Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale ■ II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Lelna inozemstvo, USA dol.	'0
Poštno čekovni račun: štev. 11/23449
m	
	31
Leto XXXVII. - Štev. 41 (1872)
Gorica - četrtek, 24. oktobra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Puci Md sardskim ljudstvom Padec Craxijeve vlade
Za drugimi italijanskimi deželami, ki jih je papež obiskal, je v petek 18. oktobra prišla na vrsto tudi Sardinija, kjer je nato Janez Pavel II. preživel tri dni.
GLOBOKO POD ZEMLJO
Po prihodu se je najprej ustavil pri rudarjih, ki v Monteponiju pri mestu Igle-sias (skrajni rob jugozahodne Sardinije) pridobivajo iz globine 200 m pod morsko gladino cink in srebro ter je v rudniku zaposlenih 1.500 oseb. Papež se je spustil v rudniški jašek 373 globoko in se tam pogovarjal z rudarji, ki so mu razlagali svoje probleme in zlasti poudarjali veliko brezposelnost, ki je zajela tamkašnje območje.
Spet na površini je sv. oče spregovoril o delu, naslanjajoč se na svojo okrožnico »Laborem exercens« in pozval oblasti, naj se učinkovito spoprimejo z brezposelnostjo. Ponovil je svojo že večkrat izraženo misel, da ima človek pravico do dela, ker je bil ustvarjen za delo.
SRCE SARDINIJE
Drugi kraj, ki ga je papež obiskal prvi dan, je bil Oristano, kjer je ostal od petka popoldne do sobote zjutraj. Nedavno je predsednik Cossiga, sam Sardinec, Oristano označil kot »zgodovinsko prestolnico otoka«.
V pridigi je omenil pomen tega kraja tako v preteklosti kot v sedanjem času, dejal, da je njegova pomembnost zlasti v poljedelstvu, ki pa nima vedno zadostne tehnične pomoči, pozval navzoče, naj molijo za duhovne poklice (škofija Oristano ima 86 župnij, a le 125 duhovnikov) in pri tem opozoril tudi na bližnjo misijonsko nedeljo: vsak kristjan se mora čutiti apostol, tj. oznanjevalec vere kot to tako jasno poudarja zadnji koncil. Ustavil se je tudi pri nekaterih dogodkih, ki so oblikovali krščanstvo otoškega prebivalstva (npr. sardinski koncil iz leta 1226 ter zborovanje sardinskih škofov leta 1924) ter podčrtal, da je pri vsem tem bila navzoča Mati božja, ki jo prebivalstvo časti še iz rimskih časov, ko so preganjani kristjani, med njimi papež Poncijan, bili obsojeni na delo v tamkajšnjih rudnikih.
POMEN ROŽNEGA VENCA
V Oristanu se je papež sestal tudi z redovnicami, ki živijo v klavzuri, tj. s klarisami, kapucinkami ter sakramentinkami, nadalje z dvesto bolniki in njihovimi spremljevalci. Njim je zlasti priporočil molitev rožnega venca. Dejal jim je:
»Ko bolezen ne jenja hi se trpljenje nadaljuje, je prav rožni venec tisti, ki nas spomni, da je odrešenje človeštva prišlo po križu. Premišljevanje skrivnosti rožnega venca nam pokaže vrednost in pomen trpljenja za tiste, ki živijo v grehu, da se spreobrnejo in znova zaživijo v milosti. Velja mnogo več tiho in skrito trpljenje bolnika kot hrupno oporekanje in prazno besedičenje.«
POZIV K ODUŠČANJU IN OBSODBA SOVRAŠTVA
Iz Oristana je papež odpotoval v Nuoro, mesto v pokrajini Barbagia, ki jo naseljujejo kmetje in pastirji. Ti so ga pozdravili v svojih tipičnih oblačilih s petjem in plesi. Nuoro pa je tudi žalostno poznan po ugrabitvah oseb in po krvni osveti.
Mimo tega ni mogel tudi sv. oče. V dolgem govoru na občinskem stadionu je potem, ko je naštel nekatere dobre lastnosti sardskega ljudstva (iskrenost, samozavest, zvestoba dani besedi, navezanost na družino, gostoljubnost, pogum) spregovoril tudi o maščevanju, izsiljevanju, ugrabljanju oseb. V zvezi s tem je omenil podjetnika Gina Devota, ki je že pet mesecev v rokah ugrabiteljev. Pozval jih je: »Prosim in terjam v božjem imenu, da živega in zdravega vrnete njegovi družini.«
Tedaj se Je zgodilo nekaj pretresljivega: k zvočniku je pristopila mlada učiteljica Eva Cannas, ki so ji v teku 20 mesecev ubili dva brata in dejala: »Mi, svojci
teh žrtev se odpovedujemo 'balentii” (va-lentia, tj. pokazati moč in pogum s tem, da se udari nazaj) in hočemo sovraštvo in ponos nadomestiti z ravnanjem, ki ga ne ščiti sodstvo in oblast, ampak šola, vzgoja, družina, Cerkev. Izbrali smo pot odpuščanja in prekršili nepisani zakon, ki se ga na tihem premnogi držijo. Tako zelo potrebujemo miru, pa ne arhivskega, ampak v srcih. Toda ni miru brez odpuščanja; mir, prežet z maščevanjem ni pravi mir; mir zahteva od zmagovalca žrtvovanje lastnega ponosa, od žrtve pa pripravljenost sprejeti ponižujoči mir.«
V grobnem molku je 25.000-glava množica poslušala te besede, sv. oče pa jo je ganjen objel.
Popoldne istega dne je Janez Pavel II. prišel v Sassari, kjer se je zadržal pet ur. Tu ga je sprejel predsednik dežele Melis in minister za šolstvo Falcuccijeva.
V	vseh treh govorih je razpravljal o kulturi in civilizaciji ljubezni. Na univerzi je opozoril, da je osnovna resnica krščanstva, da je nedotakljivost človekove osebe nekaj svetega, zato so ugrabitve nekaj obžalovanja vrednega. Te stvari, ki se dogajajo na Sardiniji niso sad domače kulture, ampak »ljuljka, ki jo je hudič zasejal«. Resnična Sardinija ima globoke kulturne korenine in svojstveno človečansko bogastvo. Sv. oče se je pri tem spomnil sedanjega predsednika Italije Cossiga, ki se je v Sassariju rodil in na tej univerzi tudi poučeval.
Na trgu Torres je nato papež v prisotnosti 400 duhovnikov in 30.000 vernikov opravil sv. mašo. V pridigi je zlasti poudaril pomen družine in mladine. Obema je treba posvetiti vso skrb, na večer pa je odletel v Cagliari, kjer je prenočil.
DAN SLOVESA
Tako je prišel tretji in zadnji dan papeževega bivanja na otoku. Stotisoč ljudi se je zbralo pred baziliko Marije dobrega zraka. V pridigi je sv. oče omenil, da je pred 7 leti prevzel krmilo Cerkve, »službo pastirja«, nato pa svoje misli naslonil na misijonsko nedeljo. »Bodite misijonarji,« je dejal, »za Cerkev in v Cerkvi, vedno in povsod, kajti Cerkev je vedno mlada, vedno pogumna, vedno mučeniška, prijateljica človeka, občestvo ljubezni.«
V opoldanskem nagovoru se je ob angelovem češčenju spomnil usmrčenega južnoafriškega pesnika Moloiseja in povabil k molitvi za vse žrtve rasnega sovraštva in zapostavljanja, Južni Afriki pa zaželel pot miru in spoštovanja človeka v obnovljenem vzdušju miru in varnosti.
Zgodaj popoldne je obiskal jetnišnico s štiristo zaporniki, ki so v pričakovanju procesa. Tri četrt ure je ostal z njimi in jih pozval, naj zaupajo v božjo pravičnost, obenem pa naj bodo pripravljeni vrniti se v družbo ter ji prinesti poslanico bratstva, civilizacije in miru.
Svoj obisk je zaključil ob srečanju z mladimi. Najprej sta mu spregovorila študentka in brezposelni mladinec, nakar je sam povzel besedo ter prebral sporočilo novim rodovom. Vmes je vzkliknil: »Ni dovolj kritizirati; na zlo je treba odgovoriti z ustvarjalnim delom.«
J. K.
★
fl Bivši indijski ministrski predsednik 83-letni Saran Singh je pozval papeža Janeza Pavla II., naj prihodnje leto v februarju ne hodi v Indijo, za vse krščanske misijonarje pa zahteva, da zapustijo državo, ker da so nevarni za njen obstoj. S tem, da spreobračajo najbolj revne in »parije« (nedotakljive), jih tudi politično in kulturno osveščajo ter hujskajo zoper obstoječi pravni red. V nekaterih zveznih državah (npr. Nagaland na meji z Birmo) se pojavljajo težnje po osamosvojitvi. Singh je voditelj sredinske stranke Lok Dal in ima oporo zlasti med kmeti. Voditelju večinske kongresne stranke Rajivu Gandhiju očita, da ima korenine v Italiji (žena je po rodu iz Lombardije) in se poslužuje krščanskih glasov pri volitvah. Teh pa je na 750 milijonov prebivalcev komaj 23 milijonov, tj. 3 %.
Prvič v obstoju italijanske republike se je zgodilo, da je kaka vlada padla zaradi nesoglasij v zunanji politiki. Ta usoda je zadela prav Craxijevo vlado, ki je bila že 43. v povojnem času in z 804 dnevi druga najdaljša po trajanju (do sedaj se je najbolj dolgo obdržala tretja Morova vlada).
Craxi je postal žrtev svoje pretirano naklonjene politike do Palestinskega osvobodilnega gibanja, kar je služilo obrambnemu ministru Spadoliniju za povod, da je umaknil iz vlade svoje ministre in tako sprožil vladno krizo, ki bo gotovo zelo zapletena. Po eni strani skoro ni druge rešitve kot nova petstrankarska vlada, po drugi strani pa si je težko misliti, da bi znova v njej sodelovale osebe kot Craxi, Andreotti in Spadolini, glavni tvorci te krize.
Preden je ministrski predsednik izročil Cossigi odpoved svoje vlade, je v parlamentu podal svoj oris dogodkov. Med drugim je dejal, da je takoj po ugrabitvi ladje »A. Lauro« sama severnoameriška vlada Craxiju svetovala, naj se obrne na palestinskega voditelja Arafata; glede ugrabitve egiptovskega letala s strani Amerikan-cev je rekel, da so se Amerikanci skušali po pristanku na Sigonelli polastiti štirih ugrabiteljev ladje in voditelja Abasa, kar pa je Italija v obrambi svoje suverenosti preprečila; neko ameriško bojno letalo je nato brez dovoljenja spremljalo egiptovsko letalo, obkroženo od italijanskih lov-
cev skoro do Rima, zaradi česar je njegova vlada vložila protest. Natančno je utemeljil, zakaj Italija ni bila dolžna ne po lastnih ne po mednarodnih zakonih zadržati nikogar razen štirih ugrabiteljev.
