V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih ® strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „CaLAS NAMOS>A" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Usodne dileme Severna armada je zmagala Nova železnica št. Janž— —Sevnica Devalvacija v ČSR Zagonetna ljubezenska tragedija Št. 155 Izhaja vsak dan V Ljubljani V Četrtek, dne 3. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. üsocfo© dileme Nočemo pretiravati: V povojni dobi je svet že večkrat zašel v položaj, da je mir visel samo še na tenki, zelo tenki nitki. Več ali manj lokalni spori, nesporazumi in tudi dejanski spopadi pa se do zdaj vendarle niso razširili v splošno anarhijo, niso se spremenili v novo klanje, podobno onemu, ki ga je svet pustil za seboj r. 1918., tedaj z upanjem, da se kaj takega nikdar več ne povrne. Ustanovitev DN je to upanje spremenila celo v trdno prepričanje, da se ob budnem čuvanju ženevske ustanove to zares ne bo več zgodilo. Zanositi pacifisti so se predajali iluzijam o trajnem, večnem svetovnem miru ... Prepričanje je postalo vera, evangelij tisočev in tisočev, ki so se na krvavih skušnjah svetovne vojne zazrli v boljšo, neskaljeno bodočnost, ki v njej meč ne bo več edini sodnik... V elastičnem okviru zidealizirane povojne mednarodne organizacije je bilo dovolj prostora tudi za te iluzije. A, žal, svet ne sestoji samo iz pacifistov. V povojni mednarodni družbi, ki navidezno še vedno sloni na načelih, osvojenih 1. 1919., je vse polno temnih elementov, ki špekulirajo z mednarodno anarhijo. Tudi če bi bila ženevska ustanova najidealnejša mednarodna organizacija, ki bi zares odgovarjala vsem težnjam povojnih pacifistov, bi bila njena borba proti takim anarhističnim mednarodnim silam, kakor so se pojavile v zadnjem času, nadvse težka. Alternativa sedanjega mednarodnega položaja — z DN ali v splošni kaos, ki tau kontur niti označiti še ni mogoče — samo potrjuje tezo o neprestani borbi med Matičnimi in dinamičnimi silami v svetu. Dn bi se po svoji osnovni zamisli moralo uveljaviti kot univerzalna pacifistična organizacija. Vse njegove članice bi se morale razorožiti, teritorialne zahteve pa bi se morale mirno reševati. Vsak neizzvani napadalec, ki bi svojevoljno kršil mednarodne obveznosti in pravila, bi se moral že v naprej pripraviti na težko borbo s strnjeno opozicijo vseh držav-članic DN, kar bi idealno pomenilo — z vsem svetom. Ta bi se takemu avanturističnemu _ početju poedinca složno in takoj uprl. In še nekaj: pogubonosna tajna diplomacija bi se morala enkrat za vselej umakniti javni razpravi o vsaki, pa še tako kočljivi mednarodni zadevi. To bi bil (in mnogim je bil) — ideal. Ta ideal pa je dan za dnem doživljal nove udarce. Razorožitvena konferenca ni uspe-la. Mnogih usodnih konfliktov DN ni moglo I Preprečiti. Mandžurska afera, izstop Japonske, izstop Nemčije — vse to je odvzelo ženevski ustanovi vso nekdanjo veličino, obenem pa tudi vso nekdanjo privlačnost za široke mednarodne mase. Zaupanje v ženevski forum je tako upadalo prav tedaj, ko bi bilo moralo DN pokazati največ energije. Tajna diplomacija ni morda nikdar tako procvitala kot danes. V samih kuluarjih Dn je bilo do zdaj sprejetih več pomembnih sklepov ko v sejnih dvoranah... In kaj naj rečemo o skrivnostnih poletih diplomatov iz prestolnice v prestolnico, ki so Prav zdaj tako v modi! Nima-li spričo ta-■ kega razvoja dogodkov prav znani francoski publicist Pertinax, ki je pred dnevi v »Echo de Paris« zapisa], da bi v sedanji situaciji bilo še najboljše, če bi se svet spet zatekel k predvojni politiki generalnih štabov in s tem k politiki vojaških Svež. Bilo bi to vsaj moško, bilo bi to odkrito, v primeru konfliktov bi pa obenem dekaj zaleglo, ker bi »neizzvani napadalec« Ze v naprej lahko računal s konkretno silo ?vojih nasprotnikov, ne pa s hipotetičnimi *h abstraktnimi sankcijami DN, ki jih svet a° zdaj še ni preizkusil. ženevskih sankcij se do zdaj še nihče ni ^strašil: Japonska je šla mimo njih, Nem-£ Ja je šla mimo njih... In kdo more z gotovostjo zanikati, da ne bo šla mimo njih Pa 1 Italija v sedanjem konfliktu? Vse to gp samo potrjuje tezo o absolutni nemoči sjj^cvske institucije kot kolektiva. Ženev-aJ- Postopek je do zdaj samo podžigal hite istične sile v svetu, ženeva je vselej ^cvenirala, ko je bilo že prepozno. Vedafa se danes Angleži v polni meri za-še sii°; Od nekdanjega DN je ostal samo Priču61 et. DN je pred usodno dilemo: Ali teip tu?0 Popolne izvedbe sankcij tudi v Podpišp eru> ali pa si DN samQ za vselej hevski' Srni'tn° obsodbo? Ali triumfira že-^darhija?^’ pa Ir^umIira mednarodna drug^0 si žele vsi iskreni prijatelji miru, W biig Pa se veselil posebno Hitler, ker končne ? uničenjem ženevske institucije cala hi Uresničene njegove sanje ... Odlo-hiocno syam.°. šc Pest in to so Nemci že Paria ff* iQMd&n pred odločitvijo Nevarno^ evropskih zapletliaiev ¥ Parim zahtavaio konkretno sodeSovanie geaeraistih štabov — Tudi za sankeii® — Mako se bodo razviiaii dogodki Pariz, 2. oktobra, r. Kakor se je izvedelo, se francoska vlada sestane bržkone v petek, da definitivno odloči o svojem stališču glede angleških predlogov, odnosno o sodelovanju francoske vojne mornarice na Sredozemskem morju z angleško. Pariz, 2. oktobra. Agencija Havas poroča: Današnji listi se mnogo bavijo z angleško in francosko noto ter takoj spočetka poudarjajo, da francoska vlada še ni odgovorila na angleški odgovor in niti ni zavzela definitivnega stališča glede zahtevanega sodelovanja francoske vojne mornarice z angleško. V glavnem se listi strinjajo v tem, da bo francoski odgovor skoraj gotovo pozitiven, toda angleška vlada bo morala še bolj popustiti v svoji rezerviranosti glede vprašanj, ki so važna za Francijo. Francozi v zagati Angleški načrti zahtevajo resen premislek in temeljito proučitev od vseh poklicanih francoskih strokovnjakov in politikov in celokupne francoske vlade. Ne sme se pozabiti, da francoski odgovor na angleške zahteve lahko postane usoden za francoske prijateljske odnošaje napram drugim državam. Treba je že stvarno računati z možnostjo evropskih vojnih zapletljajev, ki bi jih lahko izzvala vojna v Vzhodni Afriki. Izvajanje sankcij bi vsekakor mnogo oviralo Sofija, 2. oktobra, b. Bolgarska agencija poroča: Po končani seji ministrskega sveta je dal predsednik vlade Tošev izjavo, v kateri je predvsem poudaril, da uživa bolgarska vlada popolno zaupanje krone in naroda. Tošev je nato omenil prizadevanja vlade za normalizacijo po-liitčnega in gospodarskega položaja v državi. Nato je dejal: Vlada je že pred nekaj časa dobila podatke o delovanju neke politične skupine, ki je hotela povzročiti neredi in ogroziti mir in red v državi. Njeno stremljenje je bilo naperjeno v to, da popolnoma izpremeni režim in spravi državo v državljansko vojno in strašno negotovost. Ta peklenska zarota je danes popolnoma razkrinkana. Zarotniki so hoteli izrabiti jutrišnji državni praznik, ko bi bile zaradi velike revije zbrane vse enote prestolniške garnizije. Zarotniški načrt se je imel izvršiti s podporo nekih osebnosti, katerih protidržavno početje je dobro znano. Vojaške oblasti so ponoči aretirale v Slivnici Damjana Vlčeva, ki se vse bolj in bolj kaže kot poklicni zarotnik. Vlada je sklenila izdati najodločnejše ukrepe in je aretirala vse zarotnike z njihovimi pomagači vred; vsi pridejo pred sodišče. Obsedno stanje smo proglasili, da obranima v državi red in mir. Počenši od danes stopijo v akcijo nagla sodišča. V državi vladata povsod mir in red. Novi nemiri v Griiii Atene, 2. oktobra, b. Listi poročajo, da je na otoku Leukadiji v Jonskem otočju prišlo do hudih incidentov. Kmetsko prebivalstvo se je uprlo orožništvu in onemogočilo vsak promet z otokom. Zato je težko dobiti zanesljive vesti o situaciji. Pravijo, da je bila neka oseba ubita, dve pa težko ranjeni. Izvedele pa so se nasled- Ob tričetrt na dvanajst se je London odločil za sankcije, da reši sebe in DN. Zdaj vodi v tej smeri intenzivna pogajanja s Parizom, ki je pred isto alternativo. In če pride končno do sankcij, kaj potem? Mussolini je dejal, da pomenijo sankcije vojno. A drugega izhoda ni: zdaj ni več mogoče izogniti se vojni in ohraniti obenem avtoriteto DN. čudna usoda ženevske ustanove je prav v tem, da more v sedanjem položaju rešiti svoj položaj le z usodno dilemo, da se odloči za sankcije in s tem pristane na vse njih posledice, torej tudi na oborožen spopad z »neizzvanim napadalcem«. Torej bo izhod iz kaosa vendarle samo — nov kaos? Tedaj kaos v vsakem primeru? —n. vzdrževanje italijanske vojske v Somaliji in Eritreji, toda Italija je že povsem odločno izjavila, da bi se vsakdo, ki bi pričel izvajati kakšne sankcije, pričel prav nevarno igrati z ognjem. V takih okoliščinah je pač naravno, da zahteva Pariz, preden odgovori Londonu na tako usodne zahteve, zadostne garancije za lokaliziranje vojne na Vzhodno Afriko. Popolno vojaško sodelovanje Francosko stališče se je doslej vselej ravnalo po paktu DN. Tretji odstavek 16. člena tega pakta sili Francijo sprejeti angleški poziv za primer, če bi Italija napadla Anglijo. Francosko-angleško sodelovanje pa ne sme ostati omejeno na sredozemsko pomorsko akcijo, ker je izključeno, da bi se eventualni spopadi omejili samo na sredozemski bazen. Potrebno je popolno vojaško sodelovanje obeh držav, delne improvizacije v nobenem primeru ne morejo zadoščati. Samo s trajnim in sistematskim sodelovanjem francoskega in angleškega glavnega generalnega štaba je mogoče doseči rezultate, ki bodo odločali o vojni in miru. Današnji »Jour« pa pravi v svojem uvodniku, da mora ostati Francija nevtralna. Sankcije bi bile brez pomena za spor v Vzhodni Afriki, nevarne pa za francosko politiko. Če ostane Francija nevtralna, se bo vojna omejila na Vzhodno Afriko, drugače se lahko razširi tudi na Evropo. nje podrobnosti: Pri nemirih je sodelovalo okrog 4000 vinogradnikov, ki so večinoma dobro oboroženi. Demonstrantje so se že večkrat spopadli z varnostnimi organi. Iz Prevese je bil odposlan na otok večji oddelek vojske. Pri nekem spopadu so bili ubiti trije vojaki in neki civilist. Večje število je bilo ranjenih. Vlada je sklenila, da v najkrajšem času primerno uredi vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila med grškimi vinogradniki, da bi se tako za vselej končali nemiri in incidenti. Kemški pogoji Avstriji Dunaj, 2. oktobra, j. Poučeni politični krogi zatrjujejo, da je nemška vlada'pooblastila poslanika v. Papena, da ponudi avstrijski vladi sklenitev pakta o nenapadanju za dobo 5 let. V takem primeru bi nemška vlada pristala: 1. na ukinitev narodno-socijalisticne propagande proti sedanjemu političnemu redu v Avstriji, tako na avstrijskem kakor na nemškem teritoriju, 2. na razpust takozvane avstrijske legije v Nemčiji, 3. na olajšave za uvoz avstrijskega blaga v Nemčijo in 4. na ukinitev takse po 1000 mark, ki jo morajo sedaj plačati Nemci za potovanje v Avstrijo. V zameno za te koncesije pa bi morala avstrijska vlada: 1. opustiti svojo sedanjo zunanjo politiko proti Nemčiji in se priključiti nemško-madjarski zvezi, 2. ukiniti vse stroge policijske odredbe proti narodno-socialističnim elementom v Avstriji in 3. postopno izpustiti vse avstrijske narodne socijaliste, ki so sedaj internirani v koncentracijskih taboriščih, ter pomilostiti vse one avstrijske narodne socijaliste, ki so bili doslej obsojeni od avstrijskih sodišč. Ribbentropova misija London, 2. oktobra, n. Veliko senzacijo je zbudilo poročilo »Stara«, da se je von Ribbentrop pri obisku v Bruslju pogajal z belgijskim ministrskim predsednikom van Zeelandom o sklenitvi posebnega pakta o nenapadanju med Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Belgijo. Von Ribbentrop je govoril kot poseben Hitler- London pritiska London, 2. oktobra, n. V nekem poročilu iz Rima kritizira agencija Reuter italijansko propagando, ki skuša podtakniti Veliki Britaniji egoistične interese v Abesiniji. Gotovo pa je, da bo br'lanska vlada zastavila vse svoje sile, , ca s pomočjo DN čimprej napravi konec italijansko-abesin-ski vojni, če se angleški vladi očita, da je bila v mandžurskem sporu tako zelo popustljiva, tedaj je treba vedeti, da DN v Mandžuriji ni moglo ničesar storiti brez ruskega ali ameriškega sodelovanja. V primeru italijansko-abesinskega spora pa se lahko posluži sodelovanja svojih lastnih članic. Prej napad, potem sankcije »Morning Post« ugotavlja v svojem uvodniku, da še vedno niso mogoče preventivne odredbe, zaradi česar je angleška vlada prisiljena počakati, da Italija prične s svojim napadom. S tem bi se samo sebe kvalificirala z napadalcem in vsaka država, ki je članica DN bi bila po paktu DN prisiljena sodelovati pri gospodarskih sankcijah. Mnogo okoliščin kaže, da tudi v ameriških Zedinjenih državah narašča nerazpoloženi e proti Italiji. Povsem utemeljene so domneve, da bo Roosevelt pod uplivom tega nerazpoložen ja dal neke garancije za ameriško sodelovanje pri sankcijah proti Italiji. Svrha celokupne akcije je po mnenju lista naslednja: Mussolinija je treba prisiliti, da preneha z operacijami za zavoje-vanje abesinskega ozemlja. Čim bi italijanska vojska zasedla Aduo in tako maščevala poraz iz 1. 1896, bi se morala preprečiti vsa nadaljnja vojna. Poleg tega pa naj bi se na iniciativo abesinske' vlade sklicala mednarodna konferenca, ki naj bi sklepala o novi razdelitvi kolonialnih posesti. Abesiniia protestira Addis Abeba, 2. oktobra. AA. Abesinska vlada je poslala DN protest, v katerem se pritožuje za kršitev svojega ozemlja s strani Italijanov. Abesinska vlada zahteva v svoji noti, naj DN takoj odpošlje svojo komisijo, ki bo ugotovila to kršitev. jev odposlanec in je v njegovem imenu izjavil, da Nemčija v nobenem primeru ne namerava napasti Belgije, Francije in Anglije, temveč želi pod primernimi pogoji skleniti tak nenapadalni pakt. Potiski triumvirat porota Varšava, 2. oktobra. Š. Predsednik republike je sprejel včeraj popoldne v skupni avdijenci ministrskega predsednika Slavčka, generalnega inšpektorja vojske generala Ridzsmiglija in zunanjega ministra Becka. Kakor poročajo listi so v včerajšnji skupni avdijenci pri predsedniku republike poljski vodilni državniki, ki tvorijo takozvani »triumvirat« razpravljali o mednarodno-političnem položaju. Zunanji minister Beck je poročal o ženevskih pogajanjih. Poleg tega pa so se posvetovali tudi o vprašanjih, ki se pojavljajo glede na bližnjo otvoritev novega parlamenta Vremenska napoved NOVI SAD. Proti večeru se je pooblačilo na zapadni polovici države. Ciklon je zajel Split, Banjaluko in Virovitico. Jasno na skrajnem vzhodu in jugu. Temperatura je nekoliko padla. Najnižja je bila v Mariboru 4, najvišja pa v Beogradu 31 C. Napoved za jutri: Oblačno vreme, od časa do časa dež po vsej državi, mestoma močan veter, temperatura bo nekoliko padla. Solnce vzide ob 5.37, zaide ob 17.17. DUNAJ: Oblačno, od časa do časa dež. VBeev — pokficni zarotnik Obsedno stanse v Bolgami Nagla * sodišča sodiio zarotnike proti sedaniemu režimu Nemčija snubi na vse strani Hitler ponuja nenapadalne pakte Avstriji, Belgiji, Angliii in Franeiii Odložilna bitka pod planino Mai&mto Brčko, 2. oktobra. Včerajšnjo noč je vojska neprestano korakala čez pontonski most, ki so ga zgradili pri Brčkem. Prizore, ki so se odigravali pri tej priliki, je v resnici težko opisati. Prav neverjetno je, kako more most prenesti neprestano majanje, hojo in vožnjo čezenj, še neverjetnejši