- Naročujte-
Slovensko -amerikanski
KOLEDAR za I. 1902.
Cena 25 cantov a pošto vred./*
GLAS
I AROM.
List slovenskih delavcev v Ameriki

2ST©w York, 8.	1902.
Xjo-bo IS
Naročajte ae in priporočaj** l(OLAS NARODA".
Izredni zaslužek.
Pokvarjeni udje prosjakov.
Prenočevališ&e prosjakov v Ho-boken, N. J., ktero je laBt Lucija Mukolin, je policija d 7. t m taprla. Imenovanega due je na-cnreč neki prosjak obdolžil Mleku iinovo, da mu je ukradla denar, trn *ar je pos^stn ca „hotela14 izpovedala hotelske tajnosti, vsled kterit
10	io zaprli.
Lucijo Misknlin, rodom it Avstri I«, »o namreč zaprli ker jo je nek rojak Mate Mndrič obdolžil, da mu e poueverila $595, kteri deuar j-j je dal ahraniti. Mate je imenovan deuar v 5 tednih naprosjaSil.
Mskulinova je prišla pred 6 let' v H jboken in vzela hišo štev. 528 A.dami St. v najem, v kterej je vata-ucvila nekak ,,boardiughouse" za prosjake. Slednji bo jej plačevali za vsako noč po 10 centov. Naprosja-čane novce jim je promemia v pa pirni denar in si od t^ga pridržala odstotke. Vsi prosjaki so kruljavi iu Miakuiinova Lacija trdi, da bc se sami poškodovali.
Njenemu obtožitelju Mate Mod riču manjkajo trije prsti na levej roki in Miakuiinova je prisegla, da
11	je Modrič sam prste posekal. Razun tega Bi je z žarečim železom napravil naroki strašno rano, kter< ]e umetuo ,,zdravil*', tako da j-lila vedno odprta. Dva druga pros-)aka, ki sta prisegla, da je Modrifr izročil Miskulinovi $595, sta bila tudi raujena i a ožgana. Na rokah jima je maujkalo več prstov. Lucija je naznanila, da ao njeni „boar-derji" že več let prosjani po poklicu
n da pru-esd vsaki teden najmanj po $100 domov. Ona je prosjake opazovala, kako bo si rezali prste in se a žarečim železjem žgali. Tudi dve ženski, ki sta bili na jeduem očtBU slepi, prišli Bta večkrat v Miskulinin ,,hotel" in obe sta za-tidili, da Bta se sami oslepili. Ne-kteri možki ao postali vsled t-ga kruljavi, ker bo si sami prerezali kite pod ko!eni. Nekteri bo bili po vea mesec na potovanju in so odšli vae do Bjstona, Mass., in Philadel-phije, Pa. Jeden prosjak je potoval Štiri mesece in je prineael domov $2000.
Večina prosjakov prihaja iz Avstrije iu Italije, kjer je prosjačenje , moderno".
Zopet „baron".
Pri Yorkville policijskem sodišču ▼ New Yorku imeli ao 7. februarja zopet čast aoduo postopati proti ogrskemu ,,barona'' A. ,,pl." Ku-bii yi, kteri je stanoval v nekem hotela I la B w^ry na 2. ulici ,,Baron" in njpgivi znauci trdijo, da je on ilau ugledne medjarske obitelji; njegov oče je,,k." predsednik sodišča, njog-jva brata Bta ,,0. k." častnika, njegov stric je uadsoroik ,,c. k." konjarne Fran Josipa itd., dočim je ,,baron" v Ameriki ponarejalec denaruih nakaznic. Ou je namreč bil dolžan za stanovanje in hrano večjo svoto Pri nekem prijatelja, najbrže kojf m ,,grofu", dobil je denarno nakaz-nioo, glasečo Be na $8 ktero je pa ,,baron" Bpremenil na $S0 Valed tega ao ,,barona" poslali v zapor Yorkville, da ae tam s ostalimi ,,vitezi4' in ,,grt fi" posvetuje o ne vljudnosti repablike.
Valed bede postatfat.
„Kradal gem, da redim ženo in otroke amrti od glada," dejal je včeraj Alfred Manley pri brooklyo-akem sodišča, ktero ga je radi tatvine sodilo; ukradel je svinčeno vodovodno cev. Neki policaj je na-ananil, da je v Manleyevej hiši našel njegovo obitelj v naj večje j bedi io pomanjkanja. Kljab temu so tata zaprli.
Iz delavskih krogov.
Tesarji štrajkajo.
Teearjo stavbene tvrdke „Fullir Construction Comp.", ktera tvrdka gradi v New Yorku in Chicagi več vel cih stavb, pričeli so dne 6. t. m. Hrajkati. Tvrdka ne ravna po unijskih doličbah, vsled čeBar so ie'avci pričeli praznovati.
Konec štrajka livarjev.
R°adii g, Pa, 6. febr. Štrajk livarjev ,,Nortn Reading Foundry" je končan. Tvrdka je svojim delavcem nedavno znižala plačo za 10 odstotkov, ktero znižanje je pa sedaj razveljavila in obljabila plačevati prejšnjo plačo.
Vojaštvo proti delavcem.
Tellur.de, Colo., 6. frbr. Tristo u^unijskih rudarjev je na potu v Telluride, da zasedejo mesta unij-skih delavcev. Ker se je pa bati, da jih štrajkarji ne napadejo, naprosile bodo oblasti za vojaško varstvo. Proti štrajkarjem ščuva v prvej vrsti tukajšnji ,,Journal", čegar posestniki so Angleži.
Premogarji v nevarnosti.
Scranton, Pa., 6 febr. Več pre-mogarjev je biL> danes v tukajšnjem ..Diamond * rovu v smrtuej nevarnosti. Vsled mraza se pahala nieo mogla gibati, vsled česar S9je kmalo nabralo mncgo plina v rovu. K sreči bo premogarji pretečo nevar-' uoBt pravočasno opazili in prišli na površje.
Obrt Pennsylvanije.
Washington, D. C , 7. febr. Leta 1900. bilo je v tovarnah Penneyl-va ij« naloženega kapUala za 1000,-000.000 dolarjev. Istega leta bilo je v Pennsylvaniji 52 185 tovarn a skupno glavnico $1,551.548 712. Delavci bo zaslužili v istem letu v pennisylvanskih tovarnah $332,072.-670. Vrednost izdelkov znašala je v cninoleoi des=tletju 81,835.104.431.
Premogarji štrajkajo.
Wilkesbarre, Pa., 7. fehr. Osemsto premogarjev ,,Notingham Colliery" od ,,l>high Valley tt Wilkesbarre,- Ccal Co." pričelo je danes «jutraj štrajkati. Podjetniki so včeraj brez vzroka odslovili šest članov unij6kega odbora, vsled česar bo sklenMi premogarji toliko časa štrajkati, dokler družba cdslovljeno delavce zopet ne nastavi.
Izkoriščanja delavcev.
New Haven, Conn., 7. februarja. Državni delavski komisar Harry F. Black obdolžil je danes ve<? nadzornikov tovarniških delavcev radi nepostavnega izkoriščanja. V tovarnah države Connecticut dobe le oni delavci delo, ki podkupijo delovodje. Na ta način dobili ao delovodje lepe svote krvavo zasluženega denarja. Kdor ni hotel plačevati delovodjem davka, je brez-dvomno zgubil službo.
Premogarji in posestniki rovov.
Indianapolis, Ind., 7. februarja. Pri jutrajšnjej seji premogarjev iD posestnikov rovov bode prišlo skoraj gotovo do sporazuma gledč ustanovitve nove plačilne lestvice za leto 1002 Pododsek premogarjev je danes izjavil, da bode najbrže obveljala doBedanja plačilna lestvica, ktero je treba le malo predru gačiti. Posestniki iz Illinois so pa izjavili, da plačilne lestvice preje ne bodo podpisali, dokler ne bode dosegli sporazum a tekmujočimi svojimi tovariši.
Starka zgorela.
V Newton, L. I., našli so včeraj 801et jo Barbaro Mali v njenem sta novanju na Covert St. sežgano. Najbrže je starka ravnala neprevidno s užigalicami in tako ae je vnela njena obleka.
Velikomestni roparji.
Roparji v Jersey City.
Ona uljudna roparja, ktera sta one 6. t. m. obiskala inženerja Hocke v Bayonne, N. J., in kjer sta baš vslpd svoje uljudnesti dobila $22, sta se najbrže preselila v Jersey City, da tudi tam pokažeta svojo uljudnost. Dne 7. t m. zju traj ob 2. ari prišla sta namreč dva na pol zakrinkana in dobro oblečena moža v spalno Bobo zakonskih John Wright, št. 164 Palliaade Ave., Jersey City. Ker je prestrašen* Wrightova soproga pričela klicati na pomoč, prisilil jo je prvi ropar t revolverjem, da je molčala, na kar jo je vprašal, kedo še stanuje v onej hiši. Wright je odgovoril, da pri njem stanuje le še njegov brat Edward. Med tem se je probudila 4letna hčerka Wrighta in pričela jokati. Jeden roparjev je odšel k posteljici in se otroku tako laskavo dobrikal, da je dete takoj prenehalo jokati. „0 kako krasnega otroka imate", dejal je ropar; ,,prav za prav je sramota, tako lepo dekletce ukrasti." Na njegovo zahtevanje izročila mu je Wrightova svojo denarnico, v kterej sta bila le $2. Hlače Wrighta, v kterih je bilo $50, sta roparja pregledala. Nato sta se roparja poslovila in zapretila Wrightovim, da bodeta njega iu njo umorila, ako nočni obisk pred pretekom pol ure naznanita policiji.
Roparja sta tudi skušala priti v stanovanje gospe Gincchio na Pal-lisade Ave., kjer so ju pa prepodili.
Vsled vedno množečih ae roparskih napadov v Jersey City, je policijski ravnatelj odredil, da mora 100 policajev več patrolirati po mestu nego dosedaj.
Doseljenci in postopači.
Dne 6. t. m. popoludne so v newyorškem pristanu naseljniških paruikov zopet mestni postopači z jedva došlimi Evropejci poljubno gospodarili. Civilni policaj, ki opiavlja službo pred Barge Office ae je sicer trudil, da odstrani lopove, toda njegov trud je le malo koristil. V prejšnjih časih sta bila pred Barge Office dva uniformirana policaja in jeden detektiv, kteri bo saj za silo prepodili na Evropejce prežeče lopove. Sedaj pa opravlja službo treh policajev le jeden civilni policaj ua kterega se pa postopači ne ozirajo ter ,,zelene" uprav po volkovski napadajo ter jim odvzamejo še oni borni denar evropej-ake valute, kterega Evropejoi pri-aeso. Med vsemi hijenami v Battery Parka se najbolj odklikujejo Italijani, kteri Be vsilujejo doseljencem kot razni hotelirji in menjevalci denarja, ter preje ne mirujejo, da avojo žrtev tudi do zadnjega novči-ča opeharijo. Potujoče Slovence ponovno avarimo, da se ogibajo vaacega če tndi Be jim vsiljuje kot rojak.
Policaj kupil hišo za $160.000.
Policijski stotnik A. J. Thomas v New Yorku je pred par dnevi kupil hišo ,,Iowa" na zapadni 104. ulici, m^d Cclumbus in Amsterdam Avenue, in plačal za krasno poslopje $160.000. Thomas je bil šest let policijski atotnik v newyorškem Tenderloinu, kjer je dobival letno plačo v zneska $2750. Dasiravno pred 6 leti ni imel nikacega premo ženja, je v Tenderloinu toliko „Ea slnžil" in ..prihranil", da kupuje sedaj hiše po $160 000. Tenderloin je vendar le koristen človeštvu 1
Gospa Soffel je vedno slabejSa.
Battler, Pa , 6. februarja. Gospa Soffel, ktera se je na bega s morilci Biddle ustrelila, postaja vedno ala* bejša. Sedaj ne more več jesti in je bresdvomno zgubljena.
Zopet napad.
Ministra ustrelil.
i S.fija, Bolgarska, 6. febr. Neki Makedonec je danes ustrelil bivšega bolgarskega ministerskega predsednika in sedanjega naučnega ministra V. Kančeva. Morilec je prišel k ministru s pretvezo, da ga hoče nekaj prositi. Ko je Končeva ustre-lil, je tudi Bebi končal življenje.
Ministrov morilec je bivši dijak sofijskega vseučilišča. Minister Kančev je imenoval morilca profesorjem za neko šolo na deželi. Sled nji ee je radi tega, da ni dobii službe v Sofiji tako jezil, da je takoj pričel groziti, da bode Kančeva umoril. Policija je sicer o tem vedela, ker je pa dvomila o profesor-jevej sdravej pameti, mu ni Btavils ovir, ko je prosil za avdijenco pri ministru.
(Poč6tkom januvarija t. 1. je mi-nisterstvo Karavelov odstopilo, ker je Sobranje odklonilo vladin pred-l°g glede novega državnega posojila. V novem misiaterstvu kterega, j9 sestavil Danev, postal je Kančev, dotakratni podpredsednik Sobranja, naučni minister. On je bil pristaš Jankove stranke, ktere somišljenik je tudi Dar.ek )
Nova pristanišča.
V New Yorku so razni kapitalisti vstanovili družbo, ktera bode v južnem Brooklynu med 42. in 50. ulico zgradila več po 1300 čevljev dolzih pomolov in razna skladišča. Pomoli bodo največji na svetu. Ob vsakem bodo zamogli naenkrat trije največji oceanski parniki pri stati. Novi pomoli bodo veljali $1,500 000.
Vsled pomanjkanja zbiaznil.
Minoli Četrtek prišel je k oskrbniku zavoda za uboge v Hoboken, N. J., neki mož, kteri je pričel pripovedovati, da je ,,Foxy Grand Papa" in da ga otroci in anarhisti zasledujejo. On je naznanil, da mu ie ime Andrew Holmes, in da stanuje v hiši št. 328, Park Avenue. Kasneje ao v njegovem stanovanju našli le par čas ipisov in nič drnze-ga. Najbrže je postal vsled pomanjkanja umobolen.
Zlato za Evropo.
S francoskim parnikom „L'Aqui-taine" odposlali bo minoli četrtek $4,256.000 v zlatu iz New Yorka v Evropo. Denar je bil v 83 aodče-kih. Denar je last n^wyorških tvrdk „National City Bank", „La-<ard Frčrea, Ickelheimer & Co." in nekterih druzih. Pošiljatev denarja je posledica finančnega boja med J. Pierpont Morganom in William Rockefeller j em radi delnic „Amal gamated Copper."
Mrtvece našli.
Valovje je izplavilo na obrežje pri East Moriches, L. I., tri trupla mornarjev potopljene jadranke ,Bellport." Mrtvece še niao prepoznali.
Dne O. t. m. zjutraj našli bo štiri ■nrtve mornarje na obrežja Long Islanda. Mornarji ao očividno »lažili na raznih minoli teden potopljenih jadrankah.
Policaj rešitelj.
Dne 6. t. m. zjutraj gorelo je ^ petnadstropnej hiši št. 255, na za padnej39. ulioi. V prvem nadatrop iu bili sta dve ženski in več otrok v nevarnosti, ktere je pa policaj -Neory rešil in prinesel po rešilnej lestvi na alioo.
Tovarna zgorela.
Chicago, III., 6. febr. Tovarna dražbe „Wireton Heading," ktera je ka Jh 30 milj od takaj oddaljena je danea zgorela. Škoda znaša 800.000 dolarjev.
Nemiri ¥ južni Ameriki.
Ubegli vstafti.
Colon, C olombia, 6. febr. Minoli torek napadlo in promagalo je v Fort Boca Chica, Cartagena, za-prt;h 94 vstašev Bvoje paznike. VstaSi so pomori.'i 17 paznikov in všli. Vstaški parnik ..Libertador" ni razdejan in je danes ostavil luko Savanilla.
Port of Spain, Trinidad, 7 febr. Vojaštvo, ktero je poslala veneiu--ilska vlada v pokrajino Guina (Venezuela) moralo je pred vataši bežati v Ctrapano. Zgube vojaštva
BO
velike.
Hijena v Jersey City.
Iz menažerije v Glendole Woods, Communipaw Ave., Jersey City, všla je dne 27. t. m. hijena. Zvečer *e j* sprehajala po Munda Avenaa, kjer je usmrtila dva velika psa ia odšla drugam.
Našli novo jamo.
Pri Peapack, X. J., našli so dne 7. t. m. veliko jamo, v kterej ao lašli najlepše kapnike. Jama je lepša od vseh do sedaj najdenih jam.
Boerska vojska v Louisiani.
Washington, 7. febr. General Pearson, kteri že nad leto dni v iašej republiki deluje v prid boer-*ke stvari, naznanil je predsednikn, ia namerava oborožiti večje število boerakih prijateljev v New Orlean-au in s njimi napaBti ter razgnati *ngleški tabor vojaških agentov, tteri nakupujejo konje in mule, t«c- -Angleže razguati. General Pearson hoče storiti vse, da prepreči nadalj-no pošiljanje konj in mul iz Zjed. iržav v južno Afriko.
Angleški tabor se nahaja pri Port Chalmette. Ako mu vlada v par -inevih ne odgovori, napadel bode Pearson s svojimi neworleanskimi ,Boerci" angleški tabor.
Sampsonov odgovor.
Admiral Sampaonov zastopnik E. S. Theall vročil je danes predsedniku pismeno izjavo, da je bil v bitki pri Santiago de Cuba on vrhovni poveljnik našega brodovjm in da je toraj on zmagovalec sovražnega brodovja. Sampaon je namreč ukazal Schleyu, kako naj postopa, kar je Schley tudi svršil.
Kitajsko novo leto.
Washington, 7. febr. Danes je kitajsko novo leto. Kitajski poslanik Wu. dobil je od vseh krajev čestitke, vendar pa trdi, da slave ameriški Kitajci novo leto dan prezgodaj, ker astronomično računano, B3 novo leto na Kitajskem prične pol dneva kasneje.
Razstrelba smodnika.
Telluride, Colo, 6. febr. Ob ustju takozvanega ,,Japon" prodoru, kteri še ni izgotovljen, razstrelila se je danes zjutraj večja količina smodnika. Dva delavca flta bila na meBtu usmrtena, Štirje so ranjeni. Poslopja pri vhodu v prodor so razdejana. Vzrok je malomarnost delavca, ki je čuval smodnik.
Nezgoda na morju.
Portland, Ore., 6. febr. ,.Oregon Railway & Navigation Co." dabila je danes brzojav, da se je družbin parnik ,,Knight Companion" na zapadnem obrežju Japonsk* ravbil. Zguba znaša $600 000.
Schwab pri kralju Edwardu.
London, 7 febr. Kralj Edward je danes v Marlborough Houae sprejel Schwaba, predsednika ameriškega truata in jeklo, v audijenco. Schwaba je predstavil kralja S.r Thomas Lipton. Edward je Schwaba ,,iskreno" pozdravil in z njim dalj časa govoril. Zvečer ao glavo! politikarji priredili Schwaba banket, pri kterem je bil tudi koleni« jalni tajnik Joe Chamberlain,

...
Hraniti je nemogoče.
Delavci zaslužijo komaj za hrano
R bert E. E y, tajnik f,L sgu* for Political Eiuc^tion", jn di.č 4 f-ibr. v poslopju štev. 23 sspadnb 44. ulica, Manhattan Borongh, v Nrw Y. rku predaval o ,.zaslužku ub gih'* in med drugim tadi ale-
ddoe uiT' d 1:
„Splcšno ae domneva, <?a delavc v Zj«dmjemh državah* v primer s onimi druzih dežel več zaslužijo in so ekonomično boljše razpolo Žen\ ncjo d lavci v inozemstvu To doccnevsnje je sicer utemeljeno vendar pa živi večina ameriškegi-ljudstva tako slabo, da mora trpeti celd pomanjkanje, ako hoče a svo jim taalužkom Bhajati. Iu najslabše je pa še dejstvo, da mora večina ameriških delavcev, kakor hitro poita.iejo stari, pozvati javno dobrodelnost na pomoč. Zvezin; tajnik delavskega - statističnegn urad«, Carroll D. Wright, je dognal, da je bilo leta 1890. v Zjed. drža-ah približno 15,000.000 cbrt mh delavcev, kteri so povprečno zaslužili letnih $400. V teh 15 mi lij> mh všteti ao vsi možje, žene in dečki ter deklica nad 10 let Btaro sti, kteri so delali pri raznih obrt nih podjetjih. Vsakdo izmed teb delavcev moral je, povprečno računano, še dve oBobi preživljati. Na ta način morale so po tri osobe živeti ol mesečnih $33, oziroma a $8 30 tednnake plače.
Nam je dobro znano, Čemu in zakaj iidavajo delavci svoj denar. V mest h m irajo plačati delavci o »r^ajno četrtino svojega zaslužka si atai ovanje in polovico za hrano ter kurjavo. Iz t-*ga toraj sledi, da ostai e trftn r sobam, ktere plačajo mesenih $3 33 za stanovanje in $ Iti 61 za brano ter kurjavo, še $8 30 /a obleko in druge potrebščine. Ako ima toraj kedo $8.33 Da meteo, zi aš* to ua leto $100. Ako plačajo tri osobe na leto $60 za obleko, jim ostane še za vae druge iadatke le šr- $40.
