novi
0067 V
•run T. .TRINKO* <ulturno
,	AGOSTO	8
ylA .ì r-vyrDftl-E
tednik Slovencev videmske pokrajine
llBBBaHMBSra»g «M«
• tófejfe-
ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir
Leto XII. št. 28 (292) • Čedad, četrtek 25. julija 1985
TERREMOTO NEL PSDI
Vespasiano	e
«emigrano»
MLADA BRIEZA V KANALSKI DOLINI
Dva tiedna diela, učenja an veselja
Acque agitate in casa socialdemocratica dopo il passaggio improvviso di due esponenti di punta del PSDI friulano al PSI. Ma nella loro «fuga» verso i socialisti, considerata «esaurita la funzione ed il ruolo dei socialdemocratici come partito autonomo», l’assessore regionale al turismo Vespasiano e l’assessore provinciale Rosenwirth, sono stati seguiti anche dal direttivo e da tutti e sette i consiglieri comunali di Tarvisio. L’operazione, il cui artefice e regista è il parlamentare socialista De Carli, di fatto decapita il partito social-democratico nella Valcanale, vera roccaforte del PSDI.
È un’operazione questa che naturalmente avrà dei grossi risvolti anche sulla scena politica locale e regionale in quanto mette in discussione gli stessi equilibri della maggioranza regionale.
Immediata è stata la reazione del PSDI. Nei giorni scorsi si è precipitato in Friuli, nel tentativo di ricucire lo strappo, il ministro Nicolazzi. Quando poi la frattura si è rivelata insanabile, i socialdemocratici hanno tentato di minimizzare la «fuga», dicendo che si tratta di un «incidente di percorso» e che comunque è questo un fatto circo-scritto. A Tarvisio è stata immediatamente convocata una riunione per rifondare la sezione del PSDI. Già alle prime voci di un passaggio al PSI di Vespasiano e Rosenwirth, il PSDI regio-
nale ha chiesto le dimissioni dei due assessori da tutti gli incarichi ricoperti in rappresentanza della socialdemocrazia. È stata chiesta anche una verifica politica tra i partiti che compongono la maggiornaza in regione e ventilata la prospettiva di una crisi.
I due assessori transfughi pare invece che vogliano rimanere al loro posto, sostenuti in questa posizione anche dal PSI che tra l’altro non ritiene necessario alcun cambiamento alTinterno della maggioranza regionale. In un documento dell’esecutivo provinciale della settimana scorsa il PSI si è inoltre pronunciato per una intesa «essenziale» tra DC, PSI e PRI (con eventuali sostegni esterni) per la formazione delle giunte a livello di provincia e di comune di Udine, «semplificando» così il quadro politico.
Per contro invece la DC, nel corso del comitato regionale tenutosi sabato scorso alla presenza del presidente Bia-sutti, ha riconfermato la validità del pentapartito. La consultazione elettorale ha rafforzato l’alleanza DC - PSI - PSDI - PRI - PLI e US che sostiene la giunta regionale, dice la DC che riafferma il ruolo strategico di questa alleanza e ribadisce il convincimento che la stessa debba dare luogo a stabili alleanze nelle giunte provinciali, delle città capoluogo e degli altri comuni della nostra regione.
NA SEMINARJU V LJUBLJANI
dvojezičnosti
jezika in poznali obe kulturi.
Na koncu seminarja je bila tudi okrogla miza le na vprašanje dvojezičnosti, na katero so povabili tudi predstavnike slovenske manjšine na Koroškem in v Italiji, ter madžarske v Sloveniji, kjer je prišlo do zanimive izmenjave mnenj in soočanja med različnimi isku-šnjami.
Na letošnjem seminarju, kot je povedal predsednik dr. Janez Dular, je bilo 145 udeležencev iz štirih celin, od Kitajske do Poljske, od Italije do Francije. Med njimi je bilo tudi 10 Slovencev iz Videmske pokrajine. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je bil ustanovljen leta 1965. Pobudo za ustanovitev so dali učitelji in sodelavci pedagoško - znanstvene enote za slovanske jezike in književnosti na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, ki vsakoletne seminarje tudi organizirajo in na njih sodelujejo kot predavatelji in lektorji.
Seminar traja dva tedna, praviloma je v prvi polovici julija. Udeleženci so tuji slovenisti, slavisti in komparativisti, tako univerzitetni profesorji, docenti, asistenti, lektorji slovenskega jezika in drugi znanstveni delavci kakor srednješolski učitelji, študentje in prevajalci hkrati pa tudi kulturni in prosvetni delavci iz slovenskega zamejstva.
Izobraževalne oblike so lektorske vaje v več skupinah, pri čemer se upošteva stopnja znanja slovenskega jezika. Predavanja so pa namenjne vsem in obravnavajo področja slovenskega jezika, literature in druge vrste kulturnega ustvarjanja.
Seminar je torej pomembna mednarodna prireditev. Udeleženci se v tem kratkem času skušajo naučiti čimveč, ker sta slovenski jezik in kultura zelo bogata in zanimiva. Vsi smatrajo znanje več jezikov kot nekaj naravnega, kot obogatitev človeka. Zato je nerazumljivo za Kitajca ali Francoza, da se slovenska manjšina v Italiji še danes bori za priznanje svojih pravic. Osnovna misel je, da poznavanje in kultura sta veliko bogastvo in zato morata biti neomejena.	Luisa	Cher
Med učenjem slovienskega iiika
Parbližno 60 beneških otruok je lietos šlo na kulturno rekreacijsko letovanje Mlada brieza, ki ga že dvanajst liet parpravlja študijski center Nediža, pod perja pa ga tud predsedstvo deželnega odbora.
Kje je lietos Mlada brieza?
Naši otroc so se lietos spet var-nil u Kanalsko dolino, kjer so bili lan parvikrat. Dielajo, jedo an spijejo u liepem domu Mangart, ki ga «gestita» dva Rezijana, Aldo Di Lenardo an žena Clelia Tosoni. Počutijo se ko doma, saj Aldo in Clelia skarbijo za nje ko če bi bli njih otroc. Gor ostanejo do nedieje, vsega kupe 14 dni.