Kar se pa tiče očitka, da je delal na svojo roko in se ni posvetoval z drugimi ministri, kar mu je ravno Spadolini očital, pa je Craxi dejal, da se je v soboto 12. oktobra dopoldne nekaj ur pred Aba-sovim odhodom posvetoval z ministri, tudi s Spadolinijem, ki je pod nekimi pogoji pristal na Abasov odhod, ki da jih je Craxi nato upošteval. Spadolini je kasneje pojasnil, da je stavil pogoj, da smejo odpotovati le Egipčani, ne pa Palestinci.
Za Craxija je bil način, kako je bila rešena zadeva z ugrabljeno padjo, več kot pozitiven: potniki so (z izjemo umorjenega ameriškega Juda Klinghoferja) bili osvobojeni brez prelivanja krvi, ugrabiteljem bo sodilo italijansko sodišče. Italiji ni bilo treba žrtvovati, čeprav vodi odločno protiteroristično politiko, načel pravnega reda. Tudi to pot je ostala zvesta lastni vesti, lastnim zakonom in lastni politiki. Na koncu svojih izvajanj je Craxi izrazil željo, da bi čimprej prišlo do razčiščenja med Italijo in ZDA, kar naj bi prispevalo k ponovni utrditvi medsebojnega razumevanja, prijateljstva in zavezništva.
Ta želja se mu je že čez tri dni izpolnila. Severnoameriški predsednik Reagan se je očitno zavedel, da je šel ob preusme-
Mednarodni kongres in cirilmetodijska razstava
Kot smo že poročali, je v soboto 12. oktobra sv. oče sprejel v posebni avdienci slovanske romarje, ki so prišli v Rim ob zaključku cirilmetodijskega jubileja. Naslednji dan v nedeljo 13. oktobra pa je bilo slovesno somaševanje papeža, škofov in duhovnikov v cerkvi sv. Petra.
Ob teh zunanjih slovesnostih ne smemo spregledati dveh znanstvenih pobud, ki so potekale v tednu od 6. do 13. oktobra, in sicer odprtje razstave »Treh slovanskih abeced« 7. oktobra v vatikanski knjižnici in mednarodni kongres o »Krščanstvu med Slovani«, ki ga je pripravil poseben odbor in je iz celega sveta priklical v Rimu desetine najbolj kvalificiranih poznavalcev cirilmetodijskega ustvarjanja.
Med udeleženci kongresa so bili bolgarski akademik prof. Ivan Dujčev, Igor Ševčenko s harvardske univerze (ZDA), Franz Mareš z dunajske univerze, Antonios Ta-chiaos s solunske univerze, italijanski slavist prof. Angelo Tamborra, da omenimo le nekatere. V odboru, ki je organiziral kongres, so bili Goričan Vittorio Peri iz vatikanske knjižnice ter msgr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenika.
Dopoldne 8., 9., 10. in 11. oktobra so bila predavanja, ki so se tikala nekaterih žgočih cirilmetodijskih vprašanj: jeziko-
Sv. Benedikt, sv. Ciril in Metod — trije zavetniki Evrope (Toni Bux)
slovna, zgodovinska, arheološka, cerkveno pravna vprašanja in seveda poglobitev zgodovinskih virov o teh vprašanjih. Zgodovinske razmere, v katerih sta sv. brata živela in delovala, genialnost njune zamisli, preroška daljnovidnost njunega ravnanje v Cerkvi, a tudi vprašljivost nekaterih dogodkov iz njune človeške usojenosti, vse to je bilo primerno prikazano in osvetljeno v številnih referatih navzočih zgodovinarjev.
Ob popoldnevih so se udeleženci razdelili v pet študijskih skupin, v katerih so poglabljali in dopolnjevali jutranja predavanja. Prebranih je bilo nad sto zadevnih referatov. Tu so prišli do besede -tudi slovenski in goriški udeleženci; iz Slovenije prof. Emilijan Cevc, Stanko Janežič, Jošt Martelanc, Nace Potočnik; iz Italije Angel Kosmač, Luigi Tavano, Janez Vodopivec, Fedora Ferluga in še drugi.
Predavanja in poročila s kongresa bodo kasneje izšla v tisku. Razstava »Tri slovanske abecede« (gladolica, cirilica in latinica) v Vatikanu pa ostane odprta do 31. maja 1986. Odprl jo je kardinal Tomko. Tu so prvič razstavljene občinstvu na ogled nekatere najdragocenejše knjige in rokopisi iz staroslovanske literature in glagolskega ustvarjanja, npr. Assemanov Evengeljarij (glagolski rokopis evangelijev iz X. stol., hrani se v vatikanski knjižnici), Glagolita Clozianus (glagolski rokopisi, ki jih je odkril Jernej Kopitar v knjižnici grofa Olotza v Miinchnu), Brižinski spomeniki (prvi zapisi v slovenskem jeziku iz X. stol.). Največ materiala je prispevala vatikanska knjižnica, a precej ga je tudi od drugod. Tudi iz knjižnice kapitlja v Čedadu.
Za Slovence je še posebej važno, da je na razstavi tudi edini ohranjeni izvod Trubarjeve Cerkovne ordnunge iz vatikanske knjižnice. Kdor gre v Rim v teh mesecih, -naj si ogleda tudi to razstavo, saj ne bo več zlepa priložnosti videti tako dragocene in starodavne spomenike, zbrane na enem kraju.
Za vso katoliško Cerkev pa je razstava dokaz o kulturnem bogastvu, ki je pognalo iz genialnega dela sv. bratov, ki se zato po pravici skupaj s sv. Benediktom prištevata med zavetnike Evrope.
Lulgi Tavano
ritvi egiptovskega letala predaleč in kršil tudi italijansko ter egiptovsko suverenost, kar je v obeh državah neugodno ojeknilo. Zato je poslal v Rim namestnika ameriškega državnega tajnika Johna Whit>heada z osebnim pismom, ki naj bi ga ta izročil Craxiju.
Pismo ima zelo toplo vsebino. Začenja se z »Dragi Bettino«, nakar sledi Reaganovo povabilo, naj se Craxi 24. oktobra (tj. ta četrtek) udeleži srečanja z zavezniki v Washingtonu, kjer bi ameriški predsednik rad slišal njihovo mnenje in nasvete pred novembrskim sestankom z Gorbačovom. Reagan omenja tudi nedavna razhajanja v zadevi ugrabljene ladje »A. Lauro«, pa obenem izraža prepričanje, da bodo ameriško-italijanski odnosi še naprej globoki in trdni, kar velja tudi za osebne odnose. Pismo se konča »Z iskrenostjo, Ron.«
Pogovor med Craxijem in Whitheadom, kateremu sta prisostvovala tudi Andreotti in severnoameriški veleposlanik v Rimu Raab, je trajal kar dve uri. Na konou so se časnikarjem vsi pokazali z zadovoljnimi obrazi, zlasti pa je bilo to opaziti pri Craxiju, saj so s tem ZDA nekako popravile, ko so v prejšnjih dneh prenagljeno ukrepale.
Takoj po odstopu Craxijeve vlade je začel s svojimi posvetovanji tudi predsednik Cossiga. Dva dni je porabil, da je zaslišal vse bivše predsednike države in delegacije vseh strank, ki so zastopane v parlamentu, tretji dan, v nedeljo pa si je namenil za premislek. Tako demokristjani kot socialisti, socialdemokrati in liberalci so izrekli mnenje, da je edina rešitev dosedanja povezava petih strank in da bi bil Craxi najbolj primeren, da vodi novo vlado. Tudi republikanci so se opredelili za petstrankarsko vlado, a so postavili tri pogoje: obnoviti je treba skupinsko soodločanje, znova je treba preučiti smernice za boj proti mednarodnemu terorizmu; razčistiti je treba italijansko .politiko v Sredozemlju, vpoštevajoč tudi ameriška stališča.
Po končanih posvetovanjih in na podlagi mnenj, ki jih je Cossiga slišal od delegacij vseh strank, je predsednik poveril Craxija, kot je bilo pričakovati, naj sestavi novo vlado.
Kongres v Bariju
V	Bariju je bil od 16. do 19. oktobra kongres, ki ga je organiziralo Združenje občin in javnih ustanov Italije. Tematika je bila osredotočena na razne probleme, ki jih danes preživljajo javne ustanove v zvezi s socialnim in ekonomskim napredkom.
Na tem kongresu sta med drugimi spregovorila tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka v svojstvu predsednika deželne komisije za mednarodne zadeve ter župan Edvin Švab iz Doline. Tako Štoka kot Švab sta imela tehten politični poseg in spregovorila tudi o problematiki slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, kar je v Bariju pri prisotnih kongresistih naletelo na veliko razumevanje.
Na koncu kongresa je bila sprejeta posebna resolucija o tridnevnem delu vseh prisotnih delegatov.
B Potniška ladja »Achille Lauro«, ki so jo nedavno ugrabili palestinski teroristi, je v sredo 16. oktobra proti polnoči z ostankom preostalih potnikov (drugi so se že prej vrnili iz Egipta po letalski poti) prispela v Genovo, kjer jo je pričakalo več sto sorodnikov mornarjev in drugega ladijskega osebja, ki so povečini iz okolice Neaplja in so prišli v Genovo s posebnim vlakom. Ni manjkalo seveda tudi časnikarjev in drugih radovednežev. Naslednji večer je ladja že odplula na svoje letošnje devetnajsto križarjenje po Sredozemlju z istim programom kot ga je imela pri prejšnjih. Od prijavljenih 750 potnikov pa jih je odpotovalo le 439. Drugi so zadnje dni udeležbo odpovedali.
„ Primorski dnevi “ na Koroškem
Spopad s palestinskim terorizmom
V okviru Primorskih dnevov na Koroškem je v petek 18. oktobra bila okrogla miza o manjšini kot posredniku med manjšino in večinskim narodom. Srečanje je bilo v modernem Modestovem domu, kjer je konvikt za slovenske dijake in ga vodijo salezijanci. Okrogle mize sta se udeležila po dva zastopnika iz vseh pokrajin zunaj Slovenije; prišli so iz Trsta, Gorice, Slovenske iBenečije, Koroške. Odsotna je bila le Kanalska dolina.
Vsak zastopnik je povedal nekaj svojih pogledov na zastavljeno vprašanje. Iz njihovih posegov je bilo znova videti, v kako različnih pogojih živimo Slovenci izven Slovenije: v Benečiji nimajo pouka slovenskega jezika, na Koroškem se morajo boriti za ohranitev dvojezičnega šolstva, na Goriškem in Tržaškem imamo svoje šole, a narodna zavest ni na višku. Šola je pa podlaga za kulturno ustvarjanje in s tem tudi za izmenjavo kulturnih in duhovnih vrednot med večinskim narodom in narodno skupnostjo manjšine. Stiki na politični ravni pa niso v pristojnosti prosvetnih društev in organizacij.
Zastopnik Benečije je poudaril, da bi morali najprej graditi mostove med Slovenci samimi, ki bi se morali bolj med seboj razumevati. Koroški udeleženec Wa-kouni-g je pa opozoril na »kulturno megalomanijo Ljubljane« in na dejstvo, da v Sloveniji radi gredo mimo zastopnikov Slovencev v zamejstvu, ko vabijo v goste zastopnike večinskega naroda. Tako zamejski Slovenci navadno »kratko potegnejo«.
SREČANJE S PISATELJEM REBULO
Posebno doživetje je bilo nekaj dni prej v ponedeljek 14. oktobra srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegove nove knjige »Oblaki Michigana«. Pisatelja je v Mohorjevi hiši predstavil dr. Valentin Inzko, ki je med drugim dejal:
Vsako srečanje oplaja. Srečati soseda, spoznati njegove posebnosti, se od njega učiti, se ob njem navduševati, ta namen imajo tudi Primorski dnevi, ki so se 12. oktobra začeli. V tem okviru se srečujemo danes s pisateljem in kulturnikom Rebulo. Pisatelj je posebno žlahten primerek, pravi biser tržaške literarne zakladnice, je to pisatelj, ki nam je svetovnonazorsko zelo blizu in je zamejec kakor mi. Njegova bogata pisateljska žetev ni v čast le Slovencem v Italiji; vsi Slovenci smemo in moramo biti nanj ponosni.
Po kakovosti, pestrosti in obsegu je Rebulovo pisateljsko delo enkratno, zasluži vso pozornost bralca, priznanje literarnih kritikov in poklon celotnega slovenskega naroda. Rebulove stvaritve so žlahtni sadovi žlahtnega drevesa. Z neizmerno pridnostjo, z neprestanim iskanjem, s temeljitim znanjem, z izrednim posluhom za naj različnejše odtenke jezika je ustvaril umetnine neminljive vrednosti. V oporo mu je bil študij krščanskih mislecev, cerkvenih učiteljev, grških in latinskih filozofov. Naj svoja razmišljanja postavlja v antiko, srednji vek ali v sedanjost, povsod se sooča s problemi in vprašanji, ki so zaposlovala človeštvo od vselej in ga zaposlujejo še danes: o suženjstvu in svobodi, o ljubezni in sovraštvu, o revoluciji v Sloveniji, o literaturi in filozofiji, o duhovnosti in molitvi. Saj skoraj ni področja, ki bi ga v katerem svojih del ne bil zajel.
NASTOP ZBORA »LOJZE BRATUŽ«
Vrsta kulturnih prireditev v okviru Primorskih dnevov se je zaključila s koncertom mešanega zbora »L. Bratuž« v kulturnem domu v Ledincah ob Baškem jezeru.
V nedeljo 20. oktobra je lepota koroške pokrajine ob prelepem soncu še posebno izstopala. To je gotovo pomagalo pevcem, da so skladbe podali občuteno in prepričano.
Ze kraj sam je k temu vabil z zanimivo povezavo. Tik za kulturnim domom stoji namreč na gričku domačija, kamor se je iz šol v oddaljenem Celovcu peš vračal domov bogoslovec in se mu je, že trudnemu, ob pogledu na jezero in zelene trate pred domačo hišo izlila iz srca pesem, ki jo pozna vsak Slovenec: N'mau čez izaro, n’mau čez gmajnico...
Med koncertom je bilo čutiti, da se je zboru posrečilo najti pravilno povezavo s poslušalci. Glasba, ki je gotovo ena najlepših izraznosti, postane v takih trenutkih doživetje, ki bogati pevca in poslušalca. To misel je zelo lepo izrazil predstavnik kulturnih društev iz Št. Jakoba, Loč in Ražeka v kratkem nagovoru po koncertu. Rekel je, da nam petje pomaga čutiti iste korenine, čeprav pevci in poslušalci prihajajo iz dveh skrajnih koncev slovenskega prostora; da se v zavesti skup-
nih korenin soočamo brez strahu s sedanjostjo in gledamo z zaupanjem v bodočnost.
Koncertni spored je obsegal na začetku nekaj skladb iz klasične polifonije in sicer tri dela največjega skladatelja naše preteklosti — Jakoba Gallusa. V nadaljevanju so se zvrstila dela naših sodobnih ustvarjalcev, še posebej zamejskih, ki so za nas velikega pomena. V spored so bile uvrščene tudi priredbe narodnih pesmi, razigrane in otožne, šaljive in resne.
Zaradi lepega sončnega popoldneva, ki je izvabil ljudi marsikam, občinstvo žal ni bilo številno, a je pevcem zvesto sledilo in jih nagradilo z dolgim in prepričanim aplavzom. Po izvedbi sporeda je zbor pozdravil tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Nužej Tolmajer.
Izvajanje zbora je prijetno povezovala Marija Ceščut, ki je v imenu zbora in ZSKP iz Gorice tudi pozdravila koroške rojake in se KKZ iz Celovca zahvalila za organizacijo Primorskih dnevov in še posebej za gostoljubnost, ki so jo izkazali zboru »L. Bratuž«.
Ob zaključku je še dodala: Ko danes z našo pesmijo zaključujemo ta kulturni teden, čutimo, da smo vsi za nekaj bogatejši, saj so vezi, ki so se stkale med nami, utrdile samozavest vseh nas. Kajti prepričani smo, da le prava kultura, ki je jedro vsakega, še posebej majhnega naroda, gradi samozavest vseh, vendar ne na račun drugih narodov. Prava kultura gradi moč naroda v imenu sožitja z drugimi narodi in končno prava kultura fizično ohranja narod v njegovih najhujših trenutkih in prebuja v njem zavest, da so njegove korenine močne in globoko v zemlji in zgodovini. Zato še enkrat hvala vsem, ki so v teh dneh to sporočilo pomagali uresničevati.
■ Glasnik .jugoslovanske vlade Željko Jeglič je na tiskovni konferenci v Beogradu na vprašanje, zakaj Jugoslavija ni ustregla ameriški zahtevi po izročitvi Mohameda el Abasa, bolj znanega kot Abu Abas, odgovoril, da je bila zahteva pravno neutemeljena, poleg tega pa ima kot član vodstva PLO (Palestinske osvob. organ.), ki jo Jugoslavija priznava kot edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva, diplomatsko nedotakljivost. Na drugo vprašanje, kako to, da je severnoameriška letalonosilka »Saratoga«, s katere so letala poletela in nato prisilila egiptovski avion, da je s štirimi ugrabitelji in Abu Abasom pristal na Siciliji, lahko prišla na tridnevni obisk (ob 11. do 14. okt.) v Dubrovnik pa je rekel, da je jugoslovanska vlada na ;to pristala pod pogojem, da se ne pred obiskom in ne po njem ladja ne bo udeležila nikakršne vojaške akcije. Ker se poveljstvo tega ni držalo, je Beograd protestiral pri ameriški vladi.
■ V soboto 19. oktobra je minilo eno leto od brutalnega umora poljskega duhovnika Jerzyja Popieluszka. Po vsej Poljski so v cerkvah imeli 'zanj obletne maše, v cerkvi sv. Stanislava Kostke v Varšavi, kjer je umorjeni duhovnik deloval zadnje čase pred smrtjo, pa je spominsko sveto daritev opravil sam primas kardinal J. Glemp. Sv. maši je prisostvovalo 7.000 oseb, med njimi Lech Walensa in drugi predstavniki razpuščenega sindikata Solidarnost. Seveda vse to režimskemu tisku ni bilo všeč. Obtožil je cerkvene kroge, da si prizadevajo dati umoru politično obeležje.
■ V Nassauu na Bahamih (Karibsko morje) se je sestalo 48 držav, članic Common-vvealtha, britanske skupnosti narodov in sprejelo vrsto ukrepov zoper rasistični režim v Južni Afriki. Med temi so prepoved prodaje računalnikov, jedrske tehnologije, petroleja, orožja, vojaškega sodelovanja,
Idrija proslavila škofa Wolfa
V okviru Muzejskih večerov, posvečenih »Literarno-zgodovinski poti po idrijski občini«, so v torek 15. oktobra proslavili ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wol-fa, ki je bil rojen v Idriji leta 1782 in je postal ljubljanski škof leta 1834 ter vodil škofijo 25 let do smrti 1859.
Na njegovi rojstni hiši na hribu za cerkvijo sv. Trojice so odkrili spominsko ploščo. Prej je plošča že bila vzidana na zunanji strani farne cerkve sv. Barbare, ki so jo v zadnji vojni zavezniške bombe porušile. Ob odkritju plošče je spregovoril Marjan Tavčar, predsednik medobčinskega sveta severnoprimorskih občin in pojasnil zasluge škofa Wolfa na kulturnem polju.
Po odkritju so povabili udeležence v prenovljeno cerkev sv. Trojice. Ta je sezidana na kraju, kjer je bilo prvič najdeno živo srebro in jo lahko smatramo kot začetek idrijskega rudnika, ki je stoletja dajal kruh Idrijčanom in okolici. Umetniška dela te cerkve je udeležencem v cerkvi in zunaj nje razložil prof. Otmar Črnidogar s škof. gimnazije v Vipavi.
V dvorani nove osnovne šole je nato prof. France Dolinar z ljubljanske bogoslovne fakultete orisal dušnopastirsko in kulturno delo škofa Wolfa. Bil je vzoren pastir, ki se je že kot otrok z otroki naučil slovenskega jezika ter kot škof poskrbel za izdajo slovenskega prevoda sv. pisma ter za slovenski in slovensko-nemški slovar. Predavatelj je vse izvajanje potrdil tudi z dokumentacijo in ovrgel razne neresnične trditve o škofu Wolfu in njegovem delu. Pokazal je tudi nekaj diapozitivov iz krajev, kjer je škof živel in delal.
Za sklep- večera je bil v župnijski cerkvi še orgelski koncert Tomaža Nagodeta, ki je izvajal dela Bacha, Liszta in drugih.
Idrijčani so lahko ponosni na svojega rojaka škofa Wolfa, ki je bil sin nemške priseljene družine in si pridobil zaslug v slovenskem svetu ne samo na verskem, ampak tudi na kulturnem polju. - M. F.
ukinitev državnih posojil in državne podpore podjetjem, ki trgujejo z Južno Afriko. Britanska predsednica Thatcherjeva je sprejela le zadnjo od omenjenih sankcij. »Nimam namena povzročati nove brezposelnosti ne pri nas ne v Južni Afriki,« je dejala, potem ko se je izrekla proti ostalim prepovedim.
■ V vojaški bolnišnici v Carigradu je zaradi srčne kapi umrl 50-letni turški tihotapec z mamili in orožjem Bekir Celenk, ki naj bi bil po besedah A-gge, atentatorja na papeža Janeza Pavla II. pripravil na slednjega atentat 13. maja 1981 v Rimu. Celenk je zadnja leta živel v Sofiji, letos poleti pa so ga bolgarske oblasti nepričakovano izročile turškim, ki so ga nato zaprle. Italijanski sodniki so ga nameravali osebno zaslišati, saj je bil zanje dragocena priča. On naj bi bil Agg-i tudi izplačal tri milijone nemških mark nagrade. Kljub Celenkovi smrti pa so sodniki sklenili, da se predvidoma 11. novembra odpravijo v Ankaro in tam zaslišijo njegovega sodelavca Ugurlua, kakor tudi Omarja Aya, ki naj 'bi tudi bil soudeležen pri atentatu na papeža.
■ Leta 1982 je bil v Južni Afriki obsojen na smrtno kazen črnski pesnik in aktivist Afriškega nacionalnega kongresa (ki je močno komunistično usmerjen) Benjamin Moloise, ker da je sodeloval pri umoru črnskega policista, kar pa je Moloise vztrajno zanikal. Sedaj je bila smrtna kazen, kljub protestom raznih državnikov in ustanov z vsega sveta izvršena. Sledile so številne demonstracije tako v Južni Afriki, pa tudi ponekod v Zah. Evropi (London, Rim), kjer so protestirali zlasti študentje. V Parizu pa je teroristična organizacija »Action directe« izvedla bombni atentat na urade francoske letalske družbe »Uta«, ki skrbi za zračno povezavo z Južno Afriko.
Parlamentarci 16 držav, ki pripadajo Severnoatlantskemu obrambnemu paktu (NATO) so zbrani v San Franciscu (ZDA) v zeliko večino (vseh je 184) odobrili »drzno severnoameriško akcijo, ki je omogočila aretacijo nekaterih odgovornih pri ugrabitvi potniške padje »A. Lauro«. Proti so se izrekli edinole italijanski komunisti, danski socialisti in en portugalski socialist (v celoti 8 glasov), medtem ko se jih je 14 vzdržalo (nemški socialdemokrat, britanski laburisti in nizozemski socialisti).
Jasne, odločne in nedvoumne so bile besede, ki jih je na tem sestanku spregovoril severnoameriški državni tajnik G. Shultz. Dejal je med drugim:
»Pri pobijanju terorizma se je včasih treba zateči tudi k sili, čeprav to ni idealno. Teroristi in režimi, ki jih podpirajo, si prizadevajo uničiti naše ideale in zrušiti našo civilizacijo... Palestinski teroristi so zverine, nizkotne zverine. Niso borci za svobodo, kajti za svoje žrtve si izbirajo slabotne, ki se ne morejo braniti, da jih mučijo in ubijajo. Nimajo poguma spoprijeti se v odprtem boju, nimajo poguma iskati pravice in miru s pogajanji.« Shul-tzeve besede so navzoči nagradili z gromkim ploskanjem.
Tudi predsednik Reagan vztraja na svojem ravnanju, ko je dal ukaz prestreči palestinske morilce v zraku nad Sredozemljem. »Ponosni smo,« je dejal »nad našimi letalci, ki so uspešno izvedli to akcijo.« Italijanski in egiptovski vladi pa je sporočil, da je bilo pravilno, ko se je odločil za tvegano dejanje.
Da je imel prav, je potrdil eden od ujetih Palestincev, ki je preiskovalnemu sodniku v Sirakuzi dejal, da če ne bi njihov voditelj Abas posredoval, bi bili pobili vse severnoameriške in angleške potnike na ladji. Povedal je tudi, da preden se je s svojimi tovariši vkrcal v Genovi, je neki Asid vsem štirim izročil štiri lažne potne liste, vozovnice in vsakemu tristo dolarjev. Na ladji so že našli petega tovariša, ki je imel svojo kabino št. 74. Ta jim je dal še 30.000 dolarjev (okoli 50 milijonov lir). Ta človek je prišel na ladjo z grškim potnim listom, imel pa je pri sebi še portugalskega in dva argentinska ter se je izkrcal v Aleksandriji (Egipt). Ko je ladja prišla v bližino sirske obale, so zagrozili severnoameriškim državljanom, da jih bodo polili z bencinom in'zažgali, če jim sirske oblasti ne bi dale dovoljenja za pristanek. Tedaj so dobili po brezžični poti
Razprava 0 položaja
V	slovenski skupščini v Ljubljani so v torek 15. oktobra zasedali vsi trije zbori -ter razpravljali o izvajanju Osimskih sporazumov in položaju Slovencev v sosednjih državah Avstriji, Italiji in Madžarski.
Uvodno besedo na omenjenem zasedanju slovenskega parlamenta je imel predsednik izvršnega sveta (vlade) Slovenije Dušan Šinigoj, pri razpravi pa je sodelovalo 19 govornikov. Med temi so poleg rojakov iz SR Slovenije kot gostje nastopili tudi predsednik narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser kakor tudi šest članov slovenske enotne delgacije iz -Italije.
Šinigoj je ugotovil, da se je slovenska narodnostna skupnost v zamejstvu v zadnjih desetletjih sicer razvijala, toda zelo različno; ves čas se je tudi morala bojevati za svoj obstoj in se trdoživo upirati asimilacijskim tokovom. Čeprav se je v Italiji in Avstriji postopoma uveljavila kot samostojen subjekt v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, pa niso bila spolnjena niti njena lastna pričakovanja niti tista SR Slovenije in Jugoslavije. Nezadovoljni smo in zaskrbljeni zlasti zaradi prepočasnega reševanja nekaterih življenjskih vprašanj, ki tarejo slovensko manjšino v Italiji in Avstriji.
Ferruccio Clavora, ki je nastopil kot prvi od slovenske enotne delegacije, je spregovoril v imenu Slovencev iz videmske pokrajine. Danes Italija ne more več trditi, da v tej pokrajini ni Slovencev. Dokaz za njihovo prisotnost je pet tisoč družin, ki bere slovenske časopise in mladina, ki hodi iz Benečije v slovenske šole v Gorico. Odločno se je zavzel za zaščitni zakon, ki naj bo enak za vse Slovence v Italiji in poudaril pomen enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Stojan Spetič je govoril v imenu PCI. Dejal je, da se tako slovenski kot italijanski komunisti na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji ves povojni čas -prizadevajo za zaščito slovenske manjšine in kulturo sožitja.
SKGZ je predstavljal Klavdij Palčič. Zna-
ukaz svojega voditelja Abasa, naj se vrnejo v Port Said.
Zajete Palestince so po zaslišanju v Sirakuzi prepeljali v jetnišnico v Spoletu, ki je bila zgrajena -šele pred dvema letoma in ima prostora za štiristo zapornikov. Poslopje ima 11 nadstropij, jetniki pa uživajo vse možno udobje: vsak ima svojo celico, ki je zelo prostorna, v njej je nameščen televizijski sprejemnik, ima majhno kuhinjo, stranišče in kopalnico. Kaj ječa, temveč letovišče! Kaznjence čuva 300 stražarjev, beg naj bi bil nemogoč, pa je že to tega prišlo. V -takem okolju sedaj živijo ti palestinski gverilci. Prepričani so, da bodo prej ali slej spet svobodni. Če ne drugače, pa s kakim izsiljevanjem. In v tem se skoraj gotovo ne motijo.
Kajti Palestinci že pripravljajo nove atentate in podvige. Tako so v torek 15. oktobra v Rimu prestregli dva arabska terorista. Oba sta imela maroška potna lista, verjetno -ponarejena, pripeljala pa sta se z letalom iz iraške prestolnice Bagdada. V kovčkih sta imela po 3.300 gramov nekega sintetičnega razstreliva. V nju je bil že vgrajen razstrelilnik in sprožilec na uro, manjkala je le 9-voltna baterija in kovčka bi se spremenila v strahovit peklenski stroj. In kar je najbolj značilno, eden teroristov je dejal, da nista nameravala napasti italijanskih objektov, saj »je Italija prijateljica Arabcev«, temveč izraelske in severnoameriške.
Spopad ZDA s palestinskim terorizmom pa je imel odmev tudi na sedežu Združenih narodov v New Yonku. Bela hiša v Washingtonu je namreč dala vedeti glavnemu tajniku OŽN Perez de Cuellarju in predsedniku letošnjega zasedanja De Pi-niesu, da se Reagan ne bo udeležil bližnjega slovesnega zasedanja ob 40. obletnici te svetovne organizacije, če bo navzoč Arafat. Ker ima organizacija, ki jo Arafat vodi, po sklepu iz leta 1974 položaj opazovalca pri OZN, bi palestinski voditelj zasedanju lahko prisostvoval, vendar je bilo sklenjeno, naj pride kdaj kasneje, ne pa ob tej priložnosti. Arafat je to vzel na znanje.
Malce zdravega razuma, malce strpnosti, malo humorja, kako prijetno bi se potem dalo živeti na tem našem planetu. (Somerset Maughan).
čilen za sedanji narodnostni trenutek v Italiji je asimilacijski pritisk z italijanske strani in s tem v zvezi naštel vrsto dogodkov iz zadnjega časa, ki razkrivajo nacionalistično zaostritev.
Rafko Dolhar je zborovalce seznanil z dejavnostjo SSk, katere predsednik je in omenil osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki ga je njegova stranka predložila v italijanskem parlamentu. Ta zakon mora zaščititi vse Slovence, tudi tiste v videmski pokrajini.
Filibert Benedetič (PSI) je obravnaval predvsem vprašanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, -Marija Ferletič pa je v imenu Sveta slov. organizacij, kateremu -predseduje, opozorila, da so bile do sedaj deležne premajhnega upoštevanja katoliško usmerjene organizacije v zamejstvu, ki se opirajo največ na idealizem in zastonjsko delo. Dejala je tudi, da nas bodo kot narod drugi spoštovali, če se bomo znali najprej spoštovati sami, ob sprejemanju različnih idejnih in političnih stališč.
Skupščina je do vseh izrečenih zahtev in predlogov pokazala polno razumevanje, zlasti da naj italijanski parlament sprejme takšen zašičtni zakon, ki bo enako veljal za Slovence v vseh 35 občinah tržaške, gori-ške in videmske pokrajine, v katerih le-ti živijo. Enako podpira zahteve Slovencev v Avstriji po uresničitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija, glede Slovencev na Madžarskem pa izraža -potrebo, da se okrepi in izpopolni sistem dvojezičnega šolstva kakor tudi da se odprejo novi obmejni prehodi -ter povečajo stiki Pora-bskih Slovencev z matično domovino.
Vse te ugotovitve, stališča in sklepe bo skupščina SR Slovenije posredovala republikam in zveznim skupščinam (parlamentom) Jugoslavije, kajti problem narodnostnih manjšin in izvajanja Osimskih sporazumov ni samo slovenska stvar, ki bi zadevala zgolj republiko Slovenijo, ampak zadeva vse Jugoslavije, vseh njenih narodov in narodnosti.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE
in
SLOVENSKA PROSVETA IZ TRSTA
prirejata
RAZSTAVO DEL TONETA KRALJA v Furlaniji-Julijski krajini
GORICA: Deželni Avditorij
Odprtje razstave v soboto 26. oktobra ob 18. uri.