Naj se li p tem budimo, da je delavt-c duševno zanemarien, ako mu preostaja le letnih $13 za njegovo vzgojo, poči Ink in zabavo?
Toda kljub temu imamo ljudi, kteri priporočajo delavcem naj hrauiio! Hraniti je sicer zelo lepo in cel6 potrebno, toda človek mora vendar kaj imeti, da zamore hraniti Ne, delavca ni mogoče s hranitvijo svojega stanja izboljšati, niti rediti stcijalnega vprašanja I
Poznam ntc-ga irskega delavca kteri zasluži po $16 do $18 ua teden, ki mora preživeti soprogo in četvero otrok, in ki je kljub temu prhranil na leto $100. Potem sta •bolela dva njegova otroka, in ker je bila bolezen nalezljiva, oče ni amel iti več na delo. Otroka sta umrla, in ko je plačal oče sdravnika ter pogrebmka, mu ni niti jedeu novčič preostal. Je li potem hranitev mogoča? Kako si naj večina našega ljudstva potom hranitve izboljša svoje stanje, ko je njihov sasluž*k tako msjhen?
Edino ruski Židovi v iztočnem delu New Yorku si zamorejo avej obstanek zagotoviti. Vai se preživljajo s težkim delom, in ako so njihova stanovanja še tako majhna, vzamejo še jtdno ali več osob na stanovanje in si tako zboljšajo svoj dom. Za zabave oni ne dajo denarja. Ako hočejo čitati knjige, gred6 v javne knjižnice, ako hočejo videti •like in umetnosti, gred6 v muzeje. Oni ljubijo godbo, ktero iKJijo v vsakem parka. In tako samorejo oni hraniti denar."
Entered January 13, 19-12. as second-class flMtier, Post Office at New Vork, N. Y., Act at Congress at March 3d, i§79.
„Glas Naroda44.
Mat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in arednik:	Published by
FR. SAKSER, too Greenwich Street, New York, City
Na leto velja list *a Ameriko.........$3.—,
** pol leta......................... »»S0!
Za Evropo ta vse leto..........g Id. 7.50,
......P«! »eta.........gld. 3-75-
„ „ ,, tetrt leta......... gld. I.So.
V Evropo pošiljamo lisi skupno dve Številki.
(Glas Naroda" iihaja vsak torek, -četrtek in soboto.
„GLAS NARODA"
(,,Voic» of thk Peopi.e") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements ot> agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plate }o centov.
uopisi bre* podpisa 'n osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredi*- r
,,GLAS NARODA",
109 Greenwich Street,	New York, City.
Telefon 3795 Cortlandt.
Važen delavski zakon.
Senator Hrar je podal kongresu ▼»ten predlog glede vstanovitv* novega sakona. Predlog — akr postane sakon - je velike važnosti it T»e delavske organisacije v Zjed drlavah, posebno Se radi t^ga, ker potem toiad^vne odločbe in i* obstoječe postav* v pojodiuih dria-vah postanejo neveljavne. Potem bodo delavci vseh držav vedeli pn 6*»na, dn ao. Po Hoarjevem predlogo, kteri je senatovem odboru od ,,meroda)nih krogov4' najtopleje priporočan, v nadalje razni nespo-ratumi, ki nastanejo med delavci in bosi, ne bodo smatrati kot xarot* in draga kaznjiva hudodelstva, akc ima sodišče opraviti ■ takim činom kterega se, ako ga zakrivi posa-meanik, ne more smatrati kriminalnim prestopkom.
Imenovani aakon, čegar določbe tako oziroma stično glase, je v rasnih drlavah le davno ali potom po-sta voda lajstva ali pa s pomočjo razsodb rasnih sodišč, postal pravo-močen. Toda dejstvo, da se kljub temu, v tacih slučajih Ae nikoli m sodilo in postopalo jednako, nam dovoljno dokazuje, kako nejasne so dotične sodne in postavne klavzule in da je tozadevni zvezini zakon, kteri bode omogoftil jednakomnru< postopanje v vseh taoih sluftajih. nujno in neobhodno potreben.
Po našem mnenju je tolmačenja ie navedenih postavnih določb po-sameznih držav radi t*ga tako ras-lične, ker je tudi mnenje, kaj naj ae smatra kriminalnim prestopkom pri posamezniku iu kaj zopet pn organizacijah zelo različno.
Ako pričue posameznik štrajkati, mn tega gotovo nihče ne more očitati za hudodelstvo, dasiravno je tudi že v tem slučaju ta ali oni bos skušal na podlagi z delavcem akle-11 je ne pogodbe sodnim potom dobiti odškodnino za vsled fetrajka nastale mu Škodo. Ako pa posameznik sknša tovariša ali ved tovarišev pregovoriti, da tu ali tam ved ne delajo, zadobi vsa Btvar drugačno lice in je tudi skoraj vsakdo druga« če razlaga. Med tem ko prvo so dišče tako postopanje ne smatra kaznjivim, zatrjuje zopet drngo, da ravnajo delavski agitatorji proti-postavQO in postopa proti njim kazenskim potom. Kjerkoli pre-vladujejo slednje imenovani nazori, tamkaj se tudi vzajemuo postopanje delavcev smatra kaznjivim in se običajno združeni delavoi kaznujejo. Še strožje pa postopajo posamezna sodišča z bojkotom, v kterem slu čaju je v mnozih krajih dejanje ie kaznjivo, ako ga provzroči tudi posameznik, ali bolje ako se nektere osobe posluiijo taoih Bredstev, kt«ra so javnemu pozivu na bojkot povsem slična. Ako posameznik komu drugemu tajno naznani, Če m o pri tej ali onej tvrdki ved ne kupuje, in dotičnika pozove, naj tudi on to •tori, mu državni pra\doik radi tega ne bode ničesar storil. Ako pa dotičnik svoje naznanilo in poziv razAirja potom časopisja — ako hode koji časnik tak posiv sploh
Sreeni delavci
Kretanje parnikov.
V New York dospelli
,Furnessia" 6. februarja iz Glasgowa s 180 potniki.
,Fiirst Bismarck" 6. feb. iz Genove s 693 potniki.
.Patricia" 7. februarja iz Hamburga s 1367 potniki.
Dospeti I m * J o t
.Breslau" iz Bremena. .Philadelphia" iz Southamptona. ..Lucania" iz Liverpoola. ..Haverford" iz Antwerpena. ..Maasdam" iz Rotterdama. ,,La Gascogne" iz Havre. ,,Kaiser Wilhelm der Grosae" iz Bremena. ,,Graf VValdersee" iz Hamburga. .,Ca>sel" iz Bremena.
O d p IJ a 1 i t o 1
,,AUer" 8. febrr.arja v Genovo. „Phoenicia" 8. febr. v Hamburg. ,,Saxonia" 8. febr. v Liverpool. ,,Statendam" 8. februarja v Rotterdam.
O d pi] ali bodoi
„Furst Bismarck" IX. febr. v Genovo. ..Zeeland" 12. februarja v Antwerpen. ,,Philadelphia" 12. febr. v Southampton. „La Gascogne" 13. februarja v Havre. ,, Hohenzollern'* 15 februarja v Genoro. „Patrida" 15. februarja v Hamburg. „Lucania" 15. febr. ▼ Liverpool. Maasdam" 15. febr. v Rotterdam,
< belodaniti — postane Btvar takoj drugačna. In ako organizacije store Uaj tacega, kar je že pri posamezniku kaznjivo, potem so organizacije brezdvomno obdolžene ,zarote1, kar se je že neštetokrat in povsodi zgodilo. Resnica je, da morajo delavci že danes skrajno oprezuo postopati, ako hodejo svojim tovarišem naznaniti, naj slednji to ali ono tvrdko bojkotirajo.
Vsled tega je sedaj, v odigled lorrga zvezinega delavskega zakola, neobhodno potrebno, da posto->aj j d«lavci skra/- oprezuo. Ako >ostane ta postava pravnovel;avna n ako je bode mogoče v prid boBOV »zlagati, potem postanejo tudi vse delavcem ugodne Mr Ibe v poBa-neznih državah jednim mahrm leveljavne in delavstvo bode mno-;o na slabflem nego je sedaj.
Nova pc>sta»a toraj ne sme do-odati kaj vse je posamezuiku do oljeno in kaj zamore posameznik nekasnjivo storiti, kajti s tem smo >otem na onem ist^m mestu, kakor -daj; zveiina p isiava pa mora trecno določati sredstva — iiimši ua, ktera so javnemu miru nevar-a —, kterih se zamorejo poslažiti elavoi, da dosežejo potom Strajks n bojkota svoj namen, ne da bi ill radi tega kaznovani. Č*mu naj e — ako se o stvari pošteno misli — klicevajoč se na pravo posameznica, določa tudi pravo organizacij ? Postava naj hode jednostavno odločilna in ne dvoumne vsebine, po-<m bode gotovo vsem dobrodošla, naprostem sludaju pa bode de-ivcem po vsph državah le nevarne 'apreka v njihovem raivoju.
Kakor znano, je v Wa.hingtonn (lavni s^dež , Federation rf Labor" iu baS pred nosom te zaSditnice de lavstva izdelujejo se postave in tudi nam se bodo vrSila posvetova-lja glede tega zakona. Dulavgke »rganizacije, kt^re spadajo k federaciji, naj op zore svojega ,.central pgn" uradnika, da slednji etvat •jozorno zasleduj« in v sludaju po trebo tudi delavstvu v prid posre luje. To je vendar lahko btoriti 1
Kakor je posneti iz uradnih po-latkcsv urada za ljudsko Štetje, zaslužili so leta 1000. delavci obrtnih i>odj»-tij v Zjed. državah povpredne letno svrto po $437, oairoma pc 98 41 na teden. K temu naj eledede pripomnimo. V svoti 82.323,4U7.257, kteri znesek zaznamuje uradno poročilo kot „plado", zapopadena jc v resnioi izpladana plada, ne ps -iploSui zaslužek, o kterem poroda rao danes na drugem mestu danaS-nje izdaje ,,Glas Naroda". Povsem lapadno bi pa bilo, ako trdimo, da je vaakln izmed delavcev v Zjed državah zaslužil v letu 1900 po •437, ali tedenskih $8 41. To bi zanvqli le potem trditi, a^o bi vsi delavci vse leto delali dan za dne-roni, Ti.da kakor je cenjenim dita-l«lj» m dovotjno znano, ima vsaki ielavec skoraj vsako leto opraviti z brezposelnim dasom, kt rega ima marsikdo v izobilju na razpolag«, in Se le vpoStevaje to žalostno dejstvo, zamoremo natadneje tolmačiti in razmotrivati položaj delavstva z ozirom na njihov zaslužek. Vzemimo toraj primer, da je povprečno 10 do 12 o igtotk- v vsega telavstva — vpoStevži tudi neorganizirane delavce — brez dola, potem naraste Število delavcev, kterih je urad s,a ljudsko Štetje naštel 6 810 698. na približno 6 milijonov, ktere me ramo tudi z ozirom na navedeno zasluženo svoto prišteti <c uradno navedenem Številu obrt-uega delavstva.
Da pa položaj delavstva v pravej onl:ki spoznamo, ne smemo razmo trivati samo dohodke delavcev, temveč slodnjim moramo tudi pri raerjati potrebne izdatke delavstva Podatki urada za ljudsko Štetje navedmi so vedno v jrr'merjevaln-'i obliki med Utom 1890. in h900 Delavske pla"»e s) bile v zadnjih letih nekoliko nižje nego v 1 ftu 18fc0 , vendar pa ne moremr trditi, da s"» stalno narad^val Slednje d »jstvo je bi^o opazovati le v prvej p.lovici minolega d^aet ietja, djdim bo v drugej polovici postajale zopet vedjs, dokler niso v
letu 1900. dosegle približno višino iz leta 1890.
Med tem, ko se toraj delavske plade v splošnem oziru niti ta las niso izboljšale, postajala so najpotrebnejša živila in druge potreb- p tdine vedno dražje, tako da znaSa g skupna podražitev jed:l 40 odstot- 0 kov.	g
n Du n Review" objavila je podet-|k kom tega tedna naslednji primer- z} jevalni izkaz. V pojasnilo naj Bluži sledede: številke pomenjajo svoto 91 denarja, kterega izda povpredno a vsaki posamezni delavec v jedna- t, kem dasu navedenih let za posa j] mesna neobhodno potrebna živila, n obleko in druge stvari. Med „kru- n hove snovi" spada : pSenica, oves, 7l koruza, jedmen, grah itd. Pri n ,,mleku in zelenjadi" vpošteta je navadna zelenjad, mleko, jajca in ^ sadje. ,,Kovine" pomenjajo razno n železno in jekleno orodje, bodisi za 1 domado potrebo, ali pa tudi orodje 5 delavcev.	z
T- 2	s C l
s	S	?T	c
3"	c	i
0	OB
< __
a	•	—	m
M	M	4
1	i if1
-L • 2' : ,
189H.7.. '$13.51	$7.34	$12.37	$8 31	'
1&99____ 13.82	7.52	11.46	9.07	■
190	0---- 13.25	7.25	13.70	9.20	.
190	1____ 14.49	8.41	15.56	y.50
1902	____ 20.00	9.07	15.25	8.95	1
5 ^ 5	'
fill S	C	P
s	rt	w.
189	8......»14.65	$11 57	$12.11	$70 94
189	9...... 14.15	11.84	12.54	80.42
190	0...... 17.4«	18.09	16 31	95.30
190	1...... 16.02	15 81	15.88	95.69
190	2...... 15.55	15.38	16 79	101 59
Iz tega je toraj razvidno, da se je položaj delavstva v minolem deset letju zelo poslabSal, ker deravno je zaslužek ostal isti, postala so živila neprimerno draga. Edino, kar se je v minolem desetletju izboljSalo, je dejstvo, da je v minolih par letih postalo delo stanovitueje, nego je bilo popreje.
Kakor je razvideti iz uradnih porodil, je osoda ameriškega delavstva zaista krasna 1
--m * m--
. Iz naših Mil kolonij
, Taftovi predlogi.
Washington, 7. febr. Governer Taft predsednik filipinske komisije ^ predlagal je vderaj vladinem sena-i tovem odboru, da se zniža carinski • davek za otodje za 75 odstotkov, kar bode z ozirom na pacifikacijo i brezdvomno ugodno upljivalo na tamošnje prebivalstvo.
V minolem detrtletju bo bili iz-i datki vedji nego dohodki. Vlada J je sklenila ved velicih pogodb, med drugim tudi zgradbo 20 ladij za službo med otoki. Ladije bodo i zgotovili v Shangbaju. Za ceste in i poti je izdala vlada $1,000.000.
-	Domadi dohodki so znaSali stoprav v pokritje uradniških plad.
i	Taft je nadalje predlagal in sve-
i	toval, da bi bilo umestno, ako via-
i	da pokupi zemljišča raznih, na
,	Filipinih neStevilnih katoliških re-
-	dovnikoy in zemljišča izrodi na-
-	seljnikom. To bi bila Filipincem
-	najboljša pomod, kajti baš redovi .	»o bili glavna ovira napredku Fili-
-	pincev. Ker ljudstvo redovnike a.	do skrajnosti Bovraži bi vlada b tem
-	korakom Filipincem najbolje do-
-	kazala dobrohotnost. „So li redov-a	iiiki tudi postavnopravni posestni-1	ki dotidnih zemljišč?" vprašal je ',	Tafta senator Lodge. „Da sovraž-
-	tvo ljudstva ne po veda j o, so poset-i	no pravo prepisali na razne družbe,
-	toda vedina delnic je Se v posesti redovnikov. Zemljišča obsezajo ka-
j cih 400.000 oral. Jaz sem prepričan, da bi vladi ne bilo težko , rodovniška posestva izroditi ljudstvu, kajti redovniki so v prejšnjih stoletjih domadinom zemljišda jed-r uostavno odvzeli." j Manila, 7. febr. Tobadni trgovci *o naprosili vlado, naj razveljavi i uvozno carino za uvoz tobaka v ? Zjed. države, kar tudi glavna trgovinska komora predlaga. Razun tega predlaga trgovinska komora > tudi prosto trgovino med otodjem in Zjed. državami, Manila naj po* i stane prosta luka, tako da zamore 7 sopet tekmovati s Hongkongom,
fyjns, ttsd lm\ in tagiijo.
Vedno vedje zgube.
London, 7 febr. Iz Brua-^lja s° V poroda tukajšnjemu ,.Daily Tele graph", .da je nizozemska vlada opustila nadaljno skrb za Boerce glede posredovanja. VTzrok temu je, ^ ker se druge vlade niBo hotele odzvati njenemu pozivu.
Lond- n, 6. febr. Vojno mini-eterstvo je danes objavilo p: datke o J angleških zgubah do 31. januarja t. 1. Šcevilo umrlih in za vedno D invalidnih angleških vojakov vjuž nej Afriki znaša 25.305 mož. Skupna zguba, vštevši ranjene vojake ~ nnaša^5240 častnikov in 100.701 d
mož.	t
Cape Town, 7. febr. Kolonijal- n na vlada objavlja angleške zgube v mesecu januarju. Angleži so zgubi- n li: 4 častniki in 82 mež uamrtenih ; 5 častnikov in 62 mož umrlo vsled 1 zadobljenih rau in 27 daBtui&ov ter 1 1937 poslala je vlada demov, ker so postali popolnoma nesposobni, i Prebivalstvo republike Transvaal * Štelo je pred vojsko 125.00j in ono c v Oranje 210.C00 osob. Boerska » vojska ni nikoli štela nad 33.000 j -qož. V minolem decembru uazua-J nil je general Botha, da ima 24.000 ; mož na razpolago. To dokazuje, da ao Boerci usmrtili ved angleških vojakov, nego bo sami Bvojih vojakov imeli. Povpredno računano, je ' vsaki Boerec usmrtil jedtega, in [ ranil tri Angleže.
Lond.m, 7. febr. Vojui tajnik \ Broderick je danes naznanil, da je [) \nglija od početka vojske do sedaj r] iakupila 446.088 konj, od kterih je - oilo 77,101 kupljenih v Zjedinjenih " državah in 11,364 v Canadi. Razun o«-ga eo Angleži tndi v južni Afriki B ikradli 89 705 konj.
MatjpBfontein, KapBka kolonija, B 7. febr. Blizo Laingsburga vjeli so Angleži boerBkega vodjo Laurens Erasmusa, ali MaraiBa. Slednji se ° je odlikoval v minolem letu pri k Zwartkop govorju, kjer so bili Angleži povsem poraženi.
London, 7. febr. Minister Balfour je danes naznanil v dolenji sbornici, da je poslal prepise dopi-j sov med angleško in nizozemsko vlado glede miru Lord Milnerju, 1 governerju Transvaala in Oranje, da jih slednji dostavi boerskim vtd-em. Ako bodo boerski vodje voljni Jr nirovno obravnavat', mora Kit-je chener o tem takoj vladi naznaniti.
i- _
ii
^ Rojakom v premislek.
a
V poslednjem dasu smo dobili od z- raznih strani pisma s prošnjami za la ponesredene rojake, in tako bi moid rali danes za nid manj nego štiri ra prosjaditi. Dasi nam je znano kako lo budo je v tujini biti neBreden, in ko ni pričakovati od nikoder po-0. modi, ali k vedemu od ožjih roja-tv kov, vendar nemoremo prosjadenje na debelo gojiti. Kadarkoli smo e- še dosedaj prosili, so vedinoma da-a- rovali ali nabirali darove zavedla ni rojaki, vsi ti so pa tudi pri e- društvah, pladujejo v društva a- in mnogokrat tudi d3lujejo kot od-m borniki, ali naj bi res t e vedno vi nadlegovali in jim nalagali breme-
i-	ua? To nikakor n9 grd. Slovenci te imamo v tej deželi skoraj s t o pod-m pornih društev, toraj dovolj
0-	prilike, da se vsakdo zagotovi za v- sludaj bolezni, nesrede ali smrti.
ii-	Prosjaditi moramo vedno le za maje lomarne, nebrižne, kteri se v čaBu ž- zdravja celo nordujejo z rojaki, ki t- so pri društvah, ali pa pravi: ako e, bodem bolan, grem v bolnico, umrl ti tako tukaj ne bodem, saj grem v a- staro domovino, ali kolikim radnn
1-	vnese? nekteri, seveda lahkomiš co Ijeniki skrajne vrste, celo pravijo: d- do smrti bodem živel ako travo gri-ih zem 1 Kdor ima taka nadela o živci- Ijenju, naj si tudi vse posledice
pripiSe v nesreči. Ali menite, da ci malomarni rojaki delavci b takim vi postopanjem kaj koristijo skupnemu v delavskemu vprašanju, ali da so o- kaj koristni delavski družbi ali n sploh družbi dloveški? Nidi Kdor a si misli: ,,danes sem zdrav, Bit in n nalit, to je prav, kadar mi pa ala->- bo pojde, bodo že drugi zame skr-■e beli, saj iivega nobenega ne pokopljejo!" Tako )tmodrivanje" je mo-
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo*
sv. Barbare
v Forest City, - - - Pennsylvania?
ODBORNIKI:
John Dbašler, predsednik;	John- Telban, I. tajnik;
Alojz Kres, podpredsednik;	Anton Trelc, II. tajnik;
Mabtih Muhič, blagajnik.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jožef Žalah, Jožef Bucenil, John Žigon, Jakob TebčekT
Dopisi naj se poiiljajo L tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, P*.
Glasilo ,,GLA8 NARODA".
drivanje sebidneiev, ki le za svoj H trebuh in grlo Bkrbe, sa druge pa nid ne dajo, niti sa svojo družino, ato pa naj tudi vse posledice sami nosijo!
Dandanes se vse organizira in zbira, kapitalisti v truste, železnice in parobrodne družbe v koncerne, ->amo da ena z drugo ne tekma e; oametni delavci vstopajo v unijp in podporna društva, ker znajo tT ceniti; malomarni pa spe in Be še ie takrat predramijo, kadar jih ne-sreda obišde. Zatoraj nikakor ne ' noremo umeti: zakaj bi dobri, pa-netni, napredka želj ni delavoi pod-r rali one, ki so njih ovire v pe-aanju za boljšo bododnost. Ker iako lepo bi slovenska podporna društva ia obe Jednoti vspevali ako bi vsak slovenski delavec si št"' 1 v Bvojo sveto dolžnost zavarovati se za sludaj bolezni, neBrede in amrti. Kako lepe bolnišne podpore bijahko dajala društva s velikim številom dlanov, ne pa kakor iedaj, ko je v kaki naBelbi 200-300 rojakov, društvo pa Šteje 20 udov, ali pa š? društva ni.
Vsa privatna ali zasebna podpora od posameznikov ne reši peredega , delavskega vprašanja, temu je za , sedaj mogode v okom priti le , potom združevanja v društvah in i to toliko dasa, dokler država ne [ prevzame to v Bkrb.
Toraj rojaki, v podporna dru . dtva, dovolj jih imamo v tej deželi, j vsake vrste in stroke. Žene naj bi . morale svoje može siliti v pod-3 porna društva, da si v sludaju nesrede saj za trenotek otešijo skrbi. Toda prod pa z vsakdanjim in sedaj . moderno postalim prosjadenjem, j vse kar je prav I Kar Bi dober, skrb . ben delavec šteje v dolžnost naj saj malomarni spozna kot p o t r e b n o ia to je pristop k podpornim društvam in Jednotam.
Fr. Sakser. • ____, , m___
Ladije v nevarnosti
a Highland Light, Mass , 7. febr. a Velika jadranka nepoznanega Ime-* r a je danes obti^a^a v pešdeninah 1 Peaked Hill ob obrežju Massachu-
0	gptts. Možtvo High Head reSilne
1	postaje je odSlo jadranki na po-' mod.
Kasneje: Ponesredena jadranka 6 se imenuje „Jennie G. May." Na ° krcana je z premogom in je pljula ■* iz Philadelphije v Boston.
Orleans, Mass., 6. febr. Danes "i zjutraj obtidala je velika jedranka a štirih jamborov .,Horake W. Ma-^ fo^ber" blizu našega mesta, v pe-° asu. Moštvo rešilnih postaj v Or »- leans in Hausett odveslalo je takoj pre .i mestu nt sreče, toda prndnc ^ so nrišli do cilja, je ugodni veter jadranko odplovel na globoko vodo.
,ft	Za Izvoz žita v Evropo.
^ Cleveland, O, 7. f br. „Great L^aes & Lawrence River Trau :i aportaticn Co." pridela je z „Ame Q ricnti Shipbuilding Co.41 obravna-vati glede gradenja novih parniknv za prevoz žita iz Doluth, Mina , v Qurbec, Canada. Družba hode po : skusiti z vstanovitvijo uove izvozne p-ti za žito iz severo zapadnih krajev. Prvo imenovana družba je kupila veliko žitno skladiSde ka-^ nadalce pacifidne železnice v Qae-1 becu Razun tega ima tudi v a D ninth velika skladiSda. V Que-j W-cu bodo žito preložili na ocean-
0	Btce parnike in odposlali v Evropo.
1	Velik požar v Kanaasu.
r H ton, Kansas, 7. februarja
i	O ar. 9 je zgorela tukajihja tovarna
-	ž .UzuiSkih vozov ,,Rook Island"
-	ž^leznioe. Predsednik P. H. McKe-
-	< w.« in pr«lovodja H. Davis sta
-	usmrtena Škoda znaia $250.000.
Naravnostna črta med
ST. LOUIS in PUEBLO
znana kot
COLORADO KRATKA ČRTA.
Izborna postrežba in hitra vožn]a.
Vsak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne iistke ta izlete. Natanfrteja pojasnila so dobiti pri:
W. E. HOYT,
Geti. Eastern Pass. Agt, 361 B'wray, New York
\VM. HOGG,
Pass. & Ticket ^gent, Pueblo, Colo
H. C. TOWNSEND,
Passenger & Ticket Agent, St. Lou-s, Mo. ri-: i-i -i -i- '."i-;- ++ 4* -H-
Koledar
majo na prodaj naBtopni rojaki:
fAKOB VIDMAR, 11S6 St. Clair St., Clevelaud, Ohio.
MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, 111.
JOSIP SCHARABON, Ely, Minn.
STARAŠINIC in KOFALT, 247 S. Front St., Steelton, Pa.
M. J. KRAKER, Anaconda, Mont.
GRAHEK & SUNICH, 431 7th St., Calumet, Mich.
Vf AT. GRAHEK. Cor. Sauta F6 & Mesa Ave., Pueblo, Colo.
■H"I"I"M"M-1 I"I !"! I ! I ? I I I I I | IK
Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MissisBippia, Arkansasa, Tenesse« itd. priporočam svoj	t
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streeta, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti 5edno in oeno stanovanje in hra* n a, dalje sveže pivo, v i d o ia whiskey kakor tudi fine emod-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obiska Be priporočam Slovencem , in Hrvatom s spoštovanjem i ^	BLAŽ. TURK.
Ill
1 Jugoslovanska Katoliška Jednota. j| |
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v driavi Minnesota.
Sedež y ELY, MINNESOTA.
URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Poipredsednik: John Globokab, Box 371, Ely, Minn.;
I.	tajnik: Jožkf Agni&, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	„ John LovSin, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivan Gov±k, Box 105, Ely, Minneaota;
NADZORNIKI:
Ivan PakiI, Box 278, Ely, Minn.;
Mike ZuauG, 43l-7th St., Calumet, Mich.;
Josip UoriSkk, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
John KeržiSnii, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank VlahoviČ, 1202 fc>. 13th St., Omaha, Nebr.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: J o e A g n i 6. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne po&iljatve naj se pošljejo blagajnika: Ivan Govie, Box 105, aIj, Minn., in po avojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLA8 NARODA".
Kislo grozdje
Med tem, ko je bila večina nem ik*>ga časuištva dogedaj radi <fi;i-jelnega in polit Anega obiska nem Akega princa Henrika, veselja pijano, pokvarila je w*shingtonsks vlada vse veselje našim N^moem. Vlada je namreo danes 7. t. m. uradno nasnanila, da princ ne pri haja v republiko kot diplomat temveč le kot zasebni poslanec cesarja Viljema. Nj gov ob'sk ni nič drnz^ga, u^gi čin uijudnosti, a kt rim namerava Viljem sovrašt vo tmd Nemci in Američani ubla Siti.
K r nameravajo Njmci priredit princu parado, posvali so tudi n m ška delavska druživa na vdelelbo Toda razun ..katoliškega r kodt-1-skfgi druitvi." so vse ostale nem ftke organizacije prošnjo odklonile.
Unčanje v Tennessee.
Cbattanoga, Teun., 7 februarja.
V	bližnjem Lyncbburgu napadli s-danes lin^arji tamcfnje county za p">re, oprostili xamcrca E ward Whitekerja in ga na dvorišču sodišča obesili. P divjsni napadale 10 vrata zaporov n zbili in pred o •o stražniki zamrgli zamorcu po mašiti, so ga linčarji odvedli iz Ječe in ga obesili.
Wd laat-r je bil obdnlien, daje umoril farmerja Johna Fusterja.
0 razstrelbi v Chicagl.
Chicago, 111 , 6 febr. Dosedaj •o našli 11 mrtvc-c^v pod ratstre ljenim posli pjem, o kt^rem smo v tad ijnj številki poročali. Policija nainsnia, da je bilo pri razstrelbi 23 osob ranj* n h O vzroku razstrel-be še ni nči znaiuga. Najbrže ao bile plinove oevi pokvarjene. Prva razstrelba se je pripetila pod pro-dajaluico mesa, ki je last Otona Trostelja; njej ao sledile še tri raz-atrelbn, ktere so Trosteljevo hišo razdejale in takoj vžgale.
Parnik v plamenu.
Portland, Ore , 7. febr. Parnik »Indravelli." ki je lsst ,.Portland & Asiatic Steamahip Co.*' in ki je m n do sredo odpljul proti kitaj akej, moral se je vrniti v tukajšnjo luko, k<>r ae je tovor na parniku vnel. Parnik je le malo poikodo-▼an, pač je pa blago poškodovano.
V	oddelku kjer je pričelo goreti, "bilo je 725 sakojev bombaža in 4SOO vreč moke. P d gorečim delom j> 400 zavojev bombaža in 26,000 vre* moke.
Sultanov svak obsojen v smrt.
Carigrad, 6 februarja. Sultan Abdul Hamid o^s dil je svojega •vaka Damad Mah mud paio v smrt. Damad Mahmud je bil dalj časa med prvaki mladotarškega gibanja Živel je na Grškem, od kjer je bil pa na zahtev tnrike vlade iz gnan. Is Grške odšel je v Rim; •altan je tudi italiiansko vlado naprosil, da izžene njegovega svaka, kterej prošnji pa Italija ni ugodila. Vendar je pa Mahmud oatavil Ita lijo in odšel v Paris, kjer je popol-liomi varno živel. Saltan ae je sa
Turčijo, vsled česar je dobilo cari-<radsko kazensko sodišde povelje, ♦a obsodi beguna ,,in contumaciam"; sodišča je izvršilo sultano-uo povelje in Mahmuda obaodilo v *mrt.
Mahmud je bežal iz Turčije v de-cembru 1899 in ostavil tam svojo ■joprogo. Sdboj je vzei oba ainova, orinca Sabadžedita in Lutfala. Francija ni hotela Mahmuda poslati nazaj v Stambul, dasiravno je turška vlada trdila, da je poneverii državni denar.