Kuo se imajo, kaj dielajo, kaj so v id li a n kaj so se na vadi i. Za vie-det a n videt, kaka je lietošnja Mlada brieza smo šli u Žabnice (Camporosso) an preživiel cieu dan z otrokom.
Že ko smo prišli gor v sriedo zvečer za vičerjo (bli so gor samuo tri dni) smo videl, de so otroc veseli, dobre volje an živi. ..paše kuo! Ker so usi use sniedli — a n le kakemu je bluo trieba silt vičerjo — so, ko vsako vičer, začel piet vsi kupe. Na-pravli so še an zbor, u katerem pojejo tisti otroc, ki so bli že petkrat na Mladi briezi, vodiu jih je Davide. Potle pa vsi uon, lietat, cabat balon an se igrat do 9. ure, kadar se usi poberejo u njih sobe, se umijejo an gredo ležat. Pa ne de bota mislili, de gredo hitro u pastieljo an zaspijejo. Šele tenčas rata use lepuo an pride te prava voja za giokat an učiteljice imajo njih dieto priet ko otroc zaspijejo. Takole konča vsak dan na Mladi briezi.
Kaj se diela na letovanju?
Skupina «Pikapolonice» z Marino
Poudarek na
13. julija: konec XXI. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Po zadnjem predavanju smo se udeleženci srečali, kot vsak dan, v okrepčevalnici Filozofske Fakultete. Tokrat pa je bilo res žalostno, ker smo se morali pozdraviti in posloviti. Mimo tega pa vsi smo odnesli, poleg pridobljenega znanja in bogatih iskušenj sožitja različnih navad in kultur, lep spomin.
Glavna tema letošnjega seminarja je bila Dvojezičnost. Temu so bila posvečena nekatera predavanja: Albina Nečak - Luk je predavala o perspektivah razvoja dvojezičnosti na narodno mešanih območjih v Sloveniji; Janez Dular o vzorcih pogovora v dvojezični družbi; Franc Jakopin o vprašanju dvojezičnosti v zgodovini slovenskih osebnih imen.
Vezan s to temo je bil tudi dopolnilni program, kot nedeljska študijska ekskurzija v Istro, kjer smo udeleženci seminarja obiskali radio in televizijo Koper in se nato srečali s predstavniki italijanske manjšine. Le- ti so nam povedali, da Italijani v Istri poleg radia in televizije, časopisov v italijanščini, imajo italijanske šole, v slovenskih pa je nekaj ur italijanščine. Italijanski jezik je enakopraven slovenskemu tudi v javnih uradih in ustanovah. Ni pa, po njihovem mnenju, na tem področju popl-ne dvojezičnosti. Želeli bi namreč, da vsi tisti, ki tam živijo, bi obvladali oba
Zjutra otroc ustajajo ob sedmi an pu, se umijejo, pogrnejo njih pastieje an pospravejo sobe, potle gredo uon, pred dom Mangart, kjer imajo telovadbo. Frišni an lepuo zbujeni gredo potlè na kosilo. Od
9.	do pudan usi dielajo. Ker adni
igro, potle pa so uzel tuole takuo zaries, de ko u usakem giornalu so «giornalisti» za kulturo, kronako, čer no kronako, špon. Posebno pa jim je vseč dielat interviste. Parvi dan so se spraševal med sabo, drug dan so gauorli s kuharco Clelio, te trečji so že Luigia an Mariangela intervistale giornaliste. Gor je bila ekipa Alpe Adria, ki je posnela film o Mladi briezi za televizijo Koper. Ko so oni končal so začel pa otroc, ki so spraševal novinarko an snemalca. Tud za černo kronako na manjka Marcu, Giacomu, Saman-thi an drugim material.
«Padajo ku jabuke», je biu naslov članka, kjer so napisal, kuo marsikak otrok pade s pastielje med spanjem.
Puno imajo za pisat, kar gredo na sprehode an izlete. Bli so, recimo, v nacionalnem parku, na Be-lopeških jezerih (Laghi di Fusine), šli so te veliki par nogah te mate so pa peljal - na Svete Višarje.
Na Betopeških jezerih otroc so stariš, adni mlajš, so jih razdelit po skupinah. Te velie se kličejo Strašila, potle so Vieverce, Pikapolonice an te narmajš so pa Jeleni. Po treh urah dieta zjutra gredo popudan na sprehod al pu narobe: če pohajajo zjutra dielajo pa popudan. Imajo u programu tud cieu dan duge sprehode.
Ma kaj dielajo? S Sandro se učijo razne tehnike an rišejo. Bi jih muorli videt, kaki so po adni sami uri, ko imajo opravka s forbami... Z meštro Marijo Crainich se učijo slovensko. Lietos je manj otruok ko druge lieta, ker jih je bluo vič ko stuo; usi pa vič al manj poznajo slovienski dialekt, za tuo se hitro učijo. Ko smo bli gor so, mimo drugih rečieh, hitiel se navast štiet. Čaka jih velika tombola, zatuo če-jo bit sigurni, de na pozabijo al pa ne zastopijo kake številke. Učijo pa se tud nove besiede, pisat an piet nove piesmi. Dielo učiteljice pa se začenja od tistega, ki otroc že poznajo, od slovienskega dialekta. Marsikak pa je že poviedou, de sada mama an lata se na bojo mogli pogovarjat ta pred nijim po slo-viensko, jim na bojo mogli nič skrit zatuo, ki jih bojo zastopil.
Dnevnik Mlade brieze
Vsaka skupina dieta po no uro na dan z V'il mo dnevnik, giornal Mlade brieze. Vsak dan posebe pišejo, kaj dielajo, kaj se jim gaja, kaj so se navadli. Lepuo so začet pisat že od parvega dneva an brez se bat, če bo kaka napaka, kak eror u slovenščini. Začel so kot z no
Izleti an sprehodi pa dajejo otro-kam parložnost, de spoznajo kraj, kjer bojo živjel dva tiedna, spoznajo navade domačih ljudi, naravo
Otroc se učijo an nove tehnike risanja
okuole sebe, imena rož, travi, dreves an živali.
Blizu člankov sevieda muorajo bit an fotografije, zatuo so tud taki, ko Simone recimo, ki skarbijo, de narišejo — samuo v bielo an černo — vse, kar se gaja.