se pa zdi oni vzorni red, po katerem se vrši promet. Poveljnik mosta s pontonci iz šabca je major Dragan Haber. On je bil pravi junak sinočnjega večera, seveda pa so bili junaki tudi vsi njegovi junaški pontonci, ki so opravili nadčloveško delo. Včeraj zjutraj so odšli vojaški odposlanci, generaliteta in novinarji na grič Sama-rica, odkoder so imeli krasen razgled po celem »bojišču«. Razpored južne vojske je nekako sledeč: Tuzlanski odred brani položaje Smrekovina — Čelič — Oglavac — Ravna kosa. Ta položaj se deli na tri odseke: desni, prednji in levi odsek. Topništvo štirih baterij je nameščeno na prostoru Straža — Jašterik — Obor. Na te položaje pritiskajo čete severne armade v temle razporedu: vas Bodorište — Ravna kosa. Desna kolona petih bataljonov pešadije in štirih baterij topništva je na Koti 256 — Široko poije in poskuša od tam z napadom na Ravno koso — Oglavak. Leva kolona, ki razpolaga s tremi bataljoni pešadije in dvema baterijama, je na pohodu proti neprijatelju. Dva konjiška eskadrona, ena kolesarska četa in en vod strojnic je zabarikadiran pri selu Mrtvica — Koraj in ima nalogo, da napreduje proti šutakvi. V trenotku zareglajo strojnice in strahovit ropot pušk. Novinarji sprašujejo poveljnika manevrov generala Antiča, kaj se je zgodilo, nakar jim on odgovarja: Severna armada je tako uspešno izvršila približanje k neprijateljskim položajem, da dva tisoč budnih oči ni opazilo gibanja celotne divizije in to samo nekaj kilometrov pred seboj. Nad tem odgovorom niso bili iznenađeni samo lajiki novinarji, pač pa tudi prav vsi tuji vojni atašeji. Samo kratek je bil naš razgovor s komandantom manevrov in že vidimo pred seboj prve strelce severne armade. Iznenađeni in srditi borci predstraže južne armade so se neusmiljeno branili. Vendar tu ni šlo za borbo na nož, pač pa samo za zaustavljanje prodirajočega neprijatelja. Zato so se predstraže s težkim srcem umikale v bližnje gozdove in poraščene meje. Borba se nadaljuje. Angažiran je tudi pretežni del topništva. Neprijateljska baterija vzdržema strelja na Koto 249, na kateri smo mi. Radovednim novinarjem osebno tolmači način borbe sam minister vojske in mornarice armijski general Peter živkovič. Tudi vsi ostali visoki oficirji so z j novinarji izredno vljudni in postrežljivi. Načelnik glavnega generalnega štaba ge- j neral Marič in njegov pomočnik general Ilič, pa tudi vsi ostali komandanti z naj-večjo strpljivostjo in ljubeznivostjo odgovarjajo na naša številna vprašanja. Tudi humorja ne manjka. Manevre so opazovali na opazovališeu na Oglavku N j. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novič, minister za vojsko in mornarico general Živkovič, vsa generaliteta, tuji vojaški odposlanci in novinarji. Tuji vojaški atašeji niso prikrivali svojega velikega zadovoljstva. Nenavadno so bili zadovoljni s prizadevanjem, da jim ničesar ne prikrijejo — kar se pri manevrih vedno ne dogaja — in da se jim vse pokaže, da dobe pravo sliko o vrednosti jugoslovanske vojske. Prav tako so bili navdušeni nad lepim iu prisrčnim sprejemom v Bjelini, nad gostoljubnostjo tamkajšnjih domačinov, pri katerih so bili privatni gosti. Nemški voj. odposlanec polkovnik Tsekunke je posebno naglašal pripravljalna dela za manevre. Na tak način, je dejal, se je vršilo več manevrov v Nemčiji. Zalo mu je popolnoma jasno, kako zelo težavne in naporne so priprave, da se izbere primeren kraj za opazovanje in da ves aparat točno in precizno funcio-nira. Pripravljalna dela se zde polkovniku Tsehunkeju popolna. Prav tako je izkazal veliko priznanje našemu vojaku, njegovi vztrajnosti in svežosti. Na Oglavcu je bilo več manjših spopadov toda nikoli ni prišlo.do naskoka, kakršni so sicer toliko v navadi pri manevrih in pri katerih hočejo opazovali elan čet. Trobač trobi prekinitev borbe Kakor hitro so severnjaki zavzeli Obor, ie voditelj manevrov prosil vojnega ministra, da zaprosi Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, da manevri prenehajo in se boji ustavijo. Ker je Nj. kralj. Vis. knez namestnik to dovolil, je minister za vojsko in mornarico odredil, voditelju manevrov, da se boji ustavijo. Trobentač je najprej zatrobil »stroj«, nato pa prekinitev bojev. Ta znak je večkrat ponovil, da bi ga .slišale čele, ki so bile na obeh straneh zapletene v bojih. Takoj nato so Nj. kralj. Vis. knez namestnik Hmeli fUradno poročilo tržnega nadzornika) Žalec, 2. oktobra. Cene za prvovrstno in tretjevrstno blago, za prvo do Din 30'— in še kaj več, za zadnje od Din 12'— in 13'— naprej, neizpre-menjene. Dobro drugovrstno do slabo prvovrstno blago se je včeraj kupilo po 28 Din. Za prvo- in drugovrstni hmelj je položaj čvrst. Razen enega ali dveh trgovcev, ki vršijo interna dela in trenutno nimajo naročil, vsi kupci živahno povprašujejo. Računa se, da je na prodaj največ še do IS"/« letošnjega pridelka. Pavle, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, vojni minister general Živkovič, vojaški atašeji in novinarji krenili na določeno mesto, kjer je visel velikanski zemljevid in kjer je voditelj manevrov pojasnil cilje in vodilne misli manevrov. Med tem, ko je voditelj manevrov pojasnjeval faze manevrov, je ogenj iz pušk, lopov in stroj- nie počasi ponehaval, vendar so se še zmerom od časa do časa slišali streli iz tega ali onega odseka, kjer še niso izvedeli da so »sovražnosti« ustavljene. Obor so zavzeli ob 1.05, zapoved o prenehanju sovražnosti je izšla ob 1.11, razlaga voditelja manevrov se je začela ob 1.15. Ta razlaga, ki so ji prisostvovali Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za vojsko in mornarico general Živkovič, vsa generaliteta, odposlanci tujih držav in novinarji, je trajala točno četrt ure. Jasno, precizno in nazorno je voditelj manevrov orisal vse faze manevrov. Pokazal je, da je severna vojska samo del večje armade, ki se nahaja med izlivom reke Drine in Bosne, orisal je vse tisto, kar se je želelo doseči. Namen je bil pokazati naš neposredni starešinski kader pri vršilvi zadanih nalog. Želja je bila preizkusiti čete. Imele so se izvršiti neke tehniške naloge, da se vidi pri raznih oddelkih njihovo izvajanje in zaščita posameznih oddelkov. Prav tako je bil namen pokazati morebitne napake, da se vidi način, kako se obvladajo terenske zapreke. V prvi fazi bojev se je imela videti tudi možnost prehoda čez Savo v svrho preganjanja južnih oddelkov. Ta čas so se južnjaki zbirali in se na umiku upirali. V drugi fazi bojev so se boji vršili za prehod čez most, med tem se je pa konjenica južnih oddelkov zbirala na drugi strani Save. Nato so se južne čete umaknile in naposled so severnjaki zavzeli Oglavak in Obrov, ki dominirata nad postojankami. Zmaga pripada onim, ki so manj grešili Voditelj manevrov je dejal med drugim, da pripada zmaga po vsem povedanem tisti strani, ki je manj grešila, in da je največje važnosti opaziti vse napake, ki bi se morebiti pokazale. Voditelj manevrov je izrekel veliko priznanje našim četam, ker so se pokazale kos velikim moralnim in tehniškim nalogam. To velja prav tako za severno, -kakor za južno vojsko. Na koncu je voditelj manevrov povdaril važnost eksperimenta s temi manevri, to je mobilizacije polka na [»hodu. Ta polk je prihajal iz Tuzle in je vseboval v glavnem rezerviste, ki so se vsi do poslednjega odzvali pozivu in pokazali izredno ljubezen do -svojega dela in prihiteli po najbližnji poti na svoje mesto. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle se je po ■končanih današnjih manevrih razgovarjal z vsemi vojaškimi atašeji, akreditiranimi v naši državi, ki so prisostvovali manevrom. Razgovarjal se je s predsednikom vlade in vojnim ministrom. Večji del manevrov je prebil z obhodom čet, posebno se je pa pomudil pri poljskem ognju pod Obrovim. Ko so odličniki in njihovo spremstvo na konjih zapuščali kraj, so se še zmerom slišali v daljavi streli iz pušk in strojnic, rakete in petarde. Čete severne in južne vojske so se začele zbirati na svojih zbirališčih. Jutri bo svečan defile čel v navzočnosti Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla. S to revijo se bodo manevri zaključili. Brčko 2. oktobra. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je priredil nocoj 20.30 večer jo v Sokolskem domu. Večerje so se med povabljenci udeležili predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič, minister za vojsko in mornarico general Peler Živkovič, ban drinske banovine g. Lukič, člani vojaškega sveta, načelnik generalnega štaba, voditelj manevrov, armadni in divizijski general in vsi vojaški odposlanci, ki so se udeležili manevrov, ter minister dvora g. Anlie in dežurni adjutant Čolak-Antič. Knez-namestnik je osebno prisostvoval današnjim manevrom Brčko, 2. oktobra. Davi ob 6.30 se je pripeljal v Brčko s posebnim vlakom na manevre. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora g Antiča. Na postaji so Nj. Vis. kneza namestnika sprejeli predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za vojsko in mornarico general Živkovič in voditelj manevrov general Krstič. Nj.' kralj. Vis. knez namestnik se je danes udeležil velikih manevrov na opazovališeu v Oglavcu pri Brčkem. Severna armada zmagovita Brčko, 2. oktobra. Veliki vojaški manevri so se danes končali. Severne čele, številčno nadmoćne, so potisnile sovražnika do izpod Obarja. Z zavzetjem Oborja so zavladale na vsej fronti in s tem se smatra, da je naloga končana.. I severna i južna armada sta se odlikovali s svojim maskiranjem. Naša vojska, najhrabrej-ša na svetu, tako ni dala tujim vojaškim odposlancem, novinarjem in občinstvu nikakih filmski li prizorov, temveč resne in lako rekoč ne- Beograd, 3. okt. b. V Narodni skupščini se zopet opaža večja živahnost med poslanci; zlasti veliko aktivnost razvijajo poslanci neodvisnega kluba, ki jim načeljuje prota Milan Božič. V teku včerajšnjega in današnjega dne je prispelo v Beograd tudi nekaj slovenskih poslancev, da intervenirajo v resornih ministrstvih radi raznih potreb svojih srezov. Za drugi teden pa bo sklicana Narodna skupščina na komemorativno sejo ob priliki obletnice tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Ta seja bo sklicana za 9. oktober. Dneve svojega bivanja v Beogradu bodo narodni poslanci porabili tudi za svoje politične konference in sestanke, iz dobro poučenih krogov smo zvedeli, da bo v torek 8. oktobra sestanek Jugoslovanskega kluba, ki mu načeljuje bivši predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, in po- Novi častniki na Oplencu Beograd, 3. okt. b. Davi so se poklonili novi podporočniki nižje vojne akademije na grobu pokojnega kralja Aleksandra I. Zedintelja. Ob tej priliki je imel upravnik nižje vojne akademije divizijski general Sava Tripkovič govor, v katerem se je spominjal velikih zaslug kralja Aleksandra za našo državo. Po obisku in poklonitvi na Oplencu so imeli novi podporočniki svečan banket, v Arandjeiovcu. Premestitve Beograd, 3. okt. b,- Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen za višjega kontrolorja postaje Ljubljana glav. kolodvor Valentin Brence, dosedaj v Celju, za kontrolorja postaje pa Franc Robida, dosedaj v Mariboru. Na komercijalni oddelek je premeščen Grčman Anton, dosedaj kontrolor na postaji Odžaci. Beograd, 2. oktobra. AA. V imenu Njeg. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevskega namestništva na predlog prosvetnega ministra je premeščen za profesorja IV. skupine prve stopnje na III. moško realno gimnazijo v Beogradu Janko Leskošek, profesor klasične gimnazije v Mariboru iste skupine in stopnje. Kongres jugosl. zdravnikov Beograd, 3. okt. b. Kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva je danes nadaljeval svoje delo v amfiteatru fiziološkega instituta splošne drž. bolnice. Na dnevnem redu je bilo vprašanje bolnic; referiralo je pet referentov, in sicer prvi dr. Svetozar Stefanovič o delu komisije za izpremembo in dopolnitve zakona o bolnicah, drugi dr. Vladimir Bazala iz Zagreba o reorganizaciji bolnic v naši državi, tretji dr. Dušan Pavelič, ki je poudarjal, da danes dejansko ne obstoja hiperprodukcija zdravnikov, temveč le tesne razmere po bolnicah, ki nimajo dovolj postelj in bolniških prostorov. Temu je treba priti v okom in ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja mora gledati, da najde razpoložljive kredite, da se snujejo potrebne bolnice, dosedanje pa razširijo, da bodo ustrezale potrebam svojih okolišev, četrti govornik je bil dr. Miloš Popovič, naslednja pa dr. Stanislav Župič in dr. Peter Gragovič ter dr. Klisjč. Za njimi je govoril tudi dr. Miljutin Belič, ki je v daljšem govoru poudarjal potrebo, da se volonterji in secisti morejo nagraditi za njihovo delo. Po končani diskusiji je bil izvoljen na predlog dr. Jovana Praškoviča za zasluge, ki jih ima za Jugoslov. zdravniško društvo, za častnega predsednika dr. Svetoslav Stefanovič. Gos&ođ han glede nameščeni Ljubljana, 2. oktobra. AA. Kraljevska banska uprava Dravske banovine sporoča: Kraljevska banska uprava prejema dnevno prošnje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo pri banski upravi kakor tudi pri podrejenih uradih in ustanovah. Vsa mesta po državnem in banovinskem proračunu so zasedena in ni na razpolago kreditov za nove namestitve. Spričo tega se prosilci opozarjajo, naj do nadaljnjega ne vlagajo prošenj, ker se ne bi mogle vzeti v poštev. Do konca proračunskega leta tudi ni več kreditne možnosti za nove podelitve podpore iz bednostnega sklada višje kvalificiranim absolventom šol. Opaža se, da je precej več ženskih prosilcev kakor moških. Glede na dejstvo, da se je že v zadnjih letih namestilo več ženskih kakor moških moči, pa je potrebno povdariti, da se bo v morebitnih primerih izpraznitve kakega mesta v prvi vrsti oziralo na moške prosilce. Interes službe za- vidne boje. Pomen teli manevrov je podčrtalo to, da se je pri teh manevrih prvič izvajal sistem glavnega sodnika in krajevnih sodnikov. Sodniki takorekoč markirajo tisto, kar bi bil pravi efekt ognja. N. pr. tedaj, če topništvo doseže kakšen učinek, sodnik takoj po telefonu, ki ga veže z drugimi sodniki, odredi dotični kraj, ki ga ima obdelovati topništvo. To pomeni, da v primeru hudega topniškega ognja lahko dobi določen kraj. ki bi se n. pr. razvijal, nalog, da vpošleva topniški ogenj. slancev neodvisnega kluba. Skupščinska večina pa po dosedanjih informacijah ne bo imela svojega sestanka. Ker je potekel narodnim poslancem čas parlamentarnih počitnic, se bo zdaj razpravljalo tudi o bodočem delu v skupščini in zlasti o volitvah v novo skupščinsko predsedstvo, ki se po določilih ustave izbere ob sklicanju 20. oktobra. Sklepa se, da bo Narodna skupščina sklicana že 18. ali 19. oktobra in sicer zato, da se formalno zaključi izredno zasedanje in otvori novo. Obeta se nam zopet živahno politično življenje. Shod Združene opozicije Beograd, 3. okt. b. V nedeljo 6. oktobra bo v Užicah shod združene opozicije, na katerem bodo govorili prvaki združeno opozicije: dr. Ljuba Davidov’č, Joea Jovanovič, Milan Grol, dr. Dragotin Smiljanič. hteva. da so zlasti pri podrejenih uradih, kjer opravljajo uslužbenci službene posle tudi zunaj urada, nastavljene moške moči. Gospod ban prejema neštevilna pismena priporočila, ki imajo namen podpreti prošnjo tega ali onega prosilca. Ker ni možnosti za pozitivne rešitve, so tudi taka priporočila odveč in se z njimi povzroča banski upravi le nepotrebno delo. Isto velja tudi za osebne intervencije. Tuji