Damad Mahmud paša je star 50 let. Po njegovem begu ukazal sultan razveljaviti zakon svoje se stre Sultane Senihe, ker jo je so prcg ostavil.
E?ropejske in droge ?esti,
Carigrad, 7. februarja. Sultan oričfl je proti svojemu bratu ii or^st lonasleduiku M -hamed R-*idu strogo postopati. Princ Moha ned je namreč nedavno kupil vet '.latnine od grških trgovcev, kar so »a sultanovi ogledahi smatrali do <az'iDO, da so trgovci agentje mlado-urške stranke, kteri hočejo pre-<tol< naslednika pridobiti za svoje stranko Valed tega ao trgovce za orli in jih poslali v pregnanstvo v Sinope, Mala Azija. Premoženj«-so jim zaplenili in prepustili njihove rodbine bedi.
Dunaj, 7. februarja. Kapitan Grossman izumil je čevlje, s kteri-mi je mogoče hoditi po vedi. Minoli četrtek je korakal po Donavi od Linca proti Dunaju in vozil za s^boj čoln, v kterem je aedela njegova soproga. Kmetovalci na bre-govih so bili prestrašeni, ko so videli človeka hoditi porvodi.
Petrograd, 7. februarja. Car Nikolaj in veliki vojvode sprejeli so danes na kolodvora avstrijskega prestolonaslednika Fran Ferdinanda d'Eite.
Drobnosti.
Izgoni iaezemcev is Nemčije. Vsled uradnih poročil je nemška vlada is Šlesije izgnala v prven četrtletja 1901 895, v drugem 593 in v tretjem 545 inozemcev iz vladi-nega okraja Oppeln. Iz istega okraja ao od 1. oztobra 1899 do 1. oktobra 1901 izgnali 3458 oeob oziroma rodbin. K tema pa mnogoštevilnih izgonov, kteri ae pripete v barbar 4kej Nemčiji vaaki teden na podlag bazenskega zakonika, ni prišteti. V cnnožih slufiajih navaja vlada uzro com izgona veroispovest injezik do tičnika. V tozadevnih izkazih ra-tiborskega političnega okraja jf čitati: »Izgnan ta ali oni, ker jf žid,*4 ,,ker je mozaiike veroizpove sti," ,,ker je židovske vere," Mkei e židovski inosemeo," „ker je Mo ravec," „radi moravskega (!) jezi ka," ,,radi poljskega pokoljenja," ,ker večinoma govori poljski," „kei je Moraveo in vešč le poljskega jezika,'4 „ker je vešč poljskega in
tan trudil isvabiti Mahmuda ▼ drusih slovanskih jeaikov," „radi
češkega jezik*," ,,radi poljskega jezika," ,,ker govori le poljski" itd Med izgnanci so zastopani vsi stana vi. Poljski plemiči, poljBki iD židovski dijnki, trg >vci, rokodelci in delavci Kraj 79 etnega Kar-kešt^ga v Katovici vknjižena je tu di 3 mesece stara Eifrida Stiglico-va, ktera mora Nemčijo v določe nem času prostovoljno ( 1) ostaviti Koliko jada in bede je zapopade-no v številu izgnancev, — 3500 izgnancev v jednem samem pruskem vladinem okrajni — si lahko vsakdo misli. Izgnanje pomenja za do-tičnike ki so večinoma marljivi de lavci in trgovci, koji nikomur nič žalega niso storili, gotovi propad. Izgone v tolikem številu je celo v vojnem Času smatrati za kruto barbarstvo. Kaj pa naj porpčemo ako se to dogaja v mirnem časa proti ljndem, ki bo večinoma držav
ljani z Nemčijo združene Afatrije? * «
Besti jalen nmor. V T.vovu je bil
obsojen cigvn Filip Dank na smrt na vešalih, ker je nmoril svojo ljubico M. Živnak na uprav grozen način. Ž vel je ž njo v neki vasi pri Sanoku v-č k t, potem pa jo je za-pnstil, a M. Živnak je začela ras-cnerje z dru im. To je pa cigana razjarilo, dfdal sj je zaljubljenega in je tako pregovoril bivšo ljubico, da je prišla zopet k njemu stanovat. Spravo sta obhajala s pojedino. Cigan je pil, pel in plesal; nakrat pa je naredil na tleh s kredo velik bel križ, kar pomeuja tamkaj, da bo nekdo Umed družbe umrl. Potem je pa zgrabil ženo za lase, vlekel jo je po Bobi ter suval tako dolgo b čevlji, da je onemogla, nakar jo je še večkrat sunil z nožem. In še b krvavim nožem je grozil svojemu 14'etDemu sinu in lOletni hčeri, da ju takoj umori, ako ne bosta rekla pred sediščem, da je umoril mater njen brat. Otroka sta govorila resnico; c;gan pa se je delal blaznega, a zdravniki so izpoznali, da n v resnici blazen" Obsojen je bil na smrt, kar je potrdil tudi višji kazenski dvor.
• *
Položaj ruskih kmetov v voroneški
guberniji opisuje, skličevajoč ae na uradne podatke „Woroneški listok sledeče: Kmetovalce je ločiti v tri Bkupinje: posestnike od 5 do 15, potem od 15 do 25 in končno one, ki imajo nad petindvajset desjatin velika zemljišča. Dežela donskib kozakov je bogata na pridelkih pri rode, vsled česa porabijo voroneški posestniki le malo denarja za po sabne izdatke. PoBeBtniki do desjatin velicih zemljišč potrosijo vsako leto povprečnih 54 rabljev in 24 kopejk, od ktere svote odpade na živila, kterih doma ne pridelajo (kava, čaj itd ) 18 rubljev in 90 kopejk. Oni pa, kterih posestva ao nad 22 desjatin velika, potrošijo le 76 rubljev in 36 kopejk na leto, tako da s ozirom na potrošek med obema skupinjama ni mnogo razlike.
* • •
Dvoboj ned dečki. Dva desetletna dečka, oborožena z mečem in revolverjem sta se v Gera, v Nemčija, dvobojevala. Oba sta se sprla radi „važnega*' vprašanja in se takoj odločila za dvoboj. M*d dvobojem je oni, ki je bil oborožen s mečem, bežal vsled česar je njegov nasprotnik nanj streljal. Prvi deček je bil ranjen in zdravnik mu je moral kroglje izrezati.
Smešnice.
Lahko mogoče. Ona: ,,Rada bi vedela zakaj si ljudje toliko | stvari nakupijo kadar se ženijo?" — 1 On: ,,Najbrže ker se jim potem ne nudi več taka prilika."
DRUŠTVO SV. TROJICE,
5t. 87 >\ H. Z., v PTJEBLO, GOLO., ima svoje redne seje 15. dan vsacega meseca. Vstopnino je znižalo za tri mesece in se vsa kemu nudi prilika t pristop.
Odborniki: Anton Pleše, predsednik: Daniel Badatovič, podpredsednik; Marko' \f Stepan, I. tajnik; Marko Relič, II. tajnik; Martin Geršič, blagajnik; John Plut, predsednik bolniSkega odbora, stanuje 1219 South Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo.
KJE JEP
Mihael Bojane c, pred tremi leti mi je pisal iz Colorade in od onega časa Disem nič o njem čula. Ako kak rojak kaj o njem r6, naj mi blagovoli naznaniti: Ana Rabsel, 166 Chicago St., Kenosha, Wis.
Prošnja.
Rojake v Chicagi, III., prosimo, ako bi nam zamogli kaj zanesljivega povedati o Josipini Kozjek ii Ljubljane, ktera je stanovala na Bluff Street. Njen mol nam je pisal, da je pozvedel, da je umrla. Ako je na tem kaj resnice, prosimo pojasnila.
UprarniStvo „G!as Naroda".
SLOVENSKA
Pratika
za leto 1902
je dobiti po 10 centov komad, kar-
tonirane po 15 centov. Raz^rodajal-cem jo damo 100 komadov sa 16, toda imajo sami plačati ekspresn« stroške.
»GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
SAXOOiV
1202S.13th St., Omaha, Neb.,
v obilen pooet. Zagotavljam v som obiskovalcem izvrstno postrežbo s zborno pivo, izvrstnim domačim in californškim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočim skozi Omaho, kterim preakrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
JOSIP PEZ0IRTZ,
1302 South 13th Strast, Omaha, Net
Rojaki pozor!
Podpisana druiba razpošilja na ne kra sveta vsakovrstna sveta, domača idra-V}x JT^OTDC Pate"t medicine najboljših zdravnikov za vse bolezni človeške« telesa obliie (flajštre), zdravilno m?, (žajfo) dišave, kakor tndi raznovrstne zdravniške priprave in pripomočke, električne batenje itd.
Domačo lekarno najboljših zdravil za najpogosteje bolezni v vrednosti $1.25 po-šlje za Si. Ista obstoji iz štirih raznovrstnih in izbranih zdravil, ktera ne bi smela manjkati v nobeni družini, posebno v krajih, k^er m pri rokah zdravnika in lekarne. Ta zdravila shranjena na suhem prostore se shranijo več let, ne da bi izgubila svojo zdravilno moč.
Z domačimi in patent medicinami se je ozdravilo že mnogo ljudi, kterim zdravniki niso mogli pomagrH. Kdor je toraj izgubil zaupanje do zdravnikov, ali komur sredstva ne dopuščajo žrtovati mnogo trdo prislnienih novcev, naj se zaupno obrne j svojem doma-cem jeziku na:
Home Remedies Co.,
60a Clinton St.	Hobo Km, N. J.
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O..
t
U m a z a n e c. Gospod Stiskač; isdelovaleo kranjskih in nemikih (pobiralki denarjev ženskega orkestra): ,,Ne dam nič !" Ko je pobi-ralka čez dobro uro zopet prišla do
MMMOmK
Oče — SDobač svoje nezakonske bčere. Nedavno se je sprehajala na iolodvoru v Bjgumiru čedna gos-oica. N^ki starejši gospod je z vidnim zanimanjem opazoval zalo tvarico, da, c<rlo nagovoril jo je, toda ta je ostala nevljudna. Šel je «a njo v kupč in je začel ondi sno-vič bombardovati njeno srce. Komaj pa je izpregovoril, je prijela starejša gospa g^spico sa roko ter je dejala vBa bleda tujcu: ,,Gospod, co je moja hči. Ali me ne poznate?" Iq zdaj se je stvar razvoslala. Pred 19 leti je dotičoi gospod imel Opavi kot Student ljubaven ro-aian, njegov oče je plačal , posle-lice'1 tega romana, študent je postal ugleden uradnik v Brnu, a je ostal eamec — in zdaj mu je pri pogledu na nezakonsko hčer najbrže oživela v spominu nekdanja podoba — njegove ljubice. Hči baje ne dobi ravno v njf m ženina, zagotovo pa — očeta, tudi pred postavo.
* * *
V	zrakoplavn na Poljsko. Predvčerajšnjim, dne 6. febrnvarija na* nastopil je na Dunaju avstrijski nadvodvodja Leopold v spremstvu svoje soproge nadvojvodinje Bonr-bonske potovanje v zrakoplavu, ne ia bi ga Bpremjal koji srakoplavec po poklicu. Zrakoplav je prifiel s^pet na zemljo blizo Vratislave na Poljskem in je prepljnl 200 milj 1olgo razdaljo med Dunajem in Vratislavo v urah- Zrakoplav je dos°gel najvišjo višino desettiBOč Sevljev.
V	četrtek, dne 6 febr. odpljulc ie v raznih evropejskih mestih več ■;rakoplavov v ozračje in sicer vsi ib določenej uri. Trije zrakoplav: idpljuli so iz Dunaja, med njim. tudi zrakoplav ,,Meteor", s kterirr je odpljul nadvodvodja Leopold Salvator. Potovanje do Vratialavt končalo se je brez dogodkov. Med tem ko potrebuje brzovlak ia Du uaja do imenovanega mesta 8 ur prišel je zrakeplav tjakaj v 44
urah.
gospoda Stiskača jej reče: ,,Saj ste	se priporoča rojakom sa isdelovanje že preje pri meni bili I"	in popravljenje harmonik. Delo na---pravim na sahtevanje naročnikov.
Lepe sanje. Dijak: „Gospod	»o primerno niake, a delo
gostilničar danes sem imel zares	Cena tovrstnih
lepe sanje. « — Gostilničar: „ Kaj	d° ploiče bo is najbolj-
se Vam je sanjalo ?" — Dij k-	f®«^010"; izdelujem tndi plošče
„Moj stric mi je umrl in sem pode-	l* all"nJniJa> nikeljs ali medenine,
doval 50.000 gold.; ali bi mi ne po-	^a tnvrstnim je od «45 do $80.
sodili IOO eold. na račun teh sani?!"	Ve0 m natančno pov6:
Naravna kalifornijska
i vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. s Oobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred.
krstna tropavica od $2.5O-$3.O0
_	galon s posodo vred.
Manj nego deset galon naj nihče ae naroča, ker manje količine ne j morem razpošiljati. Zajedno s na-1 čočilom naj gg. naročnik' dopošlejo lenar osiroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovfch,
'02 Vermont St. San Francisco,Cat
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča avoje
sodili 100 gold, na račun teh sanj?!
Z v i t e Ž. Novi gostilničar: ,, Gospoda moja, kdor mojih gostov prvi dobi od mojega vina rudeč nos, dobi lepo nagrado !"
Postopačeva smola. „No Drejče zakaj pa delaš tako žalosten obraz?" — Drejče: ,,Pomisli to smolo ! Zmešal sem se med brezposelne, da bi kak dar dobil in dobil sem — delo !"
J0H* VENZEL,
BO King Street,	Cleveland, Ohio.
Slabi časi. A.: ,,Ali je gospa Bogataj tako hudo bolna, da jo moraš trikrat na dan obiskati ?" — Zdravnik: ,,Ni tako nevarno — toda meni je hišni gospodar podražil stanovanje!"
Draga dobrohotnost. On: ,,Marjana, zdravnik Prosenc že dolgo ni bil v naši hiši, sedaj ga moramo enkrat poklicati za kak svčt; da kaj zasluži." — Ona: ,,Prav dobro mož; najbolje je, ako ga še danes f pokličemo ! Saj lahko meni, — da vendar nekaj od nas zasluži — zapiše potovanje v Italijo aH na Francosko
Novošegni človek. Ona: ,,Kaj vidim, gospod Majar, vi nosite že čepico kakor vozači z avtomo-bilo — ? Ali se že tudi ž njo vozite?" — On: ,,Ne, ker za avto-mobilo Še nemam denarjev."
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje i VINO, FINE SMODKE in ŽGA' NJE in KUHINJSKO OPRAVa
Jl!l!lilU?I ^Liltl? 1 Iji Ji?' !li	'
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovza
posluje nad ix let in ima do"sedaj hranilnih vlog uže blizo
15 milijemov kron,
ktere obrestuje po 4 0d8t. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za » vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem ± in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna ^ hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000.
Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo
svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba ie dati $20.57 in k temu še 15 oen-tov ia poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Prostor prihranjen sa naznanilo tvrdke
A. LOGAR & CO.,
326 East 72nd Street,........NEW YORK CITY.
Isdelovalci avstrijskega tobaka in saloga amodk.
v v ■ zaslužene denarje je naj-
I P7Kn bolJe sigurno domu I Ua-IlU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York.
Listaiea nrediiStva.
G. A. K. v L., O. Dopis ne moremo sati»-niti, ker se ne strinja ali ne vjema s dopisom v itev. 13. Gospod dopisnik J. č. nikjer ne pravi, da bi on pobiral milodare sa siromaka, ampak pravi: da moramo sedaj nabirati milodare. Da ste ri ladero sproiili in tndi prvi nabrali milodare, je i s t i n a, kterej ne more nihče oporekati in je ne savijati.
KJE JE?
John Kralj, doma it iupniie StopiSe, okraj Nove Mesto; pred dvemi leti je bil v Marquette, Mich., in od onega (asa nisem nič o njem iul. Njegov naslov bi radi zvedeli: Joe, Frank in Anton Kralj, Claridge, Pa.
MZMNILO.
V carinarskem urada v Raselju, Švica, nahaja se kovČeg naslovljen na g. Rommel & Co , kterega je odposlala gospica Brimic ir Vranskega na Štajerskem. Vsebina kov&egu je perilo, obleka in dve steklenici slivovke. Posestnik koyčega, kteri biva nekje v Ameriki, naj nam naznani, kaj namerava storiti i istim.	Uprava. „Glaa Naroda '.
SLOVENSKO-AMERimSKI
KOLEDAR
za leto 1902.
VIII. LETNIK.
Cena mehko vezanemu 25 c.; elegantno vezanemu 45 c., poštnine prosto.
109 Greenwich
Upravnlitvo „Glas Naroda",
► — — — — New York City.
Xjj Hte Aszj
Nemci na noge!
New York predpustom, 1902 N*fi uerodki časnikarji si noč in dan glave ubijajo in belijo kako yeliftastno bi »prejeli Viljemovega brsta princa Henrika. Velikanak •pored je že dozorel na papirju in oelo nafte „priitne" Amerikance napravili ,,meSuge". Jeden del mogočnih Nem^jv zelo srce in Je'o-'.ec boli, da nemški Američani, kakor •• vedno nazivajo, nemajc svojega brodovja, da bi princa že na ,,visokem" morju sprejeli, ali to stori naša svesna mornnr:?a. Naši pristni ameriški politikarji se ca nem ftkega princa stokrat, da tisočkrat Teč zanimajo kakor za kakega predsednika republike; ko seje pisarilo, da pride Krueger ▼ Zjed. drža ve, so se celo tako prestrašili kakor vrabci ▼ prosu, ako jih nenadoma kdo zapodi, in mu celo neprijazno namignili, da naj nikari sem ne hodi. Toda baviti se nečem s politiko, ki je dandanes tako omahljiva in vča tih prava ironija, posebno sedaj, ko se bodo dobri republikanci senčili v milostni senci njih veličanstva princa itd. itd. Moj namen je danes si naše Nemce ogledati kako se priprsvljajo na sprejem in slav nosti, seveda nai mi vsakdo vsega ne verjame, ker držati se hočem bolj humorističuo, nego resno.
cabadovo kakemu ubogemu Amerika ncu. Ravno tako se je zgodilo s h' telom. Nastaniti so ga menili v Sherrjevem hotelu, toda milijonar JemesProal, ki ima najlepše pro st >re v tem hotelu, teh ne prepusti princu za noben denar. Zato pa m de za časa bivanja princ lepo oi tal na jahti svojega brata Viljema na ,,Hohenzollern", ker tam je ti di varen pred dinamitom, ki v n slednjem času tako poka v New Yorku.
Celo naši Kitajci v Mott in Peall S:. mu hi.čejo najpi tj priti iz sani« bojazni izzak>t jsVh h matij m a nameravajo dati na razpolago njih Jobs hiio, ako j ' 'u ii sprejme, je od njega odvisno - likarji bo-d priredili princu na čast rog< men n banket in bode 900 iurnalistov p »vabljenih in s tem hočejo princu kazati deveto velemoč. Princ pa prinese seboj par zabojev daril, neverno ako tudi rede in ui9daije, potrebni bi bili, ker naši M^mci imajo še nonr>go prcstega .»rrigtora na prsih trakov in uui-1 rm, seveda strelci ne, ker teh so ekteri tako'Jokrancani kakor lepo pitani bik, ki ga ženo v klavnico. Gotovo pa je, da prinese princ cnlo fcopico zlatih in srebrnih šnufto-hakir in cigaršpicov, bolj fini so z demanti okrašeni, za poaledujimi b >de veliko pehanje od navadnih plebejc^v.
Po odhodu princa bode pa prišel maček, fizični in moralični maček.
Marsikdo iznenadenih se bode jezil, da je za nič postal „rajhs treu" in pozabil na republikausko čavstvo. No pa naj se trošta p tirnico:
Der Prinz kom m t, Der Prinz ist schon da., Er setzt sich in den Rinyc'ispie!

=3=
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111. j
Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu 1 znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni 15 kamni $18.
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
7a obile naročbe se priporočam r rseru spoštovanjem
- Jacob Stonich,
89 B. Madison St., Chicago. 111.
Es ist a Hetz nnd kost' selir v šel
—r.
Frank Gule,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y.f
priporota rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
v kterem vedno toči sveie ameriško inplzensko pivo, najboljša domača kakor tudi Importirana vina, ix-vrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK GULE.
Naznanila
Slovencem in Hrvatom na Ely,
Minn., in okolioi priporočam mojo
prodajalnico,
v kterej prodajam hišno in kuhin
. pn ze, stole,
hini-
8ko pripravo, postelje, omare, ml peči in vsakovrstno že leznino. Dalje oskrbujem tudi
NewyorSko Nemštvo in ono iz okolioe je po konci. Društveniki „Kriegerbundov", vetersnoev, pev oev, strelcev, kegljačev in kake sorte vse, se noč in dan trudijo. Sni se vadijo korakati in defilirati štemano morajo iti kakor petelini na gnoju! To vam je delal Vsi gumbi se morajo svetiti na uuifor mah ; te poslednje se pridno jemljo iz zastavljalnic, dajo ,,peglati" in ▼si madeži is njih se morajo ,,spu-cati" 1 Medalje, sablje in puške se morajo svetiti Vse mora biti strogo vojaško kakor ob času, ko ao še „pikelhaube" nosili. Ker je pa pri društvih tudi mnogo Nemcev, ki niso bili vojaki in je kdo malo še psv, ta si mora dati na čevelj kraj še noge nabiti nekaj podplatov več; kdor je na eni straui malo grbast si mora drugo stran ,,podfatratii(; nesrečniki z debelimi trebuhi se morajo pa postiti, samo da bodo vsi v „glidu glih" kakor <»veča. Ko-mandantje si nakupujejo rokovief in stikajo ako najdejo še kako me dalje; uče se pred ogledalom delati „komplimeute" in sami s seboj govor6 govore, da si jih pri uče za ■lučaj potrebe.
Sedaj si pa predstavite te nesreč ne „frave", ki morajo gledati to počenjanje mož in njih sitnosti pre našati, kajti saj bodo pred prinoom „defilirali" in to ni malenkost za te ,,reichstreueu'( 1
Po pevskih društvah ni čutiti družega, nego veibanje pesmi: „Die Wacht am Rheiu", „Heil dir im Siegeskranz" itd.
Po nemških gostilnah ni druzega čuti kakor princ pride, — škoda da ne vprav za karneval t"
Velikanska bode bakljada. nad 30.000 moi se je bode udeleiilo! To bode kupčija s svečami in bak ljami ter lampjoni! Vse godbe ao te sakaparane, igrati bodo morale le pristno nemške ..št kelce" ! Vse potrebščine zrn to stvar gredo sedaj v cenah kviško; navadni „biks za čevlje bode dražji; sapolio za čistenje medslij, gumbov, sabelj in pušk je baje tudi ie dražji krojači so poskočili v ceni za pe glanje zmečkani h hlač in sukenj blago ~za te stvsri je tudi ie dražje Vsi oilindri in fraki so ie zakapa rani in vse to zaradi princa!
Velika nadloga je fiuančno vpra tanje, *er ves ta špas bode denarje veljal in kje te vseti? Prosjačiti bode treba in nabirati dobrovoljne darove.
Odbor je skleuol ameriškim pc-litikarjem dati samo 200 free tike-tov sa opero. Joj, ta nesrečna opera! Naš milijonar Hitchoock nečs sa nobeno ceno odstopiti svoje lote princu in pravi, da bode pras-ns ostala; on ne vidi v princu nič drasaga, kakor navadnega človeka Naamorikanca in di raje svojo loto
pog^rebe
in odredim vse potrebno za nje-preskrbim krste in kar spada v tr
stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. 8 spoštovanjem
M. Em GLEASON,
ELY, MINN.
Slovenoem in Hrvatom v Rock SpringB, Wyo., in okolici priporočava najin
SALOON,
v kterem vedno točiva sveie pivo, vino in whiskey, ter imava na ras-polago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bitini gledč pošiljanja denrajev v staro domovino in gled6 parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku. lahko vsakemu oeno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata
F. KERŽI8NIK & J. MRAK,
Prop's of Porto Rico Saloon, BOOK SPRINGS, WTO.
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
S3J-OCQTL,
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fins smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam de= nsrje v staro domovino po nisks^ oeni in sem v sveži z g. Fr. 8akser-jen^. S spoštovanjem
Martin Verzuh.
Crssted Butts, Cole.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
11 WILLIAM ST., NEW YORK CITY.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, me-njice in dolžna pisma.
Izposluje in izterjuje zapuščine in dolgove.
BABI
telefon ksdar dospeš na kako postajo v N?w York in n« veš ksko priti k Fr Sakserju. Pokliči številko 8796 Oortlandt in govori slovensko.
Gompagnie Generale Transatlantique.
Franceska parobrodna družba.
MATIJOOGORELC,
prodajalec
Torižic, mno? in drugs zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam poštnin e p r on o. Pišite po-nj ]
Cene uram so naslednje :
Nikel ure ^ Jewels $6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham (9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne nre z enim	,, 15 ,, $18.00
pokrovom - $12.00 Bosscase 25 let garanciie 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 in višjo.	,, 17 ,, f^o.oo
V svoji caloffl mAm tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah.
CENA:
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	ikatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75
Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov.
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Klgin ili Waltham, kakorinega kdor leli. Blago pošiljam po Express C. O. D.
BP" Vse m ojz blago je garantirano!
Math. Pogorela,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS ŠVICO INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO:
„L» Lorraine", na dva vijaka....................................12.000 ton,
„L-a Savoie", „ „ „ ..................................12.000	„
,,La Touraine", ,, ,, „ ..................................10.000
..L'Aquitaine", ,, „ „ ..................................10.000	"
„La Bretagne",................................................................8.000	,,
„La Champagne"..............................................................g.ooo	,,
,, La Gascogne",..............................................................g.ooo	„
»5.000 konjskih noti,
25oco	..	m
-I2.000	„	„
I6.000	„	„
9.000	„	„
9.000	„	„
9.000	,.	„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo uri dopoludne.
Parniki odpljujejo is pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
NAJCENEJA Mik V AMERIKI,
liz tovarne naravnost družini, je naš kupčijski načrt.
Ne kupuj predno vidiš naše cene, ali |i?gubil bodeš denar. Poleg muzikaličnih inštrumentov itd. prodajamo igre in uganjlce (puzzles) za mladost, električne novosti in 1000 j ri hiši potrebnih reči, VS© zelo P3 Ceni. Mi damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak kupec doti primerno darilo. Ako kupiš za $1, si lahko izbereš darilo 10 ct.; za $10 dobiš darilo za $1 itd. Prt kupljenem blagi* dobiš 10 odstotkov v darilih.
Osreči svoj dom z domačo godbeno skrinjico, najbolj Čudežni in najcenejši muz;kalični inštrument za dom. Isti daje več zabave nego orgije, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreba. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, kajti njihova pričakovanja so mnogo prekošena. Igra v ;č nrgo 100 ko-madov, kar je razvidno iz vsake skrin ici priložene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolah, pevskih in druzih društvih za spremljevanje petja- Zasluži svojo ceno v eni noči, ko preskrbi go <bo pri zabavah. I^ra vse stare pesmi, koračnice, poskočnice, polke, kadrilje in °Perne melodije, kakor tudi najnovtjse pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hočeš,
ali igraš novega. Stane samo $6 v fini skrinjici t godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skrinjico po sprejemu $1. Ostalo plačaš ko prejmeš blago. Agentje zaslužijo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za cenik.
STANDARD MFG. CO.,
29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Dept. G N, NEW YORK CITY.
KNJIGE^
itere imamo v nadi zalogi in jih odpošljemo poštnine proato, ako jam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige: Naš dom I. in II. «v., po 20 ot.
Gozdovnik, I. in II. del, oba 60 ot. Fino vezane z imitadjo .lonove Hubad pripovedke H. .vezek 20 ot. tosti, ali v finem usnju m .e zlato ciganova 08veta, 20 ot >breio:	Sveta noč, 30 ct.
Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. ifiloteja, b zlato obrezo $1.20. Rafael, platno 75 ct.
„ usnje 85 ct. Ključ nebeških vrat, 81. 75 ct. Kruh angeljski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni studeuec, 65 in 45 ct. Vodnik v nebesa, 65 ct. tajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. Hvala božja, 60 ct. Marija dobra mati, 80 ot. Ave Marija, 10 ot.
Druge knjige: Hitri račur.ar, 40 ct.
Strelec, 25 ct. Prve skrbi, 30 ot. Bogdan, 20 ct.
Eno leto med Indijanci, SO ot. Jama nad Dobrušo 20 ot. Najdenfiek, 20 ct Mirko Poštenjakovič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko-časnic itd.] 90 ct.
Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ot.
Zbirka ljubimskih pisem, 80 ct Savinski glasovi, 20 ot Tartari na Moravskem, 35 ot V domačem krogu, 25 ot.
Pratika, mehko vezana, 10 centov, Abecednik za slov. mladei, 20 ot. Pri y^ovčevem Grogi, 20 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ot. Potovanje v Liliput, 20 ot.
Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct Pavlinov slovensko-nemški slovarček, 40 ot Preprotnik, zbirka raznovrstnih pisem in računov, 80 ot. KOLEDAR sa leto 1902, 26 et.
Kako je izginol gozd, 20 ot. Doma in na tujem, 20 ot. Rasne knjižioe sa mladino, po lOct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Preiernov«	vezane 75 ot
I.	n broširane 50 ot.
La Gascogne	13 febr.	1902. La Gascogne	13 mar. 1902.
• La Touraine	20. febr.	1902. • L'Aquitaine	20 mar. 1901.
La Bretagne	27. febr.	1902 * La Touraine	27. mar. 1902.
La Champagne	6. mar.	1902. * La Savoie	3. apr. 1902.
^ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
GUym agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Rnn STAR LINE
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
—.	New York* v Antwerpen
voz, naravnost .z pH|UDELp|||jl „ ANTWERPEN
prevaža potnike z siovečimi poštnimi parniki:
VADERLAND.na dva vijaka
ttoeo tea.
ZEELAND........... 12000 ton.
KENSINGTON M dva vijaka
8669 ton.
S0UTHWARK na dva vijaka
8607 ton.
FR1ESLAND
71x6 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana,
najboljša postrežba
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših sa potnike lx ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drug* sredo od pomola ob vznožju Washington St. Gled* vprašanj ali kupovala vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
78 Broadway, HEW Y0BX. — Oor. Dearlom & Wasrun^ton Bits., OHIO AGO. — 80 Ifontgomery St, BAH FBAN0ISC0- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene sartopniks.
Holland-A »erica Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) ml kraljevo nizozemsko In pošto Zjedinjen^h držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer
N00R0AM, parmik z dvejnim vijakom, 13.000 ton.
RYNDAM, paraik z dvojnim vijakom, 13,000 ton.
PGTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakem, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton.
MAASOAM3^11 AMSTERDAM.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev jnžne Avstrije,
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Pa ro b rodna črta i
Trstu, 5t. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10.
ma svoje pisarne
Inomostu, 3 Rudolfstraaae Brnu, az Krona.
Paraiki odpljujejo: iz RU1TERDAMA vsak žetrtek in iz NEW »•kote ob 10. uri zjutraj.
YORKA vsak«
HOLLAND AMERIŠKA ČRTA,
39 Broadway, NEW YSRK,	88 U Salle 81., CHICAGO, U.W