Mimo vseh tel ih stvari pu se otroc parpravjujo s rizbami, pesmi in drugimi rečmi na končno, zaključno prireditev, ki bo malo dni priet ko se varnejo, v petek 26. zvičer.
(jn)
Pogovori SZDL - KD
S. PIETRO
Questi	gli	incarich
ed i membri delle commissioni
II sindaco Marinig con il prefetto Larosa in occasione del giuramento
Direttivo	regio
su economia
La seconda seduta del consiglio comunale è stata interamente dedicata alla nomina dei rappresentanti in seno alle diverse commissioni in cui si articola l’ente locale. I referati sono stati così distribuiti:
il sindaco Marinig si occuperà di affari generali, finanze, rapporti-sovraco-munali e provinciali; il vicesindaco Adami: industria, artigianato, commercio e gestione della casa dello studente;
Luigino Chicchio: personale, sport, attività ricreative e trasporti pubblici; Bruna Dorbolò: istruzione, cultura, assistenza, sanità, pubbliche relazioni; Lucio Vogrig: ricostruzione, lavori pubblici, viabilità e programmazione urbanistica.
Altri incarichi sono stati dati a Renato Qualizza (iniziative locali ed ecologia), Danilo Dorbolò (agricoltura e agriturismo), Giuseppe Blasetig (lavoro, emigrazione, cooperazione, rapporti con i sindacati). Quest’ultimo è anche capogruppo della Lista civica.
I delegati all’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone sono, oltre al sindaco membro di diritto, Claudio Adami e Giuseppe Blasetig per la lista e Giuseppe Chiabudini per la minoranza DC.
I delegati del comune nell’assemblea del Consorzio per il funzionamento e
10 sviluppo della Scuola media: Angela Tomasetig, Giancarlo Venturini e Giuseppe Chiabudini, mentre quelli per
11 Consorzio per lo sviluppo industria-
le del Friuli orientale (SIFO) sono Adami e Blasetig.
Luigino Chicchio, Bruna Dorbolò e Arnaldo Bacchetti sono stati nominati consiglieri per l’elezione del Consiglio scolastico distrettuale.
Nominate anche le commissioni:
— commissione elettorale: Elio Borghese, Walter Manig, Giuliano Tropina e Arnaldo Bacchetti per la minoranza; supplenti: Giorgio Blasutig, Luigino Chicchio, Danilo Dorbolò e Piero Iussig:
— commissione comunale per il commercio: Renato Qualizza, Piero Iussig;
— commissione per l’assegnazione degli alloggi dellTACP: il sindaco Marinig, Lucio Vogrig e Arnaldo Bacchetti;
— commissione per il terremoto: Lucio Vogrig, Luigino Chicchio, Claudio Adami, Arnaldo Bacchetti e Piero Iussig;
— commissione per la definizione delle imposte sui redditi: Gino Corredig e Antonio Borghese.
Kot gost Krščanske demokracije se je prejšnji teden mudila na dvodnevni obisk v deželi Furlaniji - Julijski krajini delegacija Republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Franc Šetinc. V ospredju pogovorov je bilo vprašanje zaščite slovenske manjšine. Deželni tajnik KD Longo je s tem v zvezi dejal, da bi se morala sestava globalnega zaščitnega zakona bližati koncu. Longo je tudi zagovarjal zakonski osnutek KD kot edinega, ki lahko prepreči težave v okolju, ki Slovencem ni naklonjeno in tudi realizem, ki mora biti prisoten v vladnem osnutku zakona.
Il comitato direttivo regionale del PCI ha dedicato le ultime recenti sedute alla situazione delle proposte per le minoranze linguistiche e in modo specifico di quella slovena nelle sedi parlamentari. Altro argomento è stato quello relativo alle proposte di legge di carattere economico per le aree confinarie.
Il direttivo regionale del PCI ha osservato che su quest’ultimo terreno si sono segnalati dei passi avanti con la presentazione di una proposta socialista in merito e con la prospettiva di un disegno governativo.
Anche la legge «quadro» per le minoranze, con l’approvazione in commissione di 19 articoli, ha fatto sostanziali passi avanti. Ferma, invece, la legge per gli sloveni che risulta bloccata dalle cosìdette audizioni. Il direttivo re-
Najlepše bi proslavili 10 - letnico osimskih sporazumov, je dejal predsednik Šetinc, če bi že imeli na mizi globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. To ne bi bil praznik samo za manjšino temveč aktiven doprinos sožitju. Bistvo vprašanja je dalje poudaril Šetinc je, da manjšinec uživa tiste pravice, ki mu zagotavljajo enakopravnost; pri tem pa se ne smejo delati razlike glede na ozmeljsko pripadnost Slovencev.
Delegacija Republiške konference SZDL se je v goriškem kulturnem domu sestala tudi z enotno delegacijo Slovencev.
gionale del PCI ha concordato un nuovo sforzo del partito per far uscire la proposta dalle secche in cui pare invischiata. Proporre perciò una iniziativa perché, in mancanza di una proposta governativa, siano i gruppi presenti nel comitato ristretto ad avviare l’elaborazione di un testo unificato, al quale il PCI non mancherà di dare il suo fattivo contributo.
Inutile dire che sullo sfondo di tutto questo sta il timore, presente nel PCI, che le cose vadano per le lunghe e che si creino situazioni analoghe, per quanto rovesciate, a quelle di Bolzano. Nella discussione sono intervenuti numerosi dirigenti. Per la federazione di Udine hanno parlato l’on. Arnaldo Baracet-ti, Mario Lizzerò e Paolo Petricig.
Predlog PSI za razvoj obmejnega pasu F-JK
Spoznavajmo naše kraje
Gospodarska določila osimskih sporazumov niso bila uresničena. Ponovno pogajanje med podpisniki sporazuma pa je za sedaj neuresničljivo. Iz tega izhaja, da so za sprožitev gospodarskega razvoja obmejnega področja dežele Furlanije - Juljiske krajine, od Trsta do Karnije, potrebna nova, drugačna sredstva. Potrebna je ustanovitev več industrijskih con ob meji, kjer bi veljale določene davčne in druge olajšave ter druge oblike spodbujanja gospodarskih dejavnosti. Take ugodnosti pa bi na to področje pritegnile tuje investitorje in tuj kapital (ne samo jugoslovanskega in italijanskega). Lahko bi v tem okviru nastala mešana podjetja.
Na osnovi teh ugotovifev je socialistična stranka sestavila zakonski osnutek za gospodarski razvoj obmejnega
pasu naše dežele, ki je v marsičem podoben onemu, ki ga je pred meseci predložila KPI. Podpisniki novega osnutka so socialistični poslanci Testa, Sodano in De Carli. Slednji je zakonski osnutek PSI predstavil prejšnji teden na tiskovni konferenci v Vidmu, kjer je še posebej poudaril, da dežela Furlanija - Juljiska krajina predstavlja odprto okno proti vzhodnim državam in je zato za marsikaterega investitorja zanimiva.
O tem zakonskem osnutku, ki predvideva naložbe za 400 milijard v teku šestih let, in o tistem, ki gaje predložila KPI, naj bi v Parlamentu razpravljali vzporedno s tako zvanim paketom
za Trst in Gorico. Omenjena sredstva pa so — je dejal De Carli — odločilnega pomena za bodočnost naše dežele.
ARBEČ
3. del
Priimki po arbeških vaseh: Paludn-jak, Guion, Qualla, Cedermas, Batti-stig, Specogna, Gorenszach.
Tipičen priimek pri Kamunjarju, ki je dal ime tudi kraju, je Camugnero.
Na Kalu se je rodil duhovnik Ambrož Cujon (1885 - umrl je v Montevecchio, Forli, leta 1948). V prvi svetovni vojni je bil vojaški kaplan med «arditi», nato se je preselil v Rovigo (dežela Veneto), kjer je ostal nekaj let. Leta 1921 ga najdemo v tržaški škofiji. Služboval je predvsem v Istri (Rozzo d’Istria, Pinguente, Lanischie). Po letu 1933 se je preselil v Romagno, kjer je umrl 1.2.1948 v župniji Montevecchio.
Iz teh krajev ali Arbeča je bil duh. Alojz Birtig, rojen leta 1885 in umrl doma leta 1909 star komaj 24 let. Tu ga omenjamo samo zato, ker so mu sorodniki postavili lep nagrobni kamen, ki je pritrjen na zidu arbeškega pokopališča in ima lepo posvetilo v slovenskem jeziku. Med drugim je zapisano: Sklonil se je k grobu / kakor prerano osohla cvetica / a ostaja za njim / dišava najlepših čednosti / in vzgled življenja / polnega božjega strahu in modrosti.
Iz Arbeča je bil tudi duhovnik Miha Muzzigh, dolgoletni župnik v Špetru. Rodil se je 2. septembra 1813 in umrl
4. februarja 1889. Bilje zelo razgledan duhovnik in je imel velik vpliv na sobrate.
V Špetru je bil za župnika 39 let (od leta 1850 do 1889) in po vsej verjetnosti je tudi on dal pobudo, da se tiska v slovenščini Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem (Gorica 1869, tretja izdaja Viden 1911). V Nadiški dolini je bil duša patriotične-ga gibanja (Comitato civico), ki se je prizadevalo, da bi prišli naši kraji iz Avstrije pod Italijo (prim. tudi Peter Podreka in njegove pesmi pred priključitvijo h kraljevini Italiji). Bil je tudi prijatelj domačih patriotov (Struchil Michele, Pirich Giuseppe, Deganutti Giovanni iz Špetra in inž. Giovanni Manzini iz Podbonesca). Da je bil zaveden Slovenec priča tudi slovenski napis, ki stoji na njegovem nagrobnem spomeniku na špetrskem pokopališču: / C.G. Mihael Mučič / XXXIX let šempetersi župnik / svoji čredi skrben pastir / priljubljen oče / izgleda kršan-skih čednosti / po trudapolnem življen-
ju / tukaj obžalovan počiva. / Marko Redelonghi je bil doma iz Za-patoka in velja za najvidnejšega partizanskega organizatorja v Benečji, zato mu je bil od Jugoslavije posmrtno podeljen naziv narodnega heroja. V akciji pri Povolettu pri Vidnu (12.3.1944) je s svojo skupino uničil 9 nemških letal, ki so preletavali in bombardirali •slovenske vasi. Pri tem podvigu je bil Marko ranjen, a so ga njegovi tovariši rešili in odpeljali v hribe. 28.3.1944 so Nemci obkolili Zapatok, prijeli starega Redelongija in njegovega sina ter jih trpinčili, da bi od njih zvedeli, kje se skriva Marko. Preden so odšli so jima požgali vso pohištvo. 11.5.1944 so se Nemci vrnili v vas, spravili vse ljudi
pred hišo starega Redelonga, tega pa so postavili pred zid in ga iz maščevanja ustrelili. Dovolili so mu, da ga je duhovnik spovedal in previdel.
Ustrelili so ga nemško - avstrijski vojaki in, po pričevanju A. Cuffola, zgleda, da so se nekateri od njih branili streljati nedolžnega starčka.
Nemci so dolgo časa zasledovali partizana Marka, končno so mu prišli na sled in nekje pri Breginju so obkolili njegovo četo. Partizani so se močno borili, a na terenu je ostalo več mrtvih, med temi Marko Redelonghi, ki se je v zadnjem trenutku sam ustrelil, da ne bi padel Nemcem v roke. Imel je približno 30 let. To se je zgodilo maja meseca leta 1944.	B.Z.
Ob stoletnici
Pietra T^%gra
Pietro Negro .- Vigji Škurjan iz Zavarha seje rodil 14. julija 1985 v Zavarhu in tu dovršil osnovno šo-* lo; za tem se je izpopolhil pri dor mačem duhovniku'.
Leta 1911 je položil izpit za mit-niškega uradnika (daziere) pri Videmski Prefekturi. Nato je prevzel službo na Njivici v Bardski občini. Leta 1925 je odkril novo zavarško jamo in se zavzemal, da bi ta podzemeljska lepota kapnikov in belih usedlin bila odprta javnosti.
Prvi je o Petru Negru - Škurja-nu pisal France Bezlaj, ki je v Slovenskemu entografu (I, 1948, str. 65-71) izdal peščico njegovih pesmi pod naslovom «Ljudski pevec iz Tera».
Negro je v terskem narečju pel ob družinskih, svatskih in novoletnih slovesnostih. Njegove pesmi so priložnice povezane z resničnim življenjem in domačim kmečkim okoljem. Te pesmi so vaščane navduševale, ker je Negro znal vezati z živo besedo veselje in misli, ki živijo kot izročilo v srcih in ustih ljudi ob Teru. Vesela družba, vino in petje so razodevali njegove vedre verze.
iz Zauarha
tr	*	:
( Negro je bil ljudski pevec, ki je začel pisati v slovenskem narečju ob Teru in s tem branil tudi pravico do zaščite te domače slovenske govorice.
V «La battana» (marec 1982 st. 63-64) je Pavel Merkù analiziral značilnosti in besedilo Negrove pesmi.
Umrl je v Zavarhu 26. decembra 1971.
Poznana je pesem o Žvanati, o bogati, a skopuhni vdovi, katere pripisujemo dve kitici:
«Suanata to je na stare duòua, veliko boàta,
ma so pride dan berač ta na gne uràta
prasat dan tek polente al košček kruha
Suanata stjen krajan na jè luha.
Na ma desat krau tou hljeve anu prasze 2 para
ma to je na senà tikaj diuja na avara
ke tou svetu to njè kompagne dusci Bal na moria na bi tjela olupiti koso ne usci.»
Č.V.
Mi včeraj in danes
Čemursko cementarno so zarjes podrli
Pretekli mjesac smo pisal u našim listu na široko, de ima namjen družba »Italcementi«, ki je lastnik cementarne u Čemur ju, podrjeti to fabriko. U tistem dopisu smo tud opozoril oblasti, de naj uzamejo potrjebne provedimente za ne pustit, de ta trust, ki kontrolira 80% produciona cementa u Italiji, de bi dau podrjeti to fabriko, ki je edina u Beneški Sloveniji. A nič ni pomagalo, de smo razložil kritično ekonomsko stanje Nadiške doline, družba »Italcementi« je podrla cementarno.
Djeluci, ki so djelali desetletja u tisti fabriki, so sada zgrabili za krampe an lopate an poderjali objekt, ki jim je daju Ijeta an Ijeta dje-
lo.	Nekatjeri so stali ob kraju, ni jim šlo djelo od rok, gledali so s souznimi očmi kakuó se poderjafa-brika an u oblakih polverja so videli uso svojo preteklost — djelo an zaslužek an tud uso prihodnjost — dižokupacion.
Kamjoni an vozovi so se var stili u dougih kolonah pruot Čedadu, kamor so vozili opeko an drug ma-terjal, ki je še za nuc, dok njeso po-
derli cementarne do tal.
Naši ljudje so obupani. Kaj bojo počel sada? Kajšnih 70 djelucu je imjelo zadnje čase u tej cementarni djelo an zaslužek, torej 70 družin je imjelo usakdanji kruh. Rjes je, de gremo pruot pomladi, de se bojo začela djela, a za nas je nimar zima, ker je zlo težkuo uša-fat djelo. Nekaj tjeh djelucou, ki so djelali u tej cementarni, se je že odločilo, de bojo šli u Nemčijo na djelo, nekatjeri pa u druge države, sevjeda, če jih bojo tjeli. U zadnjih časih so zdrauniške kontrole zlo stroge, ker gledajo le mlade an močne djelaune ljudi.
Ker je ostalo tarkaj djelauceu kar čez noč brez djela bi muorale oblasti kaj nardit za preprečit ubuoštvo u tjeh družinah. Sada se bojo tle an tam začela u Nediški dolini javna djela, naj bi uzeli najprvo te na djelo ali pa naj jim poskarbijo kje drugje kajšno okupacijon. Trošta-mo se, de bojo u Čedadu u tisti cementarni uzeli na djelo narbuj potrjebne dižokupane.
«Matajur» 1.-15. februarja 1956
S. LEONARDO
Quanto	costa
del «Friuli
L’acqua dell’acquedotto del Friuli centrale che è da tempo al centro di polemiche e discussioni nelle Valli del Na-tisone, è ancora una volta sulla bocca di tutti e in particolare nel comune di S. Leonardo. Pare infatti che l’allacciamento dell’acqua comporti per l’utente una grossa spesa che non tutti sono in grado di sostenere.
A questo riguardo l’avvocato Giovanni Battocletti ha presentato nei giorni scorsi un’interrogazione al presidente della Comunità montana della Valli del Natisone, di cui è consigliere. Battocletti chiede se risponde a verità la richie-
sta ai concessionari di tina somma che va dalle 350 alle 400 mila lire per la posa in opera delle nuove condutture che portano nel Comune di S. Leonardo l’acqua dell’acquedotto del Friuli centrale.
In caso affermativo, Battocletti chiede l’intervento della Comunità montana per non far sopportare agli utenti la spesa di un’opera che di solito, almeno fino al contatore, resta di proprietà dell’Ente erogatore. Il consigliere comunista chiede inoltre che l’argomento sia inserito nell’ordine del giorno della prossima assemblea.
Premiazione del rappresentante della Pizzeria «Al Sombrero», 3° classificato al Torneo dei bar di Cividale.
In pochi hanno capito il significato di «Torneo ricreativo»
Si è concluso dopo un mese di «battaglie» il torneo dei Bar di Cividale; la vittoria è andata con i calci di rigore alla formazione del bar agli «Sportivi» di Borgo di Ponte, per la differenza di una rete (5-4), nei confronti della «Gelateria Bussola» di Paolo Cernoia. 1 tempi regolamentari ed i supplementari si erano conclusi con il risultato ad occhiali. Nella finale del terzo posto fra le Pizzerie «Al Sombrero» di Ponte S. Quirino e Derna di Cividale l’ha spuntata per 8-5 dopo i rigori la formazione di Mario Solazzo, la gara si era conclusa con il risultato di 3-3. Durante questa gara è stato lasciato da parte l’agoni-
Velik uspeh turnirja v malem nogometu v Grmeku
TUTTOSPORT
smo i giocatori ed i dirigenti erano seduti sulla stessa panchina, il direttore di gara non ha avuto problemi, né contestazioni, i giocatori in campo ed il pubblico si sono divertiti. È questo il clima ideale che dovrebbe regnare in simili tornei, le due formazioni seppure prive di due attaccanti quali Paviotti e Sedi infortunatisi nelle semifinali ha-no dato spettacolo con sei reti equamente suddivise. Al termine delle gare nei discorsi è stato esaltato «l'agonismo» ricordando «qualche infortunato»... ecc., da ciò si può facilmente dedurre che il calcio «ricreativo» è morto, e sepolto!
Questa pagina è stata curata da:
Paolo Caffi,
Marco Predan, Germano Cendou.
Na Ljesah pri Klodiču, v grmiški občini, se nadaljuje 1. Turnir v malem nogometu «S.D. Grmek», ki ga je organiziralo prav Športno durštvo Grmek. Tekme potekajo na malem igrišču ob telovadnici na Ljesah, ki je bilo za to priložnost razširjeno v rekordnem času.
Nihče ni pričakoval takega uspeha. In res se na Ljesah te dneve bori za končno zmago 16 ekip, tako beneških kot furlanskih, ki s kakovostno in mojstrsko igro privlačijo navdušeno občinstvo. Presenetljiva je velika prisotnost publike, ki se vsak večer zbere okoli malega igrišča in z zanimanjem sledi igri ter navdušeno navija za eno ali drugo ekipo.
Izredno dobra je tudi kakovost igre, saj velika večina igralcev igra z dobrim uspehom nogometna prvenstva v 1., 2. in 3. kategoriji videmske pokrajine. Do sedaj, ko smo še v eliminacijskih grupah (napredovali bosta pve dve ekipi vsake grupe; vseh je 4 in so se sestavljene iz 4 ekip), so se posebno izkazale ekipe «Legno più» iz Klodiča, «Bar al Cacciatore» iz Hrastovjega in ekipa «4 Tende» iz Pasian di Prato. Velika negotovost vlada med drugimi ekipami, kar se tiče napredovanja v četrtfinale, saj so si več ali manj enakovredne.
Turnir, ki seje začel 13. julija, se bo končal s finalom, ki bo 29. julija. O tem pa bomo še poročali.
Zaenkrat naj gre naša pohvala grmiški občini, ki se je še enkrat izkazala kot zelo aktivna, Športnemu društvu Grmek in posebno pa članoma tega društva, Paolu Giro in Francu Clodig, ki sta z velikim navdušenjem prevzela odgovornost za čimboljši uspeh «1. Turnirja v malem nogometu Š.D. Grmek».
Za T.O. ZSŠDI Marko Predan
Una fase dell'incontro Beneco - Bar al Bivio (4-1).
Successo al di là di ogni aspettativa del torneo di calcetto organizzato dall’Associazione sportiva Grimacco a Clodig che è giunto oramai alla stretta finale.
Il torneo a cui partecipano 16 formazioni, di cui la maggior parte delle Valli, sono infatti rappresentati tutti i comuni, si concluderà lunedì prossimo quando ci sarà la finale, mentre le semifinali sono previste per sabato 27 luglio.
Vale la pena di sottolineare la grossa partecipazione di spettatori che ogni
sera, dai bordi del campetto ultimato a tempo di record, ha seguito tutte le fasi del torneo.
Chi si aggiudicherà il trofeo triennale A.S. Grimacco è ancora presto per dirlo. È doveroso però ringraziare l’amministrazione comunale e l’associazione sportiva di Grimacco (in particolare gli instancabili Paolo Giro e Franco Clodig) che al di là dell’aspetto sportivo hanno saputo aggregare tanti giovani e vivacizzare queste serate estive.
Calcio è anche amicizia fra popoli vicini
Più bravi con la «doppietta»
o con il
Se dopo le battute di caccia tornassero a casa con tanta selvaggina, paragonandola al rotondo risultato ottenuto nei confronti dei loro colleghi di Pul-fero correndo dietro al pallone, invece che alla preda, ci sarebbe grande festa a S. Pietro.
I sanpietrini si sono imposti nettamente in trasferta davanti ad un numeroso, straripante e fragoroso pubblico, curioso di vedere all’opera di propri «fans» con il risultato tennistico di 8-2.
11 «fido capitan» Rino Mulloni, condottiero della truppa del presidente Mattelig a guidare i suoi nell’impresa, con Renato Sittaro para quasi tutto, con i possenti Dorbolò e Chiabai con a fianco l’astuto Cosmacini e per i casalinghi «cugini» è stata notte fonda! A fare tornare a tutti il buonumore ci ha pensato il pasto ristoratore, con griglia e vino in abbondanza e con la promessa, di una rivincita che verrà concessa!
PALLAVOLO
Amichevole tra Friulexport e Polisportiva di S. Leonardo
La gara fra la rappresentativa delle Valli e quella di Caporetto - Tolmino è stata bella e ricca di bel gioco, ma ha messo in mostra un’altro aspetto e cioè quello dell’amicizia e delia stima reciproca dei protagonisti. Alla fine il risultato dei locali ha assunto proporzioni grandiose, ma gli ospiti hanno la scusante di avere da poco iniziato la preparazione se si esclude qualche elemento, e di avere una età maggiore. Il pub-
blico ha apprezzato lo spettacolo applaudendo le due formazioni. Al termine a tutti i protagonisti una medaglia ricordo, ai due capitani la consegna della Coppa dell’Amicizia fatta da Enzo Bernard e dal prof. Claudio Bordon, allenatori che in un recente passato sono stati protagonisti allenando formazioni delle Valli. A tutti un arrivederci all’anno prossimo.
Rappresentativa Valli del Natisone.
NeU’ambito dei festeggiamenti per la festa del patrono S. Er-macora, si è svolta sabato 13 luglio nel nuovo campo di pallavolo e pallacanestro di Savogna un incontro amichevole di pallavolo tra la squadra della Friulexport e la squadra di pallavolo della Polisportiva di S. Leonardo. L’incontro seguito da un folto pubblico — presenti erano anche il vi-cesindaco Luciano Laurencig ed altri amministratori — si è concluso a favore della Friulexport per 3 a 1.
