IA«* im rtten nedelj sreči. Luknja je bila W"P«na v ziihj in vrv, spletena 0,|-J. je bila pripravljena, ds "puste pn nji v prostost. B. (i. 'z Harksburga, W. Va., f W| določen, da prvi poskusi M je najdebelejši med ^niki, in če njega drži vrv, se Mi "stali jetniki spuste Izgnanci v taboru za mehiške begune. zdaj so POD varstvom zvezke vlade. Vozili so as šestdeset ur brez hrane ia v vozeh sa živino. Columbus, M. Mex — Izgnanci rz Bishee, Ariz., in okolice ho sedaj nastanjeni v taboru, ki je bil zgrajen ob času mehiških honaatij za mehi«ke in kitajske begune, ki so pribežali iz Mehike iskat zavetja v Združene države. Tabor je zgradil general Pershing in se nahaja na planjavi, ki jo Mehikanci Hnenujejo "planjavo smrti". Izgnanci so trudni, toda trdno so prepričani, da dosežejo svoje pravice. Posedajo okoli oignjev in se razgovarjajo o dogodkih zad • njih dni. Kljub temu, da niso u-jetniki, skrbi zanje zvezna vlada, vendar pa ni nikomer dovoljeno stopiti" v tabor, če nima dovolje-nja. Izgnani rudarji in mali biznis-nvani, so se vozili šestdeset ur v vozeh za živino prek puščave, nn katero po dnevu pripeka solnce, p«) noči se pa razlije prek nje občuten hlad. Kljub temu niso potrti in pazno poslušajo govore svojih voditeljev iu jim navdušeno pritrjujejo. Med izgnanci je sedaj tudi nekaj žen, ki so se sčm pripeljale v tucatu avtomobilov za svojimi možmi. Nekatere so e sabo vzele tudi otroke. Vlada ne ravna z njirui kot u-jetniki, čeprav so jMi časniki, ki zastopajo velekapitalistične interese, razkričali za nevarne preku-cuhe. Dovoljeno jim je, da so organizirali svoje taboriščno življenje, imenovali stražarje in določili ljudi za sluibe, ki ao potrebne w življenje -r taboru? fri šteje nsd 1,200 osek V taboru vlada naj ve-čji red in vzdržujejo ga sami in prostovoljno. Dolga vožnja v vozeh za živino prek puščave in v vročem solncu je vplivala na zdravje mnogih, ki niso trdnega zdravja, in treba jim je bilo dati zdravniško pomoč. W. B. f'leary, advokat v Bisbee, ki je bil deportiran \ njimi, je govoril v Hermanasu. Dejal jim je: "Fantje, izrabite položaj najboljše. Bojujemo »e za svoje pravice, in svet bo kmalu realiziral bratstvo ljudi." fcfnatici izjavljajo, da se vrnejo v Arizono, toda le pod varstvom vojakov. Danes ali jutri se Vojni profili lahko Demonstracije v Rusi so se umak niH čez reko Lomnlco. izžreban je rekrutov. AU BODO INOZEMCI MORALI TUDI K NABORU? nosijo vojne troške. Senator Chamberlain predloži to zadevno resolucijo kongresu. ne vojni tajnik backer obsoja izgrednike v unitormi. h nji. Ko Pus se J« Stralian skobacal v '» le rinil naprej, ni kinu-'' vsled njegove debelosti JI"") 'n ne na/aj. Prede., se je ^T**1 W,e luknje, so prišli »"sta j»t nitki paniki iu Ohioafo, DI. — Vojni tajnik Newton D. Backer naznauja A-dolph flermerju, tajaiku socialistične isarunke, da bo o.tro nastopil proti vojakom \u mornarjem, ki bodo poskušali razbiti soeiali -stične shode. Vsled izgredov, ki so jih povzročili vojaki in mornarji v Bostonu, je (J»rmer brzo-javil protest vojnemc tsjniku, na katerega je vojni tajnik odgovo- HI. flermer je poslal okrožnieo tajnikom socialističnih klnbov, da naj fakta |»ošljejo vojnemu taj-niku Baekerju. vlada in jeklarski baroni. Washington, D. 0. — C e se zgodi nekaj izrednega, bo dunts zvečer dokončano žrebanje ta« tov iu mož za novo armado. V torek zvečer ni došlo poroči Io iz 600 nabornih distriktov, katerih je vseh 4,354. Vrhovni maršal Crowder je na mera val spraviti v tir vso uiašino rijo za nabore v sredo zvečer, če bi do tega časa pri Al a poročila i nabornih distriktov. Kasneje s je odločil za četrtek, ker je vojni tajnik zunaj mesta, ki želi biti navzoč pri izžrebanju novincev. Do torka ac ni bilo poročila iz osmih držav, v katerih so velika mesta, ki dajejo pri sestavljanju seznamov veliko dela. Države, iz katerih še niso dobili poročila, so sledeče: Illinois, New York, Michigan, Ohio, Missouri, Pennsylvania, Kentucky in MisMitisippi. 'Po zdajšnjih vesteh iz poduče-nil» krogov ni trelm vrhovnemu maršalu Čakati, da dobi sezname iz vseh držav, ampak zadostuje, če je bil ohviičen, da so seznasii dovršeni. •Govore tudi, da a»o vsi nedržav-1 jan i .rproščeni vojaške službe* Vsled toga menijo nekateri, da je to velika krivica za Američane v induHtrijalnib središčih, kjer živi mnogo inozemcev. Ako so inozem-ci prosti vojaške službe, tedsj pade v takih mestih vse breme na Američane. Senator Chamberlain, predsednik vojaškega odseka, je pričeli izdelovati skupno rezolucijo, st določa, da morajo vsi V vnjsškli* st naborom, izvzeti so le sovražni podaniki in državljani. Do sedaj so sov rs žn i podaniki le podaniki Nemčije, ker je napovedano vojno stanje le med Nemčijo in Združenimi državami. f> so pretrgani diplomatični stiki, še ne pomeni, da sO podaniki iz takih držav, s katerimi so pretrgani diplomati-čni stiki, sovražni podaniki, četudi ni daleč od pretrganja diplo-nvatičn^h zvez do napove
  • 00,(KK),0(K) ua leto. Na ravno tak način i^fzasluženi špekulativ-ui proflti špekulantov in monopolistov naravnih zakladov — zemljišč, premoga, rude, olja, lesa itd. znašajo v tem letu *.r»,r»00,(MH),ekula tivnega profita onim, ki manipulirajo ž Življeimkimi pot rebVinami. 'Nobena ofieijelna naredba, ki je sedaj pred kongresom, se ma -terijalno ne dollka profita špekulantov z zemljišči in monopolistov naravnih zakladov tako daleč, kot se v splošnem tiče ljud • itva. Vojni in mornariški tajnik a se resno potrudila, da preprečita monopolistom naravnih za • kladov uplenjevanje vlade z izko-rW-eva-lnimi cenami. ftpckulantje, ki jc pti pokazal na N akem Prospektu polk vojaštva s puškami lu nasajenimi bajoneti in m* prid rotil demonstrantom kljub ponovnemu ukazu delavsko-vojaškega aveta, da vojski bree dovoljenja poHjništva nc smeji, z orožjem na iillco. Ns trgu je bila zbrana velika ..M.ožiea ljudi, kl ao prišli bolj Iz radovednosti ka-kor iz zanimanja za eno ali drugo stran. V tistem lupil je pa p«* ilo pH strelov, katerim Je takoj sle. dih. drdriuje str»»j»»e pMftke iz ravno tiMte ameri. Koraksj.^i vo jmkt m. takoj pobegnili z množico I vred v zavetje steanakM. uli«1: altelja.fjc s«* J*- nadaljevalo in kmalu ao odmevale aalve od me. Ltne hiše do Kazanske kstedrsle. Streljanje jc Mla vea čas Izza vogalov I rte/ eilja, kajti na tfgn ni bilo videti žive duše. KlJub temu (Mla • *#aai. • Maaa< NA NJE 80 PRITISNILE MO0-NE 80VRAZNE REZERVE. Po arditem protinapadu js ostala Novica v ruskih rokah ženeva, I H. julija. — Po današnjem poročilu ia Dunaja ao av. strijake in nemške čete prekoračile reko Ijomniro pri Kalušu. IVt rikgrad, 1 H. juliju Vojni urad je izdal sledeče |M>ročiio: — Severobrtočno ml Kaluša so Ncnwl pričeli včeraj s srditimi protinapadi, katere smo odbili. ik taktičnih oži rov ao uuše čete, ki no Idle ua levem ihregu l«omnice, odšle ua desni breg,-pust i vši Kaluš za seboj ua kar so si navarovali prehod čez reko. V okolišu Novica* la.dzijan - Krasno so naše čete nadaljevale napade a nameut.si, «1n vržejo Nemce Itszaj tW lauunicn. Sovražnik se je trdovratno upiral.' Proti večeru ao pa Nemci prot (napadli x veliko silo od strani Seri-či - Kanjkc in ko so potisnili na-za j naše čete, no rcokupirall vsa Novico. Takoj nato no pa našim četam prišle ne pomoč aveie rezerve, ki so za*podilc sovražnika iz Novice. Nemci no v tem Imju imeli velike izgube. •Dunaj čez laiudon, IH. julija.-— Rusi so se včeraj umaknili pud pritiskom naših in nemških čet iu zapustili Kaluš, kakor tudi zapadni herg Loinntce. Južno od Kaluša je bilo vroče laijevanje. V l«o-dzijauu no lirvstNki bataljoni odbili šeat ruskih napaduv. V oko* lici Novice suh. dobili nekaj ozetn-Ija. Berlin če* London, IH. Julija. — Ruske čete, ki so nedavno okupirale trg Kaluš, glavni atau avstro-nemške armade, so včeraj ustavile ts trg Rena ki polki sn zsaodli go«* dno pokrajino severno od Kaluša in ker so naši« čete prodirale tudi od zapada, so Rual izpraznili Kaluš in se umaknili na iztočni hren reke. Bombardiranje s težko artl-lerijo ua severni ruski fronti se nadaljuje ( topniški boji so ae vršili tudi ob Narajtivki v Oslleijl. Drugod je položaj iieNpremcnJeit. Nemci io bili zopet tepenl pri Ver* dunu, Pariz,^ 1 H. julija Na levem hrogu Mase pri Verdunu ao francoske čete včeraj po močni topniški preparacijl okupirale v par minutah vse zakope, ki ao jih bili zasedli Nemci 20. junija. Toda naše čete se niso ustavile, temveč so kljub arditem u odporu aovražniku •prodirale dalje in okupirale 'JfrW Dslje na B. str. 1. kol ZADNJE VESTI. Bsrlin, 18. julija. — Vojni aUn poroda, da je oživel na rumunaki fronti topniški ogenj v seketO nadvojvoda Jotefa ln maršala von Macksnasns Na severnem koncu konou ruskogališke fronte, v oo-krajini Rigs, Dvhuka ln Smorgo na m vrle vroči topniški boji. r • j jjfci j Washington, D 0 , 18 julija. , oddslki s oklepnimi motornimi vo sovi so as utfslsilli rusks ofsnil-vs v Oalicijl. Petrograd, 18. julija. — Vofnl atan naznanja, da as vrše v vzhod ni Galiciji prt Novici ln Eslnšu vroči boji. Rual «o bili vrženi s ne-ke višine, katero so pa zopet oavo-JUI • protinapadom Avatrijaki ln nemški topovi to odprli mo6an ogenj južno od Bre-zezatilja hi ¥ pokrajini Halite % U-M- Berlin, 18 Julija. — Vojni ataa naznanja, da ao francoske šeta vdrls V atrslske Jsrlcs bllso Ms lacourtake lume in ns obeh atra* neb ceste MaUueonrU Esnsa. ki •o jih avojsčssno osvojile nemške šet*. Waahington, D. 0 , 18 Jul. -Mornariški dspnrtmsat Je rasit rti cenzuro na vas prskomorske brzojavne nsprsvs v New York« in dragih prUtanln prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE I shaja dnevno nedelj ta praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cene oglasov po dogovora. Rokopisi s« a« vračajo. Naročnina: Zodinjsns držav* (izven Chicago) in Canada M aa lato. •1.60 sa pol lota in 75e sa tri mesece; Chicago ia laisamstvo $4.60 aa lato, $1.26 sa pol lota, $1.11 sa tri masses. - < _ NmUv aa m, kar laa »tik • "PROSVETA" 1—7 S*. Lawndala At—« THE ENLIGHTENMENT" Orfka of Iko 3Iot..U Natiomal Baaofit S~Uty. fa? Slovakia Natloaal Baaaflt Soaioty. Subscription: United States (except Chicago) and fego and foreign countries, $4.60 par year. $1 par year; "PROSVETA A Datum v oklapaaja n. pr. (Janifa 10-17) pola« *aft«ga im.n. la poaiaai, da na ja a Ua dotrom potakla naročnina. Paaorlta Ja pra da »a vaa aa uiUvi lUt. *_^_ PRODUKCIJA PREMOGA IN RUDARSKA ORGANIZACIJA. pravotaaao, Lani je dosegla produkcija premoga svoj višek, vendar jo je pa letošnja še prekosila. # Podatki iz poročila tajnika za notranje zadeve govore, da je bilo v prvih šestih mesecih 1917 produciranega 270 miljonov ton mehkega premoga, aH 20 miljonov ton več kot v prvih šestih mesecih 1916. Na podlagi tega poročila lahko sklepamo, da bodo letos producirali najmanj petdeset miljonov ton premoga več kot lani, če ie količkaj zboljšajo transportne razmere." Kljub temu pravi odbor za narodno obrambo, da je položaj kritičen, ker imajo-Združene države preskrbeti tudi zaveznike s premogom. v Res je, da mnogo premoga požre vojna fn trgovska mornarica. Premog gre tudi v nove tovarne za municijo in vojne potrebščine. Italija zahteva en miljon ton premoga na mesec, ravno toliko ga hoče Francija. Poslati ga je v Kanado, Južno Ameriko in precej ga pojde za domačo vporabo. , O produkciji premoga se razgovarjajo zdaj povsod, kajti če ni premoga, ne morejo obratovati tovarn, ne vozijo vlaki in parniki ostanejo v pristanih. Te resnice se zavedajo dandanes tudi kapitalisti, in predsednik odbora za produkcijo premoga v državi Illinois je dejal: "V rudnikih v Illinoisu in Indiani morajo letos producirati 25 miljonov ton premoga več kot lani, da bo z njim založena industrija na zapadu, da tako nadomesti premog, ki je v normalnih časih prihajal iz vzhoda." Na te besede je Frank Farrington, predsednik 12. rudarskega distrikta U. M. W. of A., odgovoril sledeče: "Povejte premogovniškim kompanijam, da postavijo železniške vozove redno in vsaki dan k rudnikom* ljudi ne bo manjkalo, ki store svoje dolžnost in producirajo še kakšen miljon ton premoga več, kot je treba." 1 Kadar nastanejo take razmere v industriji, je znamenje, da so .delavske roke neizogibno potrebne, da producirajo premog. Marsikdo misli, če se v takih razmerah organizirajo rudarji in zahtevajo zase pravico do organizacije, katere se poslužijo tudi rudniški baroni v obrambo svojih interesov, da se rudniški baroni ne vpirajo taki zahtevi. Kljub temu da prihajajo prav dobre vesti o gibanju med rudarji iz držav Alabama, Kentucky, Tennessee, Maryland, West Virginia, iz okraja Sommerset in Irwin v Pennsylvaniji, se najdejo rudniški baroni, ki se z vso silo vpirajo zahtevi rudarjev po organizaciji. RazpraVe in zaslišbe pred zvezno obrtno komisijo so dokazale, da rudniški baroni dobe do trikrat toliko za tono premoga kot znašajo produkciji troški, toda pekteri gospodarji so tako nesramni, da zahtevajo od rudarjev, ki zanje garajo, da se ne smejo organizirati in da morajo biti hvaležni za tist^drobtine, ki jih njim milostno vržejo. Seveda se rudarji ne ozirajo, kaj hočejo lakomni rudniški baroni med najbolj lakomnimi rudniškimi baroni, ampak se pridno organizirajo in kedar je organizacija dovršena, predlože svojim pro/italačnim gospodarjem tudi svoje zahteve. Toda rudarji si morajo pri svojem organizatoričnem delu zapomnili tole: Spoznanje, ki je prišlo čeznje, mora ostati trajno in ne sme biti podobno ognju iz slame, ki sicer napravi velik plamen, pa tudi kmalu ugasne. Ce so se rudarji organizirali, morajo ostati organizaciji zvesti In od leta do leta zboljševati delovne razmere, dokler popolnoma ne pade industrijalna sužnost Prepričali so ae, da jih brani le organizacija pred izkoriščanjem in lakomnostjo rudniških baronov, zategadelj morajo ostati prepričani, da jih le politična in strokovna organizacija osvobodita suženjskih spon in okov. Ce ohranijo to prepričanje v svojih srcih, se ne vrnejo nikdar več v stare suženjske razmere, ampak bodo zbolj-ševali svoje razmere od leta de leta, dokler ne napoči dan, ko bodo lahko rekli: ''Svobodni smol" DOPISI. vedni nevarnosti si, ko se vozi* z! vstavil na poti v Chicago in se tu- Collinwood, O. — Vai dopiaaiki imajo že navado, da začnejo v vsakem dopisu z delavskimi razmerami. Ker pa jaz hočem ostati tudi v tej vrsti, moram ravnotako začeti uajprvo z tukajšnjimi delavskimi razmerami n^ tako se dotaknem svojega poklica. IJpam, da mi čitatelji ne bodo zamerili, fte je dosti ljudi, kateri hvalijo' delavske razmere in vedno pravijo, kako dobro je sedaj za delavca, ker so tako velike plače. Toda vraga, tega pa nihče ne pove, lp-ko drage so pa življenske razmere. . Edino radi tega se delavcem sedaj dobro godi, ker se jim ni treba bati, ker je lahko brez skrbi, da mu nemore nihče ničesar vkrasti. Vedno nam pripovedujejo, da hoče tako "miloat božja", ako delavec zasluži deset dolarjev, da g. kapitalistom prifrči $20 ^ ujih nikdar polne žepe. Mogoče he bo našel kje kak neveren Tomaž in ne bo hotel verjeti, ako povem, da hodi vsak dan na stotine delavcev od tovarne do tovarne in si iščejo dela. In vsakdo je srečen, ako ga dobi, ako se ga namreč usmili boss in mu da dela, da se skrom no preživi se.be in svojo družino. Da bi se pa pošteno preživil, člo veško namreč, pa jaz ne morem verjeti, posebno v sedanjih razmerah 'ne. Tako se je tudi meni prigodilo, da sem v družbi s svojim prijate ljem hodil od tovarne do tovarne in iskal dela cel dan. Ko sva se napotila v neko restavracijo, da potolaživa "notranjega ministra" kateri je obema že delal jako veli ke neprilike, sva se nemalo začudila ,ko zagledava takozvani "ek-stra sobi" neko družbo, o kateri bi najmanj sodil, da se zabava na tak način, dočim vedno pridiguje o zmernosti. Kje, kdo in kdaj pa ne objavljam radi prostovoljne ccnzure. Na društvenem polju še dosti dobro napredujemo, kar se razvidi iz uradnega poročila v "Pro-sveti". Imamo mnogo raznih podpornih društev, ki spadajo,k rasnim jednotam in zvezam in poleg tega pa še veliko drugih samostoj nih, katoliških, 'svobodomiselnih zvez in jednot, ki vedho skrbe, da so po trudapolncm delu vsaj ne koliko razvedrimo. Saj še dotični iščejo zabave in razvedrila, ki nič ne delajo. Kolikor je meni znano, namera va prirediti društvo •'Vipavski raj" avojo društveno veaelico dne 19. avgnata na prijazni Kasteliče vj farmi v Nontighamu, O. Kolikor sem mogel poizvedeti, imajo jako velik in bogat program. Najeli so že Triglav — ne goro — ampak slovenska godbo, katera bo igrala same poskočne, da se bodo lahko vrteli lahkonogi in lahko noge. Za petje bo pa skrbela "Soča". Menda bodo nastopili tudi slovenski govorniki, nastopil bo menda en uradnik S. N. P. J., kar me jc še najbolj razveselilo (se veda, kar se tiče moje osobe, ker sem tako zaljubljen v pošteno in značajno osebo, kakor dvajaetlet-ni mladenič v svojo izvoljenko). Pa kdo more reči, da ne bodo po-klieali po brezžičnem telefonu mr. Gajžlo, samo če ne bo zadržan, ker se lahko pripeti, da bo moral poleteti s svojjim "luftšifom" na Dunaj prelivati krokodilove solze na grob preminulega Francjo-žeta, ki je imel na 18. avgusta nek slavnostni dan. Za nadaljni program te veselice bi tako rad zve-del, ker sem jako radoveden, kaj bodo imeli ti preklemani K . . . . oziroma Vipavci. Toda o svojem programu molčijo kot grob. I f-pam pa, %da bodo že nasnanili o pravem času. Zapomuil si pa bom dobro v svoji pratiki dan 19. avgusta in bom kar nepovabljen šel ua to veselico in zraven tega bom po še veliko drugih povabil h se-l boj. — Collinwoodčan. _k j La Sails, IU. — Ker se sedaj na- Collinwood, O. - Po mojem . nVm3amo v vr0*V" mnenju nobena druga slovenska MU' rar vtomobilom. Pred kratkim se je zadel brzovlsk v avtomobil in je bil na uiestu usmrčen član društva Mir", kinalu potem so nsšli ino-žs brez glave ležečega ob progi, zadnjič je padla 6letna deklica v vodnjak in so jo potegnili mrtvo iz vodnjaka, ln to vse se je zgodilo v bližini piknikov. Jaz sem proti vsakim piknikom in pikniki naj se zaključijo v tej sezoni, tako da se drugo leto ne bodo več prirejali in društvene blagajne so kljub temu lahko v dobrem denarnem stanju. Vsak Član naj (la toliko v blagajno, kolikor misli porabit* na pikniku, