblizu železniškemu tiru. Železniški čuvaj Hddel je hotel dekle rešiti, a je bil sam hudo ranjen na glavi. Oba so prenesli v bolnico.
* (Lahonska nesramnost) čvrsto raste v Spljetu. V ponedeljek se je ondi sprehajalo več avstrijskih oficirjev, katere sreča neki sodelavec tamošnjega vlaškega časopisa ter jih razžali in pred njimi na tla pljune. Jeden Častnik na to vzdvigne palico a lahon potegne revolver iz žepa. Izvili so ga mu iz rok in je bil se sabljo ranjen na glavi pri tej priliki.
* (Šest umorov) ima na vesti Ana Nagy, ki je stala soboto v Ogerskej Soboti pred sodišem. Ona je ostrupila dva moža, in sicer na nalog njiju žen, potem štiri bolnike in jedno sedem let staro dete. Obsojena je v uječo za celo življenje.
* (Ladija potopila se) je minolega tedna na potu od Novega Jorka v Vera-Cruz. Ujel jo je silen vihar ter jo potegnil v globino. Izmej 75 osob na ladiji „Vera-Cruz" se je rešilo samo 11. Več zavojev je morje vrglo na Floridsko obal.
* (Pravopis) ne dela dosti preglavice samo Nemcem nego tudi Angležem. Šolski veščaki in učeni odbori angleški zahtevajo, da vsi pišejo po jednih ter istih pravilih. V nobenem jeziku pa se izgovarjanje od pisave toliko ne loči, kakor v angleškem ter je nekdo izračunal, da otrok, predno se nauči pravilno ortografično pisati angleščino, potrebuje 2300 ur, za francoski pa samo 1900, za nemški 1300, italijanski 950.
Dunajska borza 29. septembra.
(Izvirno teletrrafifino poročilo.)
Enotni drž. dolg v baukovcih .	. 71	gld.	05	kr.
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. 72	n	15	n
	, 87	n	lh	n
	130	n	60	n
Akcije narodni: banke    .   . .	. 819	m	—	n
	280	n	—	n
	118	n	25	»
Srebro .........	. —	n	—	n
	9	n	41	n
		n	63	n
I) >. ivne marke......	. 58	n	30	it
X1ri«e ceiie
v Ljubljani 29. septembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 k'd. 10 kr. — rež 6 gld. f>0 kr.; — jočmen 4 gld. 38 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — Mj,ia 5 gld. 36 kr.j — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 9 gld. 67 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masi« kilogram — gld 90 kr.; mast — gUi. 74 kr.; — Špel friien — gld. 68 kr.; špeh povojnn — gld. 72 kr
— jajce po 1*4 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govedntn* kilogram 66 kr.; — teletnin" 54 kr.; - avinjsk« meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 |(ld 50 kr.
— Slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. m«tro< 6 gld  '20 kr.; — m hka 4 g!d. 50 kr.
Št. 520').
Razpis.
(468—2)
Na c. k. porodniškej učilnici v Ljubljani je izpraznena služba asistenta in ob enem se-kundarja v porodišnici s 315 gld. letne remu-neracije in 42 gld. odškodnine za kurjavo in svečavo iz c. k. učnega zaklada, poleg tega pa s prostim stanovanjem in 85 gld. letne remu-neracije iz porodišnega zaklada.
Prošniki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po dveletnem zado-volilnem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo biti samskega stanu, ter morajo dokazati, da so uže doktorji vsega zdravništva ali da so saj prvi rigorozum prestali, ali pa da so kirurgi in porodničarji.
Prošnje, katerim so priloženi dotični dokumenti in pa dokaz zmožnosti tudi slovenskega ali kakega druzega slavjanskega jezika v govoru in pisavi in z navedenim kakim dosedanjim službovanjem naj se pošljejo do 15. oktobra 188© vodstvu c. k. porodniške učilnice v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 21. septembra 1880.
Naznanilo.
Na deški-j meščanskej Soli v Krilcem, kjer so bode letos otvoril uže 2. razred, začne se novo šolsko leto dno 16. oktobra. Natančneje se poizve pri Šolskem vodstvu.
Ravnateljstvo 3razredne meščanske šole
v Krškem, dne 28. septembra 1880.
(473—1)
J. Lapajne.
Stanovanje.
V „«atiiacj,c lalši ftt. 7 na kongresnem
se oddaje prvo in drugo nadstropje. — o tem bo pozve pri Iran Vilharju na „ba-
trga
Več .
v a r h k c m dvoru.
(458—3)
Delavci
U     1», švelarje in leskurjavo
dobo črez vso zimo dobro plačanega dela v baron Kleinoiili gozdih v Boroajeno poleg Arada na Ogerskom. (471—1)
Gozdno oskrbništvo v Borosjeno.
Odpretje obrti. EMERIH GRULA,
v frlcdallščiilli ulicah nt. 5.
priporoča svojo dobro izbrano
zalogo narejene obleke
— katero je sam izdelal — (472—1)
za gospode, dečke in otroke,
po najnovejšej modi ter čudovito po ceni.
£ Cirkus Krembser l G.
naznanja uljudno, da bode
prva velika predstava
v soboto 2. oktobra ob 7. uri
v novem dobro prirejenem a mer ikanskem šatoru iin cesar Joištipovem o-^u. Dražba ima izvrstne umetnike in umetnice in
20 plemenitih konj.
Uljudno vabi k predstavi
(474) lir«* m h ser *V C
Tajci.
29 septembra:
Pri s lomi: Tauder iz Dunaja — pl Oo.t 'Ii is (rrailea. — S liadelok i/. Trata — VVoblfart, VVeisi iz Dunaja.
Pr: tlall^li pl Ji>nny ir, Dunaja. — Krnst iz Ko čevja. — \Vinto'holor, Lupini,    B Mossbltrger iz Dunaja.
Pri av«trl|akem cena rj 11 K m > 11111 -1 i ■ Iieljaka
••••4
Borzno kupovanje in prodajanje
clržiLvuili papirov ter druzih naložnih in spekulacijskih vrednostij. Isidor Xj. Schcrnsteln
Bankgeschaft
Wien, I., Wippling eratrassc Nr. 43, H. Stock
(vis-a-vis der lliirse). (443 _7)
Na vsa v to stroko spadaj«>,"a vprašanja dajo se rado in hitro odgovor.
Naznanilo.
Ih<"-<> bo
učenec ali „marker'\
kateri je uže blizu 20 alf več let star, lepega obnašanja in v kavarni uže izurjen linij natančne pogoje in ponudbe naj blagovoli'- dotični prosilci podpisanemu poslati, kateri tudi vprašanja v tej zadevi precej odgovarja.
Jože S**c*rjiiii,
(467—2) kavarnar v Idriji.
Risati uči
po posebno um Ij i ve j in temeljitoj metodi gospode in gospe
Jožef Smutny,
nrtiHt, zdaj v Ljubljani. Natančn.jo pove knjigotržniea Ig. pl. Klcin-niayr & Fed. Itamherg. (4(50—3)
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki bo nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane šepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega urebr-uega ni ki j a, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Valed neke vlaatne koncilrukelje ne more ne taka ura nikdar pokvariti, pade lehko ua tla, »ine hv HtlHniti, a vendar ura pri tem ni* ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, b katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico aantonj. Vse ure so natanko repasirane, ter icnrantujenio za vsako uro pet let.
▼ clfilttise tfotovojf41 )«MHB»t-vtt lil Ntroif e **oli«liioHti, provzc« m ti m o m tem ilolznoNt JavnOi da vmiko ueprlHtojućo uro uuzuj vzemonto, in v tli*ii|£<> zuiuenjumo.
Izpisek ulx.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno na tane no regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako ua jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25. zdaj le gl. rb.20.
10O0 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
10OO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih o k rovi h od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih ua 8 rubinih, lino reposirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.C0
10OO komadov W ashuigtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; flno na treuotek regulovane in poskušene. Teh ur Btal ie preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s ko-leBJem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri \Bakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje lOO gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura
Eo minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj i jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Ulireu-Ausverkauf
(463—1)
PUilipp W v o m m , Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurinstrasse Nro. 9.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnimi in tisk „Narodne tiskarneu.