TRST: Peterlinova dvorana v ponedeljek 11. novembra
Ob tej razstavi bo v ponedeljek 28. oktobra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici predavanje Marka Vuka »Umetnost med obema vojnama in pojav ekspresionizma;v sredo 6. novembra ob 20. uri v cerkvi v Pevmi koncert ansambla »Gallus Consort«.
OKNO V DANAŠNJI SVET
^ v .
tržaške novice
■	■	~	iti-	*	jO.	1	I	.V	.	£	*
■	"4~
... • .	:	■	i	....
Ziden i stavbah
Na zadnji seji občinskega sveta v So-vodnjah — o njej poročamo posebej — je svetovalec večine Rafko Butkovič sprožil problem slovenskih srednjih šol, ki so nastanjene v malem semenišču v Gorici. Vprašal je, kaj bi lahko občinska uprava storila v zvezi z nakupom omenjene stavbe.
V	odgovor je župan Vid Primožič prebral pismo, ki ga je predsednik zavodnega sveta nižje sred. šole »I. Trinko« v Gorici dr. Damjan Paulin poslal predsedniku deželnega odbora, predsedniku goriške pokrajine, goriškemu prefektu, šolskemu skrbniku, goriškemu nadškofu in številnim županom na Goriškem. V pismu dr. Paulin opozarja na govorice, da bo semeniška stavba prodana, zaradi česar goriški občini ni mogoče obnoviti pogodbe s škofijo o najemu omenjenih slovenskih šol.
Podžupan Klemše se je nato obregnil ob dr. Paulina rekoč, da je res čudno, da prav on pošilja "tako pismo, ko je bil do pred kratkim celih pet let odbornik prav v tisti občinski upravi, ki je bila dolžna zadevo urediti. Nadalje si je Klemše zastavil vprašanje, ali ima sploh še smisel, da SSk (kot stranka, op. pisca) obstaja, če ni bila zmožna ničesar v tej stvari storiti. Zadevo slovenskih šol v Gorici da je treba reševati s konkretnimi dejanji, na politični ravni, ne pa tako kot pred sto leti, ko so si morali Slovenci svoje šole sami graditi.
Odgovoril mu je načelnik sekcije SSk Branko Cernic, ki je dejal, da se mora zadevo res reševati na politični ravni, toda le kaj zmore le en odbornik, če mu vsi drugi nasprotujejo. Žetlim poudariti, je dejal, da bi morali vsi slovenski svetovalci, ne samo dr. Paulin, ki smo izvoljeni na listah raznih strank, pa vsi drugi Slovenci, ki so v te stranke vključeni, pa vsi tisti naši ljudje, ki so prek njih imenovani v razne ustanove, itorej mi vsi pri SSk, pa vi, g. podžupan pa vsi ostali, ki ste člani italijanske socialistične in komunistične stranke pri svojih strankinih vodstvih in organih zahtevati, da se problem prostora za slovenske srednje šole v Gorici pozitivno reši. Ne bomo pa ga rešili, če bomo odgovornost le prelagali drug na drugega in čakali, da nam bodo zadevo reševale vsedržavne italijanske stranke. Pazimo, da ne bomo Slovenci postali zgolj folklora in ne bo kak politik tudi o Gorici dejal, kar je dejal Craxi o Trstu, da je »citta ita-lianissima«.
Oglasila se je tudi svetovalka SSk Marija Ceščut in opozorila na nevarnost, da bi te šole, ki so zdaj združene v eni stavbi, nujno morali razseliti v razna poslopja na različnih krajih mesta. Vsi pa so se strinjali v tem, da je treba po tolikih letih govorjenja vprašanje premakniti z mrtve točke.
Z GORIŠKEGA
Doberdob
Občinska seja. Vršila se je v ponedeljek 14. oktobra. Čeprav dnevni red ni bil tako bogat kot je sicer, je bilo vendarle nekaj važnih točk, ki so precej razburile prisotne. Po županovem poročilu je načelnik skupine SSk vprašal za nekaj pojasnil glede prevoza dijakov srednje šole iz Doberdoba v Gorico i,n nazaj, o stanju gradnje nižje srednje šole v Doberdobu ter o položaju naravnega okolja ob Sa-beljskem jezeru.
Pouk za dijake nižje srednje šole v Gorici se konča ob 13.30, nakar morajo ti iv vsakem vremenu na ulici Alviano čakati na avtobus, ki odhaja z avtobusne postaje šele ob 14. uri. Starši preprosto ne morejo razumeti, zakaj ne bi mogel biti avtobus na voljo dijakom takoj ob koncu pouka, ko pa prevaža samo dijake in je samo teh iz Doberdoba za poln avtobus. Se zdi, kakor da bi dijaki delali uslugo avtobusnemu podjetju in ne narobe.
Na prvo vprašanje je župan odgovoril, da so dogovori s pokrajinskim prevoznim podjetjem jasni in da so bili doseženi sporazumno z ravnateljstvom nižje srednje šole v Gorici. Zato da občinska uprava ni prav nič kriva, če prihajajo dijaki domov tudi z več kot polurno zamudo, to je šele okrog 15. ure.
Kar se tiče zadeve z gradnjo nižje srednje šole, je župan izjavil, da mu je gradbeno podjetje zagotovilo, da bo stavba gotovo nared do konca maja prihodnjega leta, za sedaj pa smo v zamudi z deli za več tednov, če ne celo mesecev. Menimo, da ob tako ugodnih vremenskih razmerah, podjetje ne bi smelo toliko zamujati.
Na naslednje vprašanje pa je župan obljubil, da bo problem zaščite okolja
n slovenske šile
ob iznakaženem Sabelj skem jezeru na dnevnem redu na prihodnji seji. Na tej seji pa da je na vrsti razprava o izvršilnem načrtu za ureditev okolja pri Dober-dobskem jezeru.
Stališče manjšine je, da čeprav ima občinska uprava na voljo za ureditev okolice Doberdobskega jezera precejšnja denarna sredstva, ne bi smela obravnavati vprašanja sanacije tega jezera, obenem pa docela zanemarjati problem Sabeljskega jezera in njegovega okolja. Manjšina se tudi ne strinja z načinom, kako je Natur-studio iz Trsta predstavil izvršilni načrt, ne da bi komu kaj razložil, kako se bo to izvajalo. Tudi občinstvo se sprašuje, kakšni so ti izvršilni načrti, saj niso bili nikjer dani na vpogled. Tudi komisija, ki naj bi predstavljala vso občino, ne premore niti enega predstavnika kmetovalcev, to je tistih ljudi, ki so še v nedavni preteklosti brez deželnih in državnih podpor odlično skrbeli, da je jezero čisto, polno izvirkov in ni prav nič kvarilo naravni habitat favne in flore. Za te posege je zdaj na razpolago prispevek Dežele in Gorske skupnosti, ki presega tristo milijonov.
Med razpravo o prispevkih društvom manjšina ni soglašala z načinom, kako je občinska uprava dodelila športnemu združenju »Mladost« znesek treh milijonov za kritje dolgov, ki jih je združenje nakopičilo v pretekli sezoni. Zdi se ji nerazumljivo, kako more občinska uprava popolnoma prezirati vsakršno kulturno in športno dejavnost vseh drugih društev v občini. Svetovalec ni zahteval izplačila ene tretjine stroškov športnega društva »Jam-lje«, pač pa je samo vprašal, zakaj ne bi lahko krili četrtine stroškov, ki jih je imelo to društvo v preteklem letu pri udejstvovanju na medpokrajinskem odbojkarskem prvenstvu, za kar bi moralo vedno plačevati drage denarce za najem telovadnice. V Doberdobu namreč razen nogometnega igrišča, ki ga na račun občine upravlja športno združenje »Mladost«, nimamo nobenih drugih športnih infrastruktur.
Končno je občinski svet odobril še tečaj slovenskega jezika za učence italijanske šole, podaljšal službeni rok knjižničarki Luciji Lavrenčič in izvolil ocenjevalno komisijo za sprejem v službo nove snažilke.
★
Večerni tečaj za slovenščino se začne v ponedeljek 28. oktobra ob 18. uri v srednji šoli »Ivan Trinko« v ulici Alviano 18 v Gorici.
Težko je ugotoviti, koliko je slovenskih rojakov, ki živijo v Milanu in njegovi okolici. Govori se o tisoč ali dva tisoč ljudeh. Dejstvo pa je, da se sv. maše v slovenskem jeziku in prijetnega družabnega trenutka, ki ji sledi, udeležuje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Tomaža ter v prostorih bližnjega duhovniškega doma le kakih 50 do 60 rojakov. Gre pretežno za primorske ljudi tostran in onstran meje, raznih slojev, poklicev in stopenj izobrazbe, ki pa jim je skupna dokaj živa narodna in verska zavest. Nje neredko, sicer pa s prisrčno pozornostjo, spremljajo tudi svojci in prijatelji italijanskega jezika.
Odkar je pred 15 leti sedaj že pokojni g. Nace Kunstelj pričel iskati po Milanu in zbirati k mesečnim srečanjem slovensko diasporo, se je prvič zgodilo, da je prišel k milanskim Slovencem na obisk slovenski škof.
Bilo je preteklo nedeljo 20. oktobra, ko je bil med njimi primorski rojak msgr. Metod Pirih, koprski škof-pomočnik. Stopnjo veselja zaradi tega obiska je lepo pokazal prisrčen in spontan aplavz, ki se je sprožil v cerkvi v samem začetku bogoslužja po pozdravnih besedah inž. O. Blažiča. S škofom so somaševali češki in dva slovenska duhovnika. Bogoslužje je spremljala ljudska nabožna pesem, ki jo je pelo vse oltarno občestvo. Msgr. Pirih je prinesel pozdrave tudi g. škofa Jenka in nadškofa Šuštarja.
Pri običajnem družabnem trenutku se je želel škof Pirih seznaniti s posamezniki. Vsakega je pozdravil in se pozanimal, odkod je, ter mu izročil spominsko podobico svojega škofovskega posvečenja. Slovenski rojaki pa so poklonili g. škofu šopek cvetja in publikacijo o sv. Karlu Bo-romejskem ob 400-letnici njegove smrti.
Škofa Piriha je prišel pozdravit vodja
Občni zbor tržaške skavtske organizacije
V	nedeljo 13. oktobra je bil redni občni zbor tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Že zjutraj se je v Marijanišču na Opčinah zbralo okr. 50 voditeljev in voditeljic. Uvodna govora sta imela najprej načelnica Eva Fičur, ki je poudarila zlasti, da morajo imati voditelji pri svojem delovanju stalno pred očmi človeka in da jih mora navdihovati ljubezen, nakar je načelnik Marjan Jev-nikar poročal o delovanju skavtov v preteklem letu. Opazno je dejstvo, da število članov stalno raste; trenutno šteje tržaški del nad 400 članov. Posebna skrb je bila namenjena voditeljem, točneje vodnikom, ki so imeli tri večdnevne tečaje. V preteklem letu je bilo izredno veliko stikov s sorodnimi organizacijami; zelo dobre stike so navezali s taborniki iz Slovenije, pa tudi z italijanskimi skavti v Trstu.
Sledila so poročila o delovanju raznih starostnih vej v organizaciji. Prvo na vrsti je bilo poročilo o delovanju veje volčičev in veveric. Med letom so imeli več uspelih srečanj kot npr. duhovni obnovi za božič in veliko noč, pustovanje ter jurje-vanje. Pri tej veji je bil posebno opazen porast števila članov. Zelo je uspel poletni tabor volčičev in veveric v Zabičah, kjer je taborilo 85 najmlajših članov skavtske organizacije.
Tudi delovanje izvidnikov in vodnic je bilo zelo bogato. Ti so imeli dve duhovni obnovi za božič in veliko noč, pustovanje, podvig prve pomoči (od novembra do februarja) in podvig o narani (od marca do maja). Oba podviga sta se zaključila z izletom. Pomembna akcija je bila tudi prodaja božičnih voščilnic, izkupiček katere je šel za sklad Mitje Cuka. Zelo so uspeli trije vodniški tečaji in dva poletna tabora na Viškorši in v Žabnicah. Za izvidnike in vodnice je bil organiziran tudi smučarski izlet in športni dam. To je pomembna prireditev, na kateri se zberejo slovenski skavti iz Trsta, Gorice in Koroške. V tem delovnem iletu bo tako srečanje na Koroškem.
Kot zadnje je bilo na vrsti poročilo o delovanju klana. To skupino sestavljajo skavti in skavtinje, ki so dopolnili 16 let starosti. Med najvažnejšimi akcijami za to vejo omenimo prestop članov, dve du-
nadškofijskega urada za turistično pastoralo, ki ima v oskrbi tudi narodne skupine, prisotne v milanski nadškofiji.
Med prijetnim klepetom, pesmijo in uživanjem dobrot, ki so jih udeleženci sami pripravili, je kaj hitro potekel odmerjeni čas, čeravno se je vse zavleklo tja do 7. večerne ure. Praznik je prešel, a spomin nanj bo ostal in utrjeval v srcih milanskih rojakov slovensko duhovno dediščino.
Rojan
V	soboto 12. oktobra proti večeru je Gospod življenja nenadno odpoklical Ivanko Piščanc iz vasice Piščanci nad Rojanom. Dopolnila je 73 let. že vrsto let je trpela zaradi rahlega zdravja. Zelo jo je pred leti prizadela izguba dobrega moža Danila. Za njeno družino so bili težki časi med zadnjo vojno. A gospa Ivanka se je trudila, da je prenesla vse težave. Imela je veliko zadoščenje iv svojih štirih dobrih sinovih, ki so znali ceniti njeno delo, njene skrbi in njene žrtve. Bolelo jo je, ker zadnja leta ni mogla prihajati v cerkev. Zato pa jo je vedno spremljala molitev rožnega venca.
K zadnjemu počitku smo jo spremili v sredo 16. oktobra. Od nje se je poslovilo izredno veliko ljudi. Naj jo dobri Bog nagradi za njeno pristno krščansko življenje, njenim sinovom z družinami in edini sestri tpa nakloni svojo božjo tolažbo.
ZS
★
Sklad »Mitja Čuk« priredi v sredo 30. oktobra ob 10. uri v Kult. domu v ul. Pe-tronio v Trstu nagrajevanje zmagovalcev likovnega natečaja »Pomagajmo otrokom«. Program bo popestrila Neca Falk, ki bo ob glasbeni spremljavi kitar izvajala pesmi Kajetana Koviča in Lili Novy. V fo-jarju bo na ogled razstava vseh likovnih izdelkov.
hovni obnovi za božič in veliko noč, dva izleta na sneg, pustovanje itd. Poleg teh pobud velja omeniti tudi več izletov in orientacijskih pohodov ter srečanja z italijanskimi skavti. Posebno važen je bil potovalni tabor po Karavankah s stalnim taborom v Zabičah.
Tz vseh poročil je razvidno, da so imeli tržaški skavti in skavtinje zelo plodno delovanje. Poleg naštetega velja omeniti tudi redno izhajanje glasila Jambor (letno osem številk) in pripravo priročnika za voditelje volčičev in veveric, ki so ga dlje časa sestavljali tržaški in goriški voditelji in je sedaj v tisku.
Pred kosilom je bila še sv. maša, ki jo je daroval duhovni vodja g. Tone Beden-čič. On je po odmoru tudi govoril o skavtski duhovnosti. Temelje te duhovnosti najdemo že pri skavtskem ustanovitelju Robertu Baden Povvelu s prvinami, ki jo ločijo od drugih oblik duhovnosti. Tako je zanjo značilno optimistično gledanje na človeka, veselo pojmovanje življenja, občestvenost, ki se izraža v življenju po skupinah, simbolizmu, kjer seveda simboli presegajo stvari, srčna kultura, ki se izraža v prijateljstvu in ljubezni do bližnjega in klic po svobodi, saj je skavt po svoji naravi iskalec. Nato so se udeleženci razdelili po starostnih skupinah in poglabljali to tematiko. Uradnemu delu je sledila družabnost. - Zasanjana Koala
Škofijski pastoralni dnevi v Trstu in slovensko jecljanje
Ko so se zaključili pastoralni dnevi našega škofa po slovenskih župnijah in du-hovnijah, je nekdo označil ta srečanja kot »lepo« slovensko manifestacijo bolj narodnega značaja. Nekateri so prišli za to priložnost v cerkev ali v župnišče in potem le še redkokdaj. Ob teh vizitacijah je škof predvsem poudarjal važnost in nujnost kateheze. Je klic ostal na polovici reke?
Prišli so pastoralni dnevi za vso škofijo (torej tudi za slovenski del), posvečeni ravno problemu kateheze. Določili smo posebno slovensko delovno skupino prav z namenom, da bo pritegnila slovenske duhovnike in vernike. Zato si je človek pričakoval vsaj nekaj odziva, ne sicer veliko, a vsaj spodobno število.
Telefonski pozivi so dvignili število prisotnih na trinajst, med temi so trije duhovniki, ena redovnica in devet laikov, v glavnem kot predstavniki organizacij ali pa taki, ki so prišli iz osebnega zanimanja. Poseibni slovenski osnutek je zastavil prvo vprašanje: ali smo vsi — duhovniki in laiki — prepričani o nujnosti kateheze za odrasle v župniji in 'V organizacijah?
Na prvi pogled se je zdelo to vprašanje odveč ali celo naivno, češ, odgovorimo takoj pritrdilno in pojdimo naprej z debato. Prav tu se je začela jasnost in odkritosrčnost s sledečo reakcijo: »Čutimo se opeharjene; nekdo nas ima za norca; smo manjšina v manjšini; vpliva slabo na naše početje; statistično vzeto je to nekorektno; vsako naše delo je zaman; tukaj lahko izrazimo želje, ki bodo ostale v zraku. Kakšna bo prihodnost naših župnij! Kje so drugi?...«
Te besede sem prepisal iz zapisnika, zato pač, da se ne bomo slepomišili in javno ali v zasebnih pogovorih varali ter nadaljevali v tem varanju.
Na skupni vseškofijski seji je slovenski zastopnik pred branjem poročila v italijanščini »pozdravil« prisotne slovenske udeležence v slovenščini, da bi pač le oni razumeli. Dobesedno je govoril tako: »... Žal pa moramo še enkrat z zaskrbljenostjo ugotoviti, da je prav z naše strani — s strani ilaikov in duhovnikov — premalo posluha za neko skupno iskanje in delo v naši škofiji. Nujno bi bilo torej, da se v to zamislimo in poiščemo v bodoče ustrezne rešitve.«
Torej nobena stvar nas ne gane več, naj si bo škofovo vabilo ali resnost problema! Pred škofom in pred svojo vestjo smo dali o sebi to sliko. Tako je torej naše stanje. Ne čutimo niti potrebe po skupni razpravi o tej tako važni zadevi? Ali naj se vnaprej zadovoljujemo le z rutinskim delom, s pogledom le na svoj vrtiček?
Prav v dneh pastoralnega škofijskega srečanja je bila istočasno oba dneva v mestu slovenska prireditev. Ponovim izjavo nekega laika: ali se norčujemo tudi iz škofa?
Prihodnjič bomo poslali poročilo o o-pravljenem delu.
Dušan Jakomin
Mladi in zaposlitev v Trstu — stvarnost in perspektive
Morda je še kdo, ki se spominja zborovanja »Mladi '83«, ki ga je aprila 1983 organizirala Škofijska komisija za mladinsko pastoralo (ŠKMP). Namen tega srečanja je bil predvsem zbrati čim širši krog tržaške mladine ne glede na politično ali versko pripadnost, da bi skupno analizirali za mladega človeka pereče probleme. Izkazalo sc je, da je ena izmed najbolj občutenih težav iskanje prve zaposlitve.
Vsi, ki delamo v komisiji, smo si bili edini, da je treba javno mnenje vsaj malo vzvalovati, da bi do tega vprašanja ne ostalo ravnodušno. Pri tem pa smo imeli dvojno željo: prvič — vzbuditi zavest, da je edina možna rešitev iz spon brezposelnosti v podjetnosti in naložbah, ob čemer se je treba načrtno boriti proti prekomernemu kopičenju kapitala v finančnih zavodih; drugič — nuditi mlademu človeku, ki se znajde v težavah, nekaj informacij, konkretnih predlogov in napotkov ob iskanju novih alternativnih oblik zaposiltve.
V	zadnjih letih se zelo veliko govori o zadružništvu, o obrtništvu idt., a v vsem je še vedno veliko dima. Potrebna je namreč trezna presoja stvarnih pogojev, v katerih se trenutno nahaja naše mesto in pa poznanje raznih oblik pomoči, ki jih danes nudijo država in krajevne uprave.
Da bi te informacije nudili čim širšemu krogu tržaške mladine, je ŠKMP pripravila novo zborovanje na temo Mladi in zaposlitev v Trstu - Stvarnost in perspektive. Na njem bodo sodelovali teoretiki, izvedenci na tem področju in seveda tisti, ki jim je s podjetnostjo uspelo rešiti problem lastne zaposlitve. Dvodnevno zborovanje se bo vršilo 16. in 17. novembra na pomorski postaji. Točnejši spored bomo še objavili. Ob tem problemu mora tudi slovenski človek prispevati svoj delež. Prav zato je naša udeležba nujna.
Marijan Kravos
Pomoč Dežele stalnim gledališčem v Trstu
Uprava dežele Furlanije-Julijska krajina se je odločila, da sama pokrije vse dosedanje dolgove stalnih gledališč v Trstu. Ti dolgovi znašajo 26 milijard lir. Slovensko stalno gledališče ima 8 milijard in 800 milijonov lir dolgov. Deželna uprava pa postavlja pogoj, da morajo biti za naprej stroški in izdatki gledališč uravnovešeni, ker v prihodnje ne bo nakazovala nobenih izrednih pomoči. Predstavniki gledališč so morali podpisati to obvezo.