A ricordo dell’incontro sono state offerte alle ragazze delle due formazioni targhe e medaglie. Una coppa è stata offerta anche I dall’Unione dei circoli sportivi I sloveni della provincia di Udine.
Rappresentativa Tolmin-Kobarid.
Il prof. Bordon consegna a Toni Podrecca la «Coppa dell'amicizia» al termine della gara di Savogna.
novi mata jur
SV. LENART
Laška voda in prevara (inganno)
Vsi so se čudli, kadar so začeli voziti vodo iz Laškega u naše doline, ki imajo studence po vseh naših brezjeh in dolinah.
Pravli so nam: «Vaša voda ni dobra, ni zdrava, ne velja nič!»
In kje je resnica? Resnica je, da smo pili nad tavžent ljet naše vode in obe-dan ni umaru zavojo vode, če se ni uto-piu u rjeki in obedan ni plačjavu vode za jo pit. Naša voda je zaston jo dajemo tudi Čedadu in drugim laškim komunam (beri Pojana). Tudi Arpit ima dobro vodo, če so ga tjeli na vso silo vzet in ni še rečena zadnja besjeda, da nam ga ne bojo vzeli.
Voda, še buj ku kaman, gre zmjeraj rada navzdol, muora teči dol pruoti muorju, zatuo je čudno in pruoti na-turno, da zdaj teče voda iz Laškega gor u naše dolina in da jo muoramo plačevat, ku laški Tokaj in Merlot. Mi dajemo zaston laškemu konsorcju «Pojana» našo vodo. Pravila, regolament od tega Konsorcija je tak, de zaston parpeje vodo do števca, do kontatorja vsakega potrošnika (utente). Teh pravil se daržijo po vsem svetu. Zakaj ne velja tak regolament tudi za Acquedotto «Friuli Centrale?». V Svetem Lenartu vprašajo tudi od 350 do 400 tavžent lir za djelo, ki bi ga ne muoru plačjat
potrošnik (utente).
Tisti, ki je djelo opravu, muora bit plačjan, tuo je sigurno in pošteno, ma dnar ga muora vetegnit gospodar od vode, komun al pa gorska skupnost (Comunità montana).
V zvezi s tem je konseljer gorske skupnosti Nediških dolin, avokat Batto-cletti napravu vprašanje (interrogazione) na gorsko skupnost (berite v italijanščini na drugem mestu). Bomo videli in čuli, kaj mu bojo odgovorili.
Ljudje njeso podpisali obednega kontrata z gospodarjem vsiljene vode. Če ga je podpisu kajšan drug, naj po-skarbi tudi za denar, za takuo drag «al-laciament»!
Zakaj nas muorajo imeti takuo «poceni» za norce?
Se šele spominjamo na ljeta, hitro po zadnji uejski, ko so nam «parpejal» elektriko u gorske vasi. Vsaka družina je muorla dat po dva «pala» in tri zor-nade djela - rabuote zastonj, da so naši ljudje skopali jame za postavitev drogov. V nobenem drugem kraju se kaj tajšnega ni zdogilo!
Samuo te buoge se lahko muoze in gajufa!
Al se z Laško vodo spet ponavlja taj-šna galjufija, kot z elektriko pred 38. leti?	Dorič
Značka in diploma za aktiviste O.F.
Ob 40. letnici osvoboditve izpod na-cifašističnega jarma, so podelili v Trstu in Gorici večsto spominskih značk Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda in diplom bivšim aktivistom O.F. in borcem za svobodo.
Tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini je bilo precej aktivistov O.F. in borcev NOB, ki so bili preganjani tudi po vojni. Zakaj samo preganjanje in ne priznanj? To vprašanje so si postavili nekateri bivši borci in zganile so se tudi organizacije, da bodo dobili že letos priznanja O.F. tudi naši bivši aktivisti in zaslužni borci.
SOVODNJE
Bardca
U videmskem špitalu je umarla Felicita Loszach, uduova Podorieszach, stara 72 ljet. Nje pogreb je biu u Matajurju u srjedo 17. julija popudne. Rajnka Felicita je bla poštena žena, pridna gospodinja in dobra mati. U veliki žalosti je zapustila sinove, hčere in vso žlahto. Vsem naj gre naša tolažba.
Med Klodičem in Petarnjelom že no Ijeto manjka kos provincialne cjeste
Lansko ljeto telega cajta je puno deževalo, lilo je kot iz škafa in nuoč je «ukradla» an kos asfalta na provincialni ciesti, ki pelje od Klodiča do Petarn-jela, skuoze dreške vasi pod Kolovratom in se kot kolač spet poveže s provincialno cjesto u Klodiču. Ni samuo provincialna, je tudi panoramska in turistična ciesta, po kateri se vozi vsak dan puno avtomobilov in kamionov, pa tudi avtobusi.
Zapisali smo, da je nuoč «ukradla» kos asfalta, zak ga ni nazaj od obednega kraja. Resnica pa je, da ga je ob nalivu plaz odnesu in obedan se ne pobriga, da bi zazidu no malo zidu, še manj pa Provinčja, ki je cjesta nje.
Kmalu potle, ko je plaz odnesu kos cjeste (to se je zgodilo na Logu, blizu
znane Mizertove hiše) so obkolili praznino, brezno z malimi količi, povezani z rimeljni in latami. Cjesta se je stisnila u uosko garlo in ker so pred plazom in po plazu ovinki, obstaja vsak moment nevarnost, da pride do kajšnega hudega incidenta. Povedali so nam, da se ciesta še uderja.
Mislimo, da en zid bi ne koštu puno denarja in takuo bi bla odstranjena nevarnost za incidente.
Al je Provincija_zaspala? Al so zaspale vse oblasti? Če pa pride do incidenta, se bojo basal dan na te druzega krivdo (causo).
Dužnuost kronista je, de tajšne reči vidi in napiše, zdaj pa je dužnuost oblasti, da vidijo in postrojejo.