novinarji v LI ubijani Že tri tedne potuje po Jugoslaviji 19 tujih novinarjev. Danes so prispeli jxid vodstvom Miloša Brakoše, šefa publicističnega oddelka Putnika, iz Rogaške Slatine v Ljubljano. Novinarji so gosti Putnika. Med njimi so Američani, Avstrijci, Čehoslovaki, Nemci, Holandci, Poljaki in Romuni. Sodelujejo pri raznih listih, v katerih bodo jvoročali o vtisih v naši državi. Obiskali so že vee Primorje in Plitvička jezera, južno Srbijo in Črno goro. Povsod so jih prisrčno sprejeli in razkazali lepoto naših krajev. Tudi v Ljubljani so bili lepo sprejeti. Mestna občina pa jim je priredila v Unionu kosilo. Ogledali 60 si vse zanimivosti Ljubljane, od koder so se odpeljali oa Bled in v Bohinj. Manjša skupina je pa odšla v Sarajevo. Pozdravljamo tuje tovariše v upanju, da bodo dobili tudi v Sloveniji najlepše vtise. mmmammmmamamHmmmmmBammmmKmmapvaamm Alarm ¥ itaSiii Rim, 2. oktobra. AA. Danes ob 15-30 sc dali znamenje za alarm s sirenami. Trgovci so takoj zaprli svoje trgovine in obrate. Vsi so hiteli v velikih množicah na svoja zbirališča. Nastalo je vojno razpoloženje, ker so_ sirene dale znamenje za mobilizacijo 2 miljonov Italijanov. To je največja mobilizacija prebivalstva v zgodovini. Poziv s sirenami je napravil na vse najgloblji vtis, ker je to znamenje, da se je začela borba in da se je treba biti v Vzhodni Afriki, kamor je že odšlo nad četrt milijona italijanskih sinov. Vse prebivalstvo je na ulicah. Malone vsi moški so oblečeni v kroje črnih srajc. Povsod se oglašajo rodoljebne pesmi- Rim, 2. oktobra. AA. Ko je popoldne Speaker rimske radijske postaje naznanil začetek poizkusne mobilizacije fašističnih sil, je pristavil: »Vsi tisti, ki so kakorkoli dvomili v odločno voljo Italije, bodo kmalu dobili pouk za svoje slabo razumevanje zgodovine.« Addis Abeba, 2. oktobra. AA. Jutri ob 9 bodo objavili splošno mobilizacijo. Italijanski konzul v Debramarkosu v pokrajini Gondri je zapustil svoje službeno mesto. Pred svojim odhodom je zažgal vse važne listine. Italijanski konzul v Adui je Izginil. Mislijo, da je skušal pobegniti v Eritrejo. Adilis-Abeba, 2. oktobra. Reuter poroča, da potrjuje abesinska vlada vesti, da so Italijani prestopili abesinsko mejo zapadno od gorovja Musali. Sovražnosti pa se še niso vnele. Abesinska vlada pripominja, da na tem odseku abesinska meta ni točno začrtana. Gorovje Musali, kjer so italijanske čet® prekoračile abesinsko mejo, se nahaja v bližini tromeje med Abesinijo, Eritrejo i*1 francosko Somalijo. Radi vesti o prestopu abesinske meje s strani italijanske vojske, pričakujejo tu, o® bo ukaz o mobilizaciji objavljen vsak WP’ ker je znano, da je ukaz že podpisan, d«* pa dozdaj še ni bil objavljen ljudstvu. Pariz. 2. oktobra, r. Jules Sauerwein P" roča v »Paris Soiru« o razpoloženju italijanskih množic v Rimu na predvečer vojne Abesiniji. Vse prebivalstvo komaj čaka P ročil, da je itaiijanska vojska prekorac. abesinsko mejo in da so se začele s0V'*v0-nosti. To je glavni predmet vseh r®z|°,1ie rov, pravi Sauerwein. Pravo razpoio-- '.g javnosti in pravo stanje stvari ozn j neki rimski list z napisom: »Zda.i 3®^ \t zgodovinskih besedi! Sliši naj jih D ust Italije!« A Živahno politično vrvema v Beogradu 3. X. 1935. GLAS NARODA Stran 3 1 Predf novo doto v Dolini gradov Nova teleznha St. Janž-Sevnica fa mesen zapoio lopate in zagrme mine ob Mimi Kakor smo že poročali, lahko z vso goto- ifel 1 rus?» t£ 'STis^ss Sevnici, kjer je delo izdrazila ljubljanska tvrdka Dakič in drug za Din 12,400.000, potrjena najbrž že prihodnji teden, gotovo pa se ta mesec prično z deli. Opis nove proge V siavni stolnici v Comu je začelo pred dnevi goreti. Ogenj je izbruhnil v kupoli. Gasilcem in fašistični milici se je posrečilo omejiti požar na kupolo in resiti stavbo, katero so zgradili v 14. stoletju v gotskem stilu in jo preuredili v 16. stoletju v renesančnem stilu Vesti iz Italije 3»orožne in porodne nagrade Državna akcija za materinstvo iti detinstvo je dala letos na razpolago goriški federaciji 18 poročnih in 60 porodnih ali detinskili nagrad, ki se bodo razdelile potrebnim prosilcem. Njih smoter je naraščanje zdravega prebivalstva. Poročne nagrade znašajo po 500 lir, in sicer 300 lir se dobi v raznih, pri hiši rabljivih predme-tili o priliki poroke. 200 lir pa na n Permski dan to je 24. decembra v obliki hra' ine knjižice Poroka se mora skleniti najp zneje do 23. decembra. Pari. stari izpod 30 let, ki se dotedaj poroče, se s tem udeležijo natečaja. Premožnejši med njimi, ki ne rabijo nagrade, dobe namesto nje častno diplomo. Detinskih nagrad je 60, in sicer 10 po 100 lir in 50 po 50 lir, ki se porazdelijo na 10 okrožij v pokrajini enakomerno. V vsakem okrožju je Pediatrski konsultorij, kjer otroški zdravnik daje navodila materam za najsmotrenejšo vzgojo njih otrok. V poštev prihajajo otroci od 3 mesecev do 3 let, ki so vkljub raznim otroškim boleznim in nevarnostim ostali posebno krepki in zdravi. Premožni starši dobe namesto nagrade diplomo za higiensko vzgojo otroka. Prednost pri vseh teh nagradah imajo vojne sirote in svojci v vojni padlih vojakov ter prvi fašisti izpred leta 1922. Zato imajo za splošnost malo pomena. 15 miltionov »ir za regulacijo v v Trstu V zadnji občinski seji mestnega sveta v Trstu je bilo sklenjeno, da se najame posojilo 15 milijonov lir pri zavodu za socialno zavarovanje, da se ž njimi izvrši mestni program izrednih javnih del. Od te svote je skoraj 9 milijonov že porabljenih za izvršena dela in se ta viseči dolg sedaj uravna. Z drugimi dobrimi 6 miliioni se b° Podaljšala ulica Carducci do Garibaldijevega ti'ga, nadalie se bo po regulacijskem načrtu deloma porušilo in odprlo staro mesto, se bodo uravnale nekatere ulice in kanalizacija pod njimi, zlasti ob morski obali in končno se bo popravil grad pri sv. .Tustu. bolnišnica za kronične bolezni v Trstu se poveča Tržaška občina je poleg sedanjih dveh paviljonov v bolnišnici za kronične bolezni imela zgraditi še tretji paviljon z 200 posteljami in s stroškom dveh milijonov lir. Izkazalo pa se je, da je zemljišče za to premajhno. Zato bo tekom leta 1936. sezidala nad obema sedanjima pavi-lionoma novo nadstropje, kjer bo prostora za 170 kroničnili bolnikov. Pol milijona lir. ki jih s tem prihrani, ie namenila zdaj za zgraditev cenenih prenočišč. * Odhod v Vzhodno Afriko. V ponedeljek zvečer je odšel v Vzhodno Afriko 518. strojniški bataljon, ki šteje 1160 mož, 50 strojnic in 150 mul. Bataljon soada k 151 pešpolku timovske, to je kraške brigade. Iz Bengasija poročajo, da je guverner Balbo po naredbi Mussolinija pomilostil 28 libijskih Političnih kaznjencev. Zvišanje vojaških podpor. Od 1. oktobra dalje so podpore za soproge vpoklicanih vojakov zvišane od treh lir na štiri lire. Trgovci, naznanite svoje vpoklicano osebje! Urad za nameščenje trgovskih uslužbencev vabi trgovce delodajalce, ki jim je bil ta ali °ui izmed osebja poklican pod orožje, da to iz-Preinembo takoj naznanijo nameščevalnemu llradu, ker se opustitev naznanitve kaznuje. . Razpoložljiva obrtniška mesta v Trstu. Kur-la.e! s patentom 3. razreda, krznarice, modisti-j le, krojaške pomočnice za moške obleke, čev-varü, vajenci. Zglasiti se je z delavsko knjižico luici Beccasia 9. Medpokrajinsko umetniško razstavo v Trstu, ,i' te bila otvorjena v soboto, obiskuje dan za veliko število ljudi, ki se zanimajo za Po i nost- Raftava je'lepa in se je v vsakem do5 *.u o'utesla. Razstavili so tudi Toskanci in . uači umetniki, ki bivajo v tujini. Razstava °a razvoj cen žitu na svetovnih tržiščih. Podražitev kruha v Franciji. Zaradi vedno -višjih cen pšenici, se je v Franciji podražil kruh. Kakor znano so cene najvažnejšim življenskim potrebščinam v Franciji uradno določene. V poslednjem tednu je bila maksimalna cena kruhu povišana za deset centov. = Letošnjo žetev pšenici v Romuniji cenijo na 28 milijonov stotov. Pšenica je kvalitativno slabša od lanske. Domači konsum Pšenice znaša povprečno 25 milijonov stotov na leto, tako da bodo ostali trije milijoni za izvoz. Ker se je država z inozemskimi interesenti že pogodila za l-5 milijona, ter privatni ^tgovci pa za 1 milijon stotov pšenice, ostane ,se pol milijona, ki ga doslej še niso mogli Plasirati na inozemskih tržiščih. Cene imajo na domačih tržiščih čvrste tendence. Minimum 'i40 lejev je že davno prekoračen. — Pridelek koruze se ceni na 48 milijonov stotov. Ker pa je že doma večje povpraševanje po koruzi, bo ostalo za izvoz bržkone najmanj 10 milijonov stotov koruze. — Avstrija prepovedala izvoz sena in sla-Vsled pomanjkanja živinske krme v Av-striji je vlada prepovedala vsakršen izvoz sena in slame iz Avstrije. Ta prepoved velja od 30. septembra t. 1. do 15. maja 1936. = Oddaja adapcijskih del na objektih vojašnice Vojvode Mišiča v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 17. oktobra pri referentu inženjerije Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri istem referentu). = Prodaja lesa se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 21. oktobra pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri Zbornici TOI v Ljubljani). = Dobave. G n dbeni oddelek drž. železnic v Ljubljani sprejima do 8. oktobra ponudbe glede dobave tov.mie masti, mila, lesenih spojk, raznega lesa, železa, vijakov, groverje-vih obročev, žice, jekla, žaginih listov itd. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 9. oktobra ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa. = Slab pridelek medu! Iz mnogih krajev naše države prihajajo poročila, da bo letošnji pridelek medu pravmalenkosten.Čebele niso imele dovolj dobre paše ter jih bodo morali mnogi čebelarji čez zimo prehraniti s sladkorjem. V to svrho bodo zaprosili za sladkor, prost državnih trošarin. = Propaganda za nabavljalno sadrugarstvo. Tekom letošnje jeseni in zime bo priredil Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug širom države cel niz predavanj o pomenu na-bavljalnega zadružništva. = Nova tvornica cementa v Skoplju. Skupina industrijcev iz Skoplja se je odločila, da zgradi v Skoplju veliko tvornico cementa. = Povečanje izvoza ovac v Francijo. Po odloku Francoske vlade je od 10. oktobra naprej omogočen naši državi večji izvoz ovac v Francijo. S to odločbo je dosedanja kvota povečana od 5% na 35%. ’ = Jugoslovanske klirinške terjatve so se v poslednjem tednu povišale na 500 milijonov dinarjev. = Kmetski dolgovi v Madžarski. Ta mesec poteče rok začasne rešitve vprašanja kmetskih dolgov v Madžarski. Dosedanji način rešitve je izveden po načelu splošne zaščite kmetskih dolžnikov in znižanje obresti na 5 in pol %. Posestva, ki so zadolžena preko gotove višine, se smatrajo kot zaščitena ter so zavarovana pred prisilnimi plačili, v kolikor s opač obresti redno plačane. V naprej pa bodo vsa posesetva razdeljena po velikosti. Posestva od 20 do 30 oralov bodo razdolžena z izdajo 3 do 3 in pol odstotnik bonov. Za srednje in velika posestva pa bo veljala dosedanja rešitev. Vendar pa se skoro povsod pojavlja težnja po individualni zaščiti. = Jugoslovansko-avstrijska trgovina. Po avstrijski statistiki je uvozila Avstrija iz Jugoslavije v prvih osmih mesecih letošnjega leta blaga za 53-9 milijonov šilingov (lani v isti dobi za 64-2 milij.). Avstrijski izvoz v našo državo pa je znašal v tem času 33’3 milijonov šilingov. Pasivnost avstrijske trgovine z Jugoslavijo je znašala torej 20-6 milij. šilingov. Borzna porotita DEVIZE Ljubljana, 2. oktobra. Amsterdam 2960-30 do 2974-90, Berlin 1756-08 do 1769’95, Bruselj 737-75 do 742-81, Curih 1424-22 do 1431-29, London 213-99 do 216-04, Newyork 4336-79 do 4373-11. Pariz 288-18 do 289-62, Praga 181-05 do 182-16, Trst 355-81 do 358-90. Curih, 2. okt. Beograd 7, Pariz 20-2250, London 15-06, Newyork 307, Bruselj 51-85, Milan 25, Madrid 48-90, Amsterdam 207-70, Berlin 123-70, Dunaj 57-60, Stockholm 77-60, Oslo 75-60, Kopenhagen 67-20, Praga 12-72, Varšava 57-8250, Atene 2*90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-6325, Buenos-Aires 0-84. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 2. oktobra. 7% inv. pos. 77 do 78 do 77 do 78, vojna škoda 353 do 355 do 353 do 355 do 353-50, ost., nov., decemb. 357 r, 7% Blerovo posojilo 69-50r, 8% Blerovo posojilo 80 r, 6% beglučke obveznice 62 r, Agr. priv. banka 227 do 230, Dunaj-Zagreb 856-50 do 866-50 do 861-50, Dunaj-Beograd 867-40 do 857-40, Grčija-Zagreb 31-65 do 32-35 do 32, Grčija-Beograd 32-25 do 31-55, Privatni kgliring London-Zagreb 232-45 do 234-05 do 233-25, Priv. klir. London-Beograd 233-44 do 231-84, Priv. klir. Madrid-Zagreb 565 r, Priv. klir. Madrid-Beograd 570 pon., Trboveljska 100 n, Izis 40 r, Šećer. Osijek 130 n, 7% štab. posojilo v Parizu 76 do 80. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 2. oktobra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Milil OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši inesefe 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitua vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti ta odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. KROJAŠKEGA VAJENCA iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Bobnar, krojač, Do). Toplice. KDOR REFLEKTIRA na prvovrstno pisarniško, samostojno moč, veščo več jezikov, knjigovodstva in bilance, naj se oglasi pod VTa-koj< na oglasni oddelek lista. PRODAM tekstilne knjige Göschen, Weberei, Spinnerei, Färberei. Naslov v upravi lista. STANOVANJE, enosobno, v sredini mesta, išče mirna stranka za oktober. Ponudbe pod »Čedno« na oglasni oddelek lista- *,i/i.F ' s. s T Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti svojega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, bratranca in zeta, gospoda RUDOLFA BSTA mestnega ratanskega inšpektorja v p. in rezervnega kapetana kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Misu za ves njegov požrtvovalni trud za časa pokojnikove bolezni, preč. gospodu župniku Janku Barletu za tolažilne obiske, čč. duhovščini in čč. sestram usmiljenkam. Nadalje se zahvaljujemo županu g. dr. Vlad. Ravniharju in gg. občinskim svetovalcem, mestnemu uradništvu z g. direktorjem Jančigajem na čelu, vojaški komandi in častniškemu zboru. Sokolu II., Sokolskemu društvu Radeče, ravnateljstvu in uradništvu OUZD, združenim pevcem Ljubljanskega Zvona, Slavca in Glasbene Matice za prelepo žalno petje, zastopnikom in zastopnicam raznih organizacij in društev ter končno vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica bo darovana v petek 4. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Peira. Žalujeta soproga z otroci iit ostalo sorodstvo i - - ? i" A I ; j.i: L: : ■ .. V V globoki žalosti sporočam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Vesela ni. Tonajser dne 1. oktobra t L ob 22. po dolgi, mučni bolezni, mirno in boguvdano umrla. Pogreb predrage pokoinice bo v četrkek ob 16. izpred mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1935. Lujza Lovšinova, v imenu rodbin Vesely, Tonajser, Kratky in Lovšin i 2- INSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« Imale Lai prodati. Lupiti službe »Lati, ponujati posojila zaprašiti, posredovati stanovanja isLati, oddajati potrebujeta krano, oblatila, knjige, pank, razvedrila itd. vse dobite petam najtenejiib „Malih oglasov“ v „Glasu naroJa“ Telefon 2059 Suha drva premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potoni moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Mitov dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznib zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica'7. Telefon 38-18 Addis Abebo so zapustili vsi tujci. Slika kaže Nemke, ki se z otroci poslavljajo na kolodvoru glavnega mesta Abesinije od prijateljev in znancev Ameriški črnci Spočetka zgledajo vsi enako. — So temni, imajo kodraste lase in črnosive oči, katerih belina ni bela, temveč modrovijoličasta. Pozneje jih začne človek počasi razlikovati in najde na svoje presenečen vedno nove tipe. Pa ne samo to. Tudi koža lina odtenke: od medlo rumen-kasto-rjave do črne ebenovinaste barve; vidite debele ustnice in vidite ozke ustnice, široke nosove in ozke nosove, okrogle glave in podol-gaste glave — v ulicah črnskih okrajev so zastopana vsa črnska afriška plemena. Seveda v uniformah ameriške konfekcije. In ta ogromna pestrost se še poveča s primesjo belokožcev, Indijancev in Japoncev; seme vseh plemen sveta se je pomešalo v tem črnem kotlu, ki ga nazivajo »coloured people«. Čeprav so črnci uradno ravnopravni, vendar prebivajo samo v določenih okrajih in za meje teh okrajev se bije tihi, toda zato tembolj ogorčeni boj. Če se enkrat posreči črncu naseliti se v »belo« ulico, bo " kratkem postala ulica »črna«. Govoril gcüi o črnskem vprašanju z mnogimi belimi Američani. Prilično bistra Američanka,' brez predsodkov, katera je dolgo živela v Evropi in ni ena od takozvanih »sto^ sprocentnih::, mi je dejala: »Oni so skratka drugačni. Diše drugače in drugače se obnašajo...« Sprva je rekla da smrde, potem pa, ko sem jo prosil za pojasnilo, je popravila. Iz lastne izkušenosti vem, da črnci ne smrde bolj od belokožcev. Pač pa se razlikujejo od njih — vprašanje je samo, zakaj in v čem se razlikujejo. Ne govorim o jugu Zedinjenih držav, kjer vladalo v znatni meri še nazori iz časa suženjstva. Govorim o prosvitljenem severu, o severu, ki je proglašal in izvedel osvobojenje sužnjev. Ne morda iz idealizma, ali iz demokratičnih razlogov — seveda je bilo med bojevniki za osvo-bojenie sužnjev tudi mnogo idealistov. Toda glavni razlog, da se je osvobojenje sploh izvedlo in da se izvojevalo prav na severu in to prav okoli leta 1860.—70., je v tem, da se je na severu razvijala industrija, med tem ko je jug še nadalje ostal krajina velikih plantaž. In iz čisto gospodarskih razlogov je postal na severu svobodni črnec-delavec cenejša sila, nego nesvobodni suženj, ki je bil sam del kapitala, katerega zaradi tega ni bilo svetno uporabiti pri stroju. Svobodnemu delavcu se plača samo mezda — drugače se zanj ni treba brigati. Če umre — dosti drugih, ki ga nadomeste. Mrtvi suženj pa je zguba na kapitalu. Iz drugega stališča pa tiči v tem razvoju velika nevarnost Nastaja tu proletarijat, ki je posestnikom proizvajalnih sredstev tudi plemensko tuj in katerega nastanek zaostruje dosedanje razredne razlike še s plemensko in narodnostno sovražnostjo. Zato tradicija in vzgoja skrbi za to, da ostane vsak tam, kjer je. Ti si belokožec in črnci so tuja, čudna zverjad. So bedasti, priskutni in smrde. Dobri so kvečjemu za to, da ti čistijo čevlje. Glej, da ti ne pridejo preblizu! Ti pa si črnec — glej, kako smo mi belci plemeniti in spodobni. Dali smo ti državljanska prava — torla več, prosim, ne zahtevaj. Le lejio si ohrani občutek svoje manjvrednosti, ki ti je last od vekomaj. Če boš ostal vedno lepo pokoren, ti noben žandar ne bo razbil glave. Ko sem prvič šel obiskat črnsko rodbino, sem o tem povedal svojemu prijatelju, belemu študentu. Iskreno mi je svetoval: »Čuvaj se — zvečer je v črnskem okraju nevarno. Belokožec si — nimajo nas radi — lahko bi te napadli.« — Bil sem edini gost v črnski restavraciji. Redkokje sem bil tako vljudno in prijateljsko’ postrežen. Toda preje sem moral razbliniti nezaupanje. Uvesti me je moral tjakaj črnec, kateremu sem bil priporočen in mora! jim je pojasniti, da sem Evropec in da nisem, kakor ti belci v tej državi... Potem pa je bilo kar ganljivo. Kdo je že videl s pretepanjem zastrašenoga psa, kadar se z njim prvič ljubeznivo ravna; kadar nenadoma pride nekdo in ga pogladi; kako se v njegovih očeh pojavi nov še neviđeni blesk — tako je to bilo. Nezaposlenost med črnci je trikrat večja, kakor med belimi. Črnski deli so najbolj žalostni deli ameriških, že tako in tako žalostnih mest. Kakor da na vsem leži gosta plast prahu. Gole, bedaste hiše iz opeke ali iz lesa, druga drugi enake se vrste, vse odzadaj z enako trhlimi lesenimi terasami in gasilskimi lestvami. Niti drevesa, niti cvetlice, niti travice. Pestre so samo obleke žensk in klobuki mož. Čistenje ulic je iznajdba, ki se tukaj še ni uveljavila. Samo deca, smešni črnčki s tenkimi nogami in belimi zobmi se pode po ulicah, kriče, se smejo v vseh glasovih, kakor da bi hoteli s svojim smehom oglušiti mračno sivino teh ulic. Često sem med belci slišal, da se nahaja Beograd nekje v Nemčiji ali na Ogrskem. Črnci, še celo črnski delavci, s katerimi sem govoril, so me presenetili s svojim pregledom v evropskih političnih, zgodovinskih in zemljepisnih razmerah. Vpraševali so mnogo bolj inteligentno in dosti raje so se dali poučiti, nego povprečni belci, s katerimi sem se družil. Takole je pozdravljal robot obiskovalce velike razstave v San Diegu v Kaliforniji Zanimalo me je, kje je imovinska meja, pri kateri prične biti črnec družabno enakovreden. Tam je namreč mnogo črnskih milijonarjev. Toda tudi oni ne najdejo vstopa v puritansko konzervativno »družbo«. V parlamentu so črnci poslanci, na univerzah študirajo črni študenti. — Toda med 50. okrajnimi župani velikega mesta Srednjega Zapada, kjer živi nekoliko stotisoč črncev, ni niti en župan črnec in odstotek črnih študentov in poslancev niti zdaleka ni v skladu z odstotkom črnega prebivalstva. Javno delovni črnci mislijo, da se bo to stanje izpremenilo — toda zadovoljujejo se z obrambo. Tudi njihov največji list se skladno imenuje »Defender« — Branitelj. Večina črncev o tem sploh nerada govori. Trudno in brezbrižno mahnejo z roko. Tako je to bilo, tako to bo. Učinek tradicije, pa tudi učinek velike krize. In dogodki, ki so se pred kratkim odigrali v Harlemu, kjer so črnci proti napadom belokožcev organizirali skupno oboroženo obrambo, kažejo, da plemensko vprašanje v Ameriki še davno ni rešeno. Hiša molka Abesinski dopisnik nekega fran, oskega lista povdarja v svojem najnovejšem poročilu, da je treba z največjo rezerviranostjo sprejeti vse vesti o abesinskem cesarskem dvoru in cesarjevih ukrepih. Abesinski cesar živi rezervirano, redko nastopi v javnosti in ga obdajajo samo njegovi dvorjani. Kaj misli Haile Selasije v osamljenosti svoje palače v družbi treh ali štirih zaupnih svetovalcev? Mislim, da niti sami ne vedo ničesar zanesljivega o njegovih pro-klamacijah. Vsekakor ne prodre v nobenem primeru noben glas v javnost. Te vzhodnjaške palače so hiše molka. Ko je umrl Menelik, se je cesarici Taitui posrečilo cele štiri mesece skrivati pred narodom smrt svojega kraljevskega soproga. Mko le pridigar V državi Alabami (USA) je postal v nekem mestecu pridigar črnec, ki je za mladih dni bogve zakaj moral odsedeti nekaj ur v zaporu. Potlej pa se je vzorno vedel in skrbno pazil, da ne bi njegova verska občina kaj izvedela o nekdanjem njegovem neprostovoljnem stanovanju. Lahko si mislite, kako je prebledel, ko je neke nedelje stopil na prižnico in v prvi vrsti zapazil sedeti nekdanjega tovariša iz zapora. Pridigar je vzel v roke sveto pismo, ostro pogledal svojega nekdanjega sotrpina in slavnostno dejal: »Danes bom govoril o besedah Jobovih, odstavek 4„ 40. vrsta, ki se glasi: Ti, ki gledajo name, pa me poznajo in se kljub temu ne brigajo zame, za te se bom jaz pobrigal kasneje. Stiova francoska križarka Te dni so spustili v morje novo veliko francosko križarko »Gloirec. Nova križarka je ena izmed vojnih ladij, ki jih grade po pomorskem programu iz leta 1932. Graditi so jo začeli novembra 1933. Ta serija vsebuje šest križark, vsaka po 7.700 ton. Doige so po 190'5 m, široke 17'5 m, v vodo segajo 5‘28 m, srednja hitrost jim je pa 32 vozlov. Oborožene so z devetimi topovi kalibra 192 mm. Jtoire Ms® #sa Eriamem cesti Odkar je Gradišče regulirano in razširjena ozka cesta, je vsak dan bolj čudno, da še ni zazidana Erjavčeva cesta, ki vendar leži v najlepšem delu sredi mesta. Ker je padel v vodo projekt zazidave Polakovega vrta, ko bi bile med Nunsko ulico in Erjavčevo cesto kar na njem zrasle dve vrsti vil, moramo tem bolj pozdraviti, da so že pričeli na drugi strani Erjavčeve ceste kopati temelje za trinadstropno hišo ge. Vide dr. Novakove, vse je pa tudi že pripravljeno za zidanje še dveh hiš. Že čez dva meseca bodo vse tri trinadstropne hiše pod streho in bo ostala prazna samo še ena parcela do Bahovčeve vile. Na oglu Igriške ulice in Erjavčeve ceste bodo pričeli graditi trinadstropno hišo odvetnika dr. Erica Lukmana. Od sedanje ograje na Igriški ulici bo hiša odmaknjena za 5 m, a na Erjavčevi cesti se bodo vse tri hiše umaknile za 4 m. Ogel bo lepo zaokrožen in bo tudi v strnjenem sistemu zazidana cesta dobila prav prijazno lice, ker bodo pred vsemi tremi hišami vrtovi z nizkimi nasadi. Hiša dr. Erica Lukmana bo imela 34 m cestne fronte, zazidanega sveta bo pa 325 kv m, razen tega bo pa imela dvorišče. V vsaki etaži trinadstropne hiše bo po dvoje dvosobnih in eno štirisobno stanovanje. Nje se bo tiščala trinadstropna hiša Franca Lukmana z 21 m dolgo fronto in 270 kv m zazidane ploskve. V vsaki etaži bo imela po dvoje dvosobnih stanovanj. Hiša soproge bivšega ministra ge. Vide dr. Novakove bo imela proti cesti 19 m dolgo pročelje ter bo zazidanih 230 kv m stavbišča. Hiša bo imela tri nadstropja, deloma pa le dve ter 5 dvosobnih in eno trosobno stanovanje, razen tega pa tudi še eno stanovanje za samca. V vseh hišah bo seveda ves sodobni komfori, vendar pa brez luksuza. Po vseh stanovanjih bodo praktični kombinirani štedilniki za kurjavo s plinom ali pa s premogom^ in drvmi. Vse tri hiše. bo zidala Stavbna družba po lastnih načrtih. Zunanjost bo po modernih principih arhitekture preprosta, vendar pa prikupna. Naše občinstvo bo gotovo zidanje novih hiš pozdravilo, saj z njimi dobimo v glavnem samo dvosobna stanovanja, ki jih v središču mesta najbolj primanjkuje. s= Sport = Velike strelske tekme Ljubljansko strelsko okrožje priredi s Slovenskim lovskim društvom, podružnica Ljubljana, dne 5. in 6. oktobra na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. div. generala Nedeljkovića Petra veliko združeno strelsko tekmovanje. Strelsko tekmovanje na tarče Strelskega okrožja Ljubljana se vrši v soboto 5. oktobra od 8. do 12. in od 14. do 17.30 ure ter v nedeljo 6. oktobra od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. — Strelsko tekmovanje na lovske tarče Slovenskega lovskega društva, podružnica Ljubljana, pa se vrši samo v nedeljo 6. oktobra od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Svečan sprejem zastopnikov oblasti in častnih gostov bo v nedeljo 6. oktobra ob 9. uri na strelišču. Razglasitev uspehov streljanja in razdelitev nagrad bo v nedeljo 6. oktobra ob 20.30 uri. Kraj razglasitev se bo naznanil na strelišču. Te tekme bodo prve, pri katerih nastopijo skupno vsa slovenska društva in organizacije, ki goje strelsko vežbanje in tekmovanja, tako da se po številu prijav iz vseh krajev Dravske banovine obeta izredno velika udeležba in s tem pač velika medsebojna konkurenca tekmovalcev. Največja udeležba se pričakuje pri tekmovanju ekip podeželjskih strelskih družin, saj je v strelskem okrožju Ljubljana včlanjenih nad 140 strelskih družin, od katerih bo večina poslala svoje najboljše strelce v borbo za dosego prvenstva in krasnega prehodnega darila. Velika pa bo borba tudi na ostalih tarčah strelskega okrožja, tako na mladinskih, damskih in splošnih malokaliberskih tarčah, kakor tudi na zmagovalni, splošni, revolverski in tarči hitrega streljanja. Za te tarče je določenih nad 40 dragocenih daril in 54 diplom. Med temi bo najbolj vidno dragoceno darilo bana Dravske banovine Marka Natlačena, ki je s poklonitvijo darila, kakor tudi z nadvse ljubeznivim sprejemom deputacije strelcev in lovcev pokazal visoko razumevanje za gojitev strelskega vežbanja med našim narodom. Krasno darilo je poklonil tudi pokrovitelj tekmovanj komandant dravske divizijske oblasti g. div. general Nedeljković Petefi dalje.mestna občina Ljubljana in večje število vodilnih slovenskih industrij. Zanimivo bo tudi tekmovanje na tarči našega najstarejšega strelskega društva Ostrostrelcev S posebno za to določenimi priciznimi puškami. Pri tekmovanju na lovskih tarčah pa se ne pričakuje nič manjša udeležba, saj so ravno lovci najbolj pogrešali strelska vežbanja in je to tekmovanje po Sletnem presledku prvo, kjer nastopijo združeno z drugimi strelskimi društvi. Posebno zanimivo bo tekmovanje na leteče golobe, na katero so se priglasili naši najboljši strelci, ki so že ponovno zastopali naš strelski sport na mednarodnih tekmah. Največja pa bo udeležba naših strelcev pri streljanju s kroglo na srnjaka in divjo kozo, saj so naši lovci znani po celi državi kot najboljši lovski strelci s kroglo. Glavna pa bo borba za dosego krasnega prehodnega darila Slovenskega lovskega društva in dosego naslova »Najboljšega strelca Slovenskega lovskega društva za leto 1935«. Važno za lovce je tudi dejstvo, da je vodstvo tekme radi velikega števila krasnih daril, ki so mu na razpolago, ta darila na posamezne tarče tako razdelilo, da bo tudi manj izvežbanim strelcem dana možnost, priboriti si dragocen in lep spomin. Kljub pričakovani veliki udeležbi ne nikakega trenja in nereda, ker je poskrbljeno, da bo vsak tekmovalec popolnonia nemoteno na vsaki tarči odstreljal svoje serije po vrstnem redu, kakor se prijavi. Nogomet kamniške grupe Prvenstvene tekme kamniške grupe, v kateri tekmujejo klubi Disk in Domžale in Domžal, Kamnik, Mengeš in Radomlje, so prinesle v prvih dveh kolih naslednje rezultate. Disk je v lepi igri, kateri je prisostvovalo veliko število gledalcev, premagal lokalnega rivala Domžale z rezultatom 3:0 (1:0). Zmaga Diska je bila sicer zaslužena, vendar pa je poraza Domžal predvsem vzrok neodločnost domžalskega napada, ki ni znal izrabiti številnih zrelih šans pred golom. Mengeš je prvo tekni® brez boja prepustil Radomljam, ki beležijo 3 v svojo korist. V drugem kolu so Domžal® premagale Kamnik s 4:2 (0:2). Kamničani, k1 so prvi polčas odločili z 2:0 v svojo korist, s° kasneje popustili in dobro razpoloženi donj' žalski napad je brez posebnih naporov zab1 4 gole. En gol je prav za prav neveljaven, ke* je bila žoga že prej v avtu. S sodnikom v tel tekmi nismo mogli biti zadovoljnu Disk je o®, igral svojo drugo tekmo v Mengšu in zmaga z olimpijsko razliko 7:0. Mengšani niso nio?, . biti kos dobro vigranemu Disku, ki vodi zd s štirimi točkami pred Radomljani in Doni1* imata vsak po 2 točki. Kamnik lami, ki od' V službo nemške vojne mornarice so slovesno uvrstili te dni v Kielu prvo frontno podmorniško flotiljo, obstoječo iz podmornic U7, U 8, U 9, U10, Ull in U12. Flotiljo so krstUi po nemškem junaku Wediddigenu, ki je padel med svetovno vojno v pomorski bitki z Angleži Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. z., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur c, predstavnik Mengeš, ki dozdaj še nimata točke, bosta 0 igrala tekmo prihodnjo nedeljo v Kamniku novem kamniškem igrišču, ki bo takrat » vesno otvorjeno._____________^___ Čitajte in razširjajte f »Glas naroda«'