SSk o aktualnih problemih
Pokrajinski izvršni odbor SSk za Tržaško je nedavno obravnaval vrsto konkretnih problemov, ki živo zadevajo slovensko narodno skupnost. Med temi gre zlasti omeniti vprašanje prostorov v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu za potrebe slovenskih višjih srednjih šol, v prvi vrsti oddelka za geometre v sklopu Trgovskega zavoda Ž. Zois in Poklicnega zavoda J. Stefan. Temu problemu že več mesecev skrbno sledita predstavnika SSk v tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru Lokar in Harej, ki sta se ponovno zavzela na pristojnih mestih, da bi čimprej prišlo do ustrezne izdelave in sprejetja različice k obstoječemu regulacijskemu načrtu.
Izvršni odbor se je seznanil z namero vodstva rafinerije Aquila v Žavljah, ki je bila nato uradno tudi potrjena, da preneha z dosedanjo dejavnostjo. Vodstvo francoske družbe je tako sklenilo zapreti obrat čistilnice in ga spremeniti zgolj v skladišče. Tudi SSk ostro protestira zoper tako drastičen ukrep vodstva družbe, da zapre žaveljski obrat za predelovanje nafte, ki zaposluje nad petsto delavcev in drugih uslužbencev, med katerimi je tudi lepo število Slovencev.
Hkrati SSk ugotavlja, da je tržaško gospodarstvo dobilo s tem ukrepom hud udarec, ki ga bo težko prebolelo tudi zato, ker prihaja do tega v izredno težkem trenutku, ko je že itak kritična zaposlitvena raven pri nas. Zato pričakuje, da se bodo pristojni krogi odločno zafvzeli, da se namera vodstva podjetja prepreči oziroma poiščejo alternativne rešitve.
Devin-Nabrežina
Novi župan. Po dolgih pogajanjih je tudi v devinsko-nabrežinski občini prišlo pretekli ponedeljek 21. oktobra do izvolitve novega župana. Je to Bojan Brezigar iz vrst SSk. Zanj so glasovali poleg svetovalcev lastne stranke še oni iz vrst DC, PSI in PSDI. Socialisti so se po zgledu drugih sredinsko-levičarskih občinskih uprav kljub vztrajnemu snubljenju komunistov odločili za to novo povezavo, kar seveda komunistom ni bilo všeč in močno protestirajo, SSk pa je po trezni presoji podprla novo koalicijo, saj je treba v prvi vrsti braniti slovenske interese, ne pa zgolj partijske.
Obisk škofa M. Piriha pri milanskih Slovencih
V nedeljo 27. oktobra bo v Katoliškem domu v Gorici
Misijonska prireditev
V goste bo prišla mladinska skupina iz Stranj pri Kamniku s svojim župnikom g. Francem Gačnikom.
Dopoldne ob 10.30 bodo oblikovali sv. mašo v župnijski cerkvi v Štandrežu in tako proslavili tudi 25detno župnikovanje g. Jožeta Žorža v tej župniji.
Popoldne ob 16. uri pa bodo nastopili v dvorani Katoliškega doma. Najprej s svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu, v drugem delu pa z veselimi ritmi. Poleg prireditve bo še bogat srečolov. Prijatelji misijonov, pridite!
Slovenska duhovnija v Gorici
V ponedeljek 14. oktobra je bilo srečanje župnijskega sveta, kjer so pooblaščeni raznih skupin poročali o svojem delu v teh prvih devetih mesecih, odkar je že v tretje prenovljen. Razpravljali so tudi o bodočem delu, da bo naša goriška skupina še bolje uspevala.
Od oktobra je naša nedeljska maša ob 9. uri zopet v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, potem ko je morala biti zaradi obnovitvenih del dva meseca v cerkvi sv. Karla ob centralnem semenišču.
V ponedeljek 21. oktobra smo tudi romali na Brezje k Mariji Pomagaj ter bili tudi na Bledu, kjer. je večina obiskala tudi cerkvico na Otoku in zvonila z zvončkom želja. Tam je zdaj ob Marijinih praznikih zopet sv. maša. Vse je bilo lepo, le sonca na Gorenjskem ni bilo, pustili smo ga v vipavski burji in ga zopeta našli, ko se je poslavljalo od Ljubljane dalje proti domu.
Avtonomija za zavod Žiga Zois
Goriški pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel sklep, in to s poobla-ščenjem pokrajinskega sveta, kd bo o zadevi razpravljal na eni svojih prihodnjih sej, da se na ministrstvo za šolstvo naslovi prošnja za osamosvojitev trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Gorici. Slednji je namreč do danes podružnica matične šole v Trstu, zato nima svojega ravnatelja ne tajnika, zavodski svet pa se ne more sestajati zaradi oddaljenosti od Trsta.
Pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan je moral premagati nemalo težav, da je svoje kolege v odboru prepričal o nujnosti, da se ta naša šola osamosvoji, saj so iz nje letos izšli prvi maturantje, pa tudi sicer je že ob raznih priložnostih goriška podružnica pokazala svojo zrelost.
V zadnjem času je pokrajinska uprava namestila novo opremo za tajništvo, obenem pa bo v kratkem poskrbela za namestitev dveh električnih črpalk za vodo, ki ne doteka v zadostni količini v prostore, ki se nahajajo v tretjem nadstropju.
Res se goriški zavod za zunanjo trgovino Ž. Zois ne more pritoževati, da pokrajinska uprava ni zanj poskrbela!
Štandrež
Kot je bilo v prejšnji številki našega lista najavljeno, so v Štandrežu dostojno počastili preteklo nedeljo 25-iletnico prihoda msgr. Jožefa Žorža v to faro ter obenem 70-letnico njegovega rojstva. V cerkvi pred darovanjem je laik-domačin pozdravil jubilanta s priložnostnimi in toplimi besedami, deklica v narodni noši pa mu je izročila šopek cvetja. Tudi cerkveni pevci na koru so se mu oddolžili z Vodopivčevo »V spevih radostnih«. Msgr. Zorž se je nato izpred oltarja zahvalil vsem faranom.
Sledila je nato v spodnji dvorani prisrčna in domača slovesnost, ki jo je pripravil otroško-mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai. S pesmimi in recitacijami del goriških pesnikov ter z znano »Mnogaja ljeta« se je akademija zaključila. Omenimo naj še, da je svoje pismene čestitke po občinskem odborniku Andreju Bratužu poslal tudi goriški župan Scarano.
Misijonska nedelja v Gorici
»Misijonska nedelja«, priloga Katoliškega glasa, ki že leta in leta izhaja za vsako svetovno misijonsko nedeljo, se je tudi letos delila pri vseh slovenskih mašah. Prav tako na vaseh. Ljudje po tej brošuri
radi segajo, ker je vedno zanimiva, letos še posebej, saj v njej govorijo skoro sami slovenski misijonarji.
Popoldne je bila ura molitve v cerkvi sv. Ignacija, nato pa je g. Vinko Zaletel v mali dvorani bogoslovnega semenišča kazal diapozitive s svojih potovanj po Braziliji. To deželo je namreč ponovno obiskal in se ustavil pri tamkajšnjih Slovencih, duhovnikih in laikih. Po zadnji vojni namreč srečaš Slovenca povsod, da ga le znaš poiskati. Videli smo ogromno Brazilijo v raznih njenih obrazih od Kristusovega kipa nad Rio de Janeirom do domačinov Indijancev ob Amazonki. Zlasti smo bili pozorni nad dejstvom, da v Braziliji ne poznajo rasnega zapostavljanja, čeprav mešancev z Indijanci in črnci ne manjka. Z g. Zaletelom smo se tudi poveselili, da je toliko ozdravel, da lahko znova potuje po svetu, četudi bolj slabo vidi.
Sovcdnje
Občinska seja. Bila je sklicana za torek 15. oktobra in se začela z županovimi poročili. Omenil je praznik občine Medicina (Bologna), ki sta se ga udeležila odbornika Marjan Devetak in Emil Tomšič.
V	soboto 12. oktobra je delegacija pevskega zbora »Kočo Racin« iz Skopja — zbor je nastopil v Kult. domu v Gorici — obiskala občinski sedež. Ob tem so bila izmenjana darila; s strani uprave knjiga ob poimenovanju osnovne šole v Rupi, Sovodenj ski zbornik in slovenski prevod ital. ustave. Župan je tudi povedal, da bo v kratkem odprt cestni odsek z mostom prek Vipave; pri urejanju tega odseka so na gabrskem območju položili pri kanalizaciji tudi greznične cevi, kar bo hodilo upravi kasneje zelo prav. Tudi podobna dela v Rupi bodo kmalu končana, pri sovodenj skem pokopališču pa so začeli z deli za železniški podvoz. Na koncu svojega poročila je župan podal spored polaganja vencev na praznik Vseh svetih 1. novembra. Pričelo se bo na Vrhu ob 9. uri ter se prek Gabrij in Peči zaključilo v Sovodnjah pred začetkom maše ob 10. uri.
Sledila je izvolitev v nekatere komisije kot za petčlansko gradbeno komisijo, za občinsko knjižnico, za dodelitev ljudskih stanovanj in predstavnika v glavni svet prometnega področja Gorica-Trst. Nato so bila odobrena nova dela pri razširitvi pokopališča na Vrhu.
Odobren je bil tudi zakup del za razširitev ceste, ki pelje mimo kulturnega centra na Vrhu. Celotni poseg bo veljal kakih 50 milijonov lir. B. Černič (SSk) je v zvezi s tem vprašal, kako je uprava rešila problem lastnikov, ki bodo zaradi preureditvenih del prizadeti (v celoti jih je enajst). V odgovorih pa sta se župan in podžupan razhajala. Prvi je dejal, da zadeva sploh še ni rešena, drugi pa je govoril o doseženem načelnem sporazumu z vsemi lastniki. Čudno pa je res, da daje občinska uprava v zakup dela, ko se še pogaja z lastniki zemljišč.
Število diakonov raste
V	Cerkvi se vedno bolj uveljavlja služba diakona. Število diakonov stalno narašča. Po zadnji statistiki jih je po vsem katoliškem svetu preko 11.200. Italijanska Cerkev jih ima že 450. Skoraj vsaka italijanska škofija ima trenutno nekaj mož, poročenih ali neporočenih, ki se pripravljajo za diakonsko službo. Peruggia ima trenutno devet pripravnikov : šest poročenih in tri neporočene.
Huda cestna nesreča
Že nekaj let zapovrstjo je skupina, ki jo sestavljajo lastniki počitniških kolib ob izlivu Soče in njih prijatelji, šla na kak izlet. Avtobus je upravljal 46-letni Ita-
lo	Visintin, ki je bil tudi lastnik vozila.
Letos je ta skupina (bilo je 44 oseb) obiskala Umbrijo. Na povratku je v bližini mesta Pesaro na jadranski obali prišlo ta ponedeljek do prometne katastrofe. Zgleda, da je šoferja zadel infarkt, izgubil je oblast nad vozilom, ki je z avtoceste zgrmelo v jarek ob avtocesti. Na licu mesta je bilo mrtvih deset potnikov, povečini iz Štarancana, vsi ostali pa so bili ranjeni, pet zelo hudo. Ostali potniki so iz Tržiča, Ronk, Škocjana in červinjana. Med mrtvimi je tudi sam šofer.
Nastop v Tarbilju
V	nedeljo 20. oktobra se je mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba podal prek Stare gore' v Beneško Slovenijo, v majhno vas Tarbilj, da bi s slovenskim petjem razveselil domačine. Spremljalo nas je toplo jesensko sonce, ki je privabilo tudi veliko število vaščanov, da so se udeležili prireditve.
Majhna dvorana je bila čisto polna, ko se je začel program. Pozdravil nas je domačin v beneškem narečju. Najprej je pevski zbor pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča zapel pet narodnih pesmi v raznih priredbah.
Sledil je nastop majhnih harmonikašev, ki so se izredno izkazali. Njihov učitelj nam je povedal, da jih z veseljem vadi, saj na tak način širi med Benečane slovensko pesem in glasbo.
Pevski zbor je nato ponovno zapel nekaj pesmi, nakar so nas dekleta obdarila z vrečo kostanjev in pecivom. V sosednji sobi smo ob kozarcu vina, kostanjih in domačih slaščicah peli še dalj časa.
Vaščani so bili nad slovenskim narodnim petjem in glasbo navdušeni in so se nam vsem prisrčno zahvalili.
K. F.
OBVESTILA
Nova številka poštne položnice. Katoliški glas ima novo številko za svoj poštno-če-kovni račun in sicer 11/23449 namesto prejšnje, ki je bila 24/12410. Prosimo vse tiste, ki se poslužujejo pri plačevanju naročnine poštne položnice, da to upoštevajo.
Abonma SSG v Gorici. Pričelo se je vpisovanje in bo trajalo do te sobote 26. okt. Čas vpisovanja: od 12. do 13. ure in od 17.30 do 18.30 pri blagajni Kult. doma, ul. Brass 20, tel. 33288. Vrste abonmajev: red A (nedelja popoldne), red B (ponedeljek zvečer), red C (torek zvečer). Cene abonmaja za sedem predstav: redni 50.000, mladina 25.000 lir. Na voljo je tudi družinski abonma, ki je v tem, da osnovnemu abonmaju vsak nadaljnji družinski član doplača 30.000 lir.
Prva letošnja predstava SSG iz Trsta bo v Gorici v nedeljo 27. oktobra v Kult. domu ob 16. uri. Ponovitve v ponedeljek 28. okt. in torek 29. okt. ob 20.30. Na sporedu so »Primorske zdrahe« Carla Goldonija.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo predaval v ponedeljek 28. oktobra ob 20.30 Vinko Ošlak o esperantu kot alternativi.
Sv. maša za vse naše pokojne, ki čakajo vstajenja na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, bo v nedeljo 27. oktobra ob 14.30 v tamkajšnji kapeli. Maševal bo g. Marij Gerdol.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu,
ul. Brandesia 27 bo v nedeljo 27. oktobra ob 17.30 misijonska prireditev. Na sporedu so baletna točka, misijonska igra in bogat srečolov.
Tržaška Duhovska zveza vabi vse duhovnike in redovnice na izredno predavanje z naslovom »Evharistija, vir in središče občestvenega življenja«, ki ga bo imel msgr. Jože Vesenjak v ponedeljek 28. okt. ob 15. uri v Marijinem domu, ul. Risorta 3.
Ob 60-letnici cerkve v Jamljah bo tam
prihodnjo nedeljo 27. oktobra zahvalnica. Od 15. do 16. ure bo skupno češčenje Najsvetejšega; sledi ob 16. uri sv. maša, ki jo bo opravil letošnji zlatomašnik msgr. Ivan Kretič.
V	Kult. domu v Trstu gostuje v petek 25. okt. Slov. mlad. gled. iz Ljubljane s predstavo Rudija Šeliga »Ana«. V glavni vlogi Milena Zupančič. Igra je prejela številne nagrade na festivalih v Sarajevu in Novi Gorici.
DAROVI
Za cerkev sv. Ignacija v Gorici: N. N.,
Gorica 500.000 lir.
Za Alojzi j evišče: slovenska molitvena skupina p. Pija 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: podpora Dežele 27.000.000; Petrovi prijatelji ob smrti njegovega očeta Efrema 70.000 lir.
M. R., Gorica: za lačne v Afriki 100.000 in za misijone 50.000 lir.
Družina Klanjšček v spomin očeta Efrema: za zbor M. Filej 100.000, za cerkev v Števerjanu in za števerjanski cerkveni zbor po 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Efrema Klanjščka: ansambel Lojzeta Hledeta za Sedejev dom v Števerjanu 100.000 lir.
Za nove orgle v Pevmi: Rozalka K. 20.000 lir.
Za cerkev na Peči: družina Tomšič, Peč 13 namesto cvetja na grob Anice Kovic 100.000; v isti namen družina Florenin (12)
30.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: družine Armani, Brana, Rossi, Civardi, Oucaz, Gombač, Kranjec, Marver, M. Milič, P. Milič, Pupu-lin, Vekjet, Vigini, Visintin in N. N. v spomin na Frido Vovk, por. Gombač 75.000; N. N. 50.000; Rosana, Milan in Katja v spomin na teto Frido 50.000; žena in hčerki v spomin na Maria Kocjančiča 30.000; v spomin na Mičeta Kralja so darovali: Alfred Kralj z družino 20.000, Damjana Kralj 10.000, Sabina in Nerino 20.000, Stanka in Riko 10.000, žena Ana, sin Aldo in hči Anica z družinama 25.000 in Marinka Križnič 20.000; družina Susič v spomin na nono Fani 30.000; Marinka ob obletnici smrti očeta Edkota Križniča 20.000; Justa in Rudi Blažič v spomin na Gigija Hrovatina 15.000; Graeijela in Aleksij namesto cvetja na grob Bruna Guština 20.000; Neva Bandelj namesto ovetja na grob Ivana Hrvatiča 10.000; Marcela in Orlanda z družino v spomin na Mičeta Kralja in Zofijo Možina 5.000; vzgojiteljice in spremljevalke v poletnem centru na Opčinah 120.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Maria Luisa No-vello-Antoni 10.000; Milka Gomizelj-Luxa v spomin na mamo in Danijela 50.000; N. N. 50.000; dr. Franco Ulian v spomin na starše ob obletnici smrti 150.000; razni
3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Alma Hrovatin
10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: sinovi Otta-vio, Savino, Hadrijan in Bruno v spomin drage mame Ivanke Piščanc 150.000; Jule in Vida Slokar 50.000 lir.
Angela Živic, Mavhinje: za kapelo v Ce-rovljah in za potresence po 20.000, za Mladiko in za Katoliški glas po 7.000 lir.
Za obnovo fresk v bazovski cerkvi: Amalija Pečar, Gropada 100.000; M. R. 100.000; Marija Živic 20.000; Darinka Leban v spomin pok. Milana 20.000; N. N. 20.000; Zora Štancerjeva 30.000; Magdalena N., Trst 10.000; hči Alfredina v spomin Dominika Guiettija 5.000; Fabio Ferfoglia v spomin Marije in Pavle 5.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Film o m. Tereziji
Pred zbranimi zastopniki Združenih narodov v New Yorku bodo 26. oktobra predvajali film o m. Tereziji iz Kalkute. To bo prvič, da se v veliki dvorani te mednarodne organizacije predvaja film. Delo je režiral Sir Richard Attanborough, ki je pred leti prejel nagrado »Oscar« za film o Gandhiju. Na prvo predstavitev filma so povabili tudi omenjeno redovnico, a ni gotovo, če se je bo udeležila.
¥ Mu Trn
Spored od 27. okt. do 2. nov. 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Profesor Modrinjak«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00	Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 15.40 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 40 let slov. rad. oddaj v Trstu. 10.10 G. Rossini: Svilena lestev, operna enodejanka. 11.30 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 13.20 Cecilijanka 1984: mešani zbor iz Štandreža, ženski zbor Planinka iz Ukev ter moški zbor Skala iz Gabrij. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Trio Jess z Dunaja. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni ,in operni spored. 12.30 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Trio Jess z Dunaja. 18.00 Chiusano: »Kolbe«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 13.20 Moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAJ iz Rima. 11.30 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slov. popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na gori-škem ivalu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mešani zbor Santlgnazio iz Gorice. 18.00 40 let slov. rad. oddaj v Trstu.
Petek: 9.0 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 Mladinski oder: »Čevlji za mojstra Matevža«. 11.30 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 13.20 Revija ZCPZ 1985: moški zbor Novega sv. Antona, ženski zbor Boljunec, mešani zbor Sv. Jernej z Opčin. 14.10 G. Cesbron: »Polnoč je, dr. Schweitzer!«. Drama. 15.10 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.10 Tržaški izvajalci z orkestrom. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 11.40 Poljudno čtivo in sestanek ob dvanajstih. 14.10 Anketa o mladinski brezposelnosti. 15.00 Otroški kotiček: »Skrito-odkrito«. 16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 4. violinski natečaj »R. Lipizer« v Gorici. 18.00 »Večni sopotniki«.
DAROVI
Za ACM - Trst: M. B., Trst v čast sv. Leopoldu Mandiču 50.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: skupina iz Grete 70.000; M. č. 50.000; Marija Mevlja 18.000; N. N., Gročana 10.000; Cesare Luini, Milan 10.000 lir.
Za cerkev na Padričah: družine Belli, Carrain in Stojkovič 100.000; svojci ob pogrebu Mirande Grgič 50.000; Stellia Nejed-
li	Pech 5.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: v spomin Alberta Stranščak '15.000 lir.
Za cerkev na Pesku: družina Zahar, Boršt v spomin Mdrija Bernetič 50.000; Gročana (18) 30.000 lir.
Za kapelo pri Domju: M. B., Trst 50.000; Marija Krmec, iPrebeneg namesto cvetja na 'grob Ivana Purgerja 10.000; Mery Tul, Krmenka 20.000; N. N., Trst 10.000; N. N„ Trst 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih in v Logu: Cvetka Vatovec, Ricmanje namesto cvetja na grob Marije Senica 10.000; hči Nadja in sorodniki iz Ricmanj v spomin pok. matere Marija Senica 50.000; Boža Dobrila, Log v spomin na pok. starše 15.000 lir.
Za karmeličanke v Sloveniji: N. N.. Opčine 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine — trije vsak po 50.000; N. N., Opčine 30.500 lir.
Za misijone: M. T. 200.000; J. F. 100.000; Vida in Jule Slokar 50.000; Jurij Slokar 50.000; Terezija Bembi 50.000; Vinko Zaletel 50.000; Ludvik Čevdek 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Gorica 1,000.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Vitine namesto cvetja na grob Ivanke Piščanc 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 °/o davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Loredana Peteani (prva z leve) in Vesna Tomšič med afriškimi prijatelji