CAK£	’TTTTT	GATL&U
,^UVAU,pf/„
--v-	Av
l
v u BAIMI
[* ju J&arHifcKg
PISE PETAR MA TA JURAC
Kmet, drva, pes in salam
Pred par dnevi sem se petju po Re-čanski dolini, ki je takuo Ijepa, pa zmieraj bulj zapuščena. Od kar pobje-rajo smeti še u garmiškem komunu, pa je rjeko bulj čedno, se vidi malo več tistih žakju iz plastike in drugih cunji, ki so bile obješene po uarbah in seje zdje-lo vse na garda maškerada. Sada rjeko je čedno, lepuo za oči turistov, narbuj pa so veseli ribo/ovci. Tale je na dobra novica za vse brauce. Kar pa ti užalo-sti srce in «užali» oči, je zapuščenost sveta, puoja, senožet. Saldu manj sve-
COMUNICATO
Si avverte la spettabile clientela che con decorrenza 1.9.85 la Sub-Agenzia di Cividale della RAS - Riunione Adriatica di Sicurtà - verrà affidata al sig. Novelli Roberto - con sede in Cividale del Friuli via Marconi 8 - tel. 731882 (presso Autoscuola Cividalese). Al sig. Miani Francesco che cessa l’incarico subagenziale i più sentiti ringraziamenti per la collaborazione prestataci e per quella che in futuro vorrà prestarci.
RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTÀ DAPPERTUTTO CON I MIGLIORI AGENTI Agenzia principale di Manzano Via S. Giorgio 36 - tel. 755253-755334 Agenti procuratori Querini Gianni e Bernardis Roberto
la obdjelanega, se ne vidi vič Ijepih kopi sena, pa samuo visoka trava, da tudi če je goba, jo gobar ne najde.
Videu pa sem puno očejenih, posje-čenih hosti. Darva so drage in se lepuo prodajajo, a še bulj pa je draga nafta za ogrevanje stanovanj, hiš, zatuo se jih te puno vrača h starodavni kurjavi, h darva m.
Takuo sem videu ob cesti, ki pelje po Rečanski dolini do Dreke puno lepuo zazaganih an zloženih darvi. Zavojo ra-dovjednosti sem se ustavu par kume-tu, kije biu gl ih končal (finiu) skladat darva in postavju gor na kup zelene Ije-skove vjeje.
«Zakaj tiste zelene vjeje, tisto listje gor na darva? Morebit, de so napruo-daj? Se bojte, da se vam posuše in zgube na teži (na pezu)? Če so pa darva za duom, grešite, djelate slavo, se vam ne bojo posušile in ne bojo lepuo gor jele.»
«Nič od vsega tega, kar ste me vpra-šu in kar ste mi povjedu,» mi je odgo-voriu kumet in še doluožu: «Tle par nas, ob cjestah kradejo darva in tisti,
U Banca Agricola Gorizia 1	Kmečka banka Gorica
Ustanovljena leta 1909
GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN
Novi Matajur
odgovorni urednik:
Izidor Predan	____
Izdaja in tiska	^	A	j . l V
Trst / Trieste	T	’	l‘=-	^•
Fotokompozicija:
Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad.
Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18%
ki mi jih bo teu ukrast, bo muoru zmetat liščje dol in jaz bom poznu, da so mi zmanjkale!» se mi je modro za-smejau.
Zasmejau sem se tudi jaz in šeu naprej. Na miseu mi je par šla zgodba o turistu, psu in salamu, ki vam jo tle napišem. Iz neznanega sveta je paršu u našo deželo turist, ki sigurno ni biu samuo no malo parsmuknjen. U drugih besjedah povjedano: manjku mu je vič ku kajšan petak.
Tale naš turist je šeu u butigo, da bi ukupu kruh. Nad budgarjevo glavo je zagledou obješen salam.
«Kaj je tuo?» je vprašu.
«Tuo je salam. Kaj ga niste še nikdar videu?»
«Ne!» «Pa kaj služi?»
« Tuo je dobra, okusna rječ za jest!»
In budgar mu je muoru povjedat vso štor jo od salama, kakuo se ga djela in kakuo se ga je.
Nazadnje je turist zahtevau od bud-garja, da mu napiše recept, kakuo se je tuo zmljeto prasečje mesuo, stlačeno u čerjeva.
Budgar je hitro zastopu, s kuom ima opravilo, mu napiše recept in proda salam.
Turist spravi u eno gajufo recept, u drugo pa salam, a salam je biu takuo doug, da mu ga je vič ku pou majalo iz gajufe in ko prestopi prag butige, pride lačen pas, mu ga popade in odnese.
«Le nesi ga, le, saj ga ne boš znu jest. Imam jaz recept tle u drugi gajufi!» zarjuje nad psam turist.
Psa prav gotovo ni brigau recept za ukrast in pojest salam. Lahko je pustiu recept turistu u gajufi.
Tudi tat, ki je podoban lačnemu psu, lahko pusti našemu kumetu Ustje na cesti, ko mu odnesé darva.
Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac
Urniki miedihu v Nediških dolinah
DREKA
doh. Lucio Quargnolo
Kras: v torak an petak ob 13.30.
Pacuh: v sriedo ob 12.00.
Trinko: v torak an petak ob 14.00.
GARMAK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00.
v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00.
v petak od 17.00. do 18.00.
doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob
14.00.
PODBUNIESAC
doh. Filippo Bonanno
Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do
17.30.
Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00.
doh. Giuseppe Ferretti
Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00.
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do
10.00.
ŠPIETAR
doh. Edi Cudicio
Špietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9,30. do
12.00.
v sriedo od 16,00. do 18.00.
doh. Pietro Pellegrini Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do
12.00.
Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00.
SRIEDNJE
doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do
12.00.
v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30.
doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do
16.00.
SV. LIENART
doh. Lucio Quargnolo
Gor. Miersa: v pandiejak an torak od
17.00. do 18.00.
v sriedo an četartak od
9.30.	do 11.00. petak od 10.30. do
12.00.
v saboto od 11.00. do
12.00.
doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od
9.00.	do 12.00.
Dežurne lekarne Farmacie di turno
Od 27. julija do 2. avgusta 85
Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Manzan tel. 754167 Tavorjana tel. 712181
Zaprte zaradi počitnic
Podbonesec
S.	Giovanni al Natisone Čedad (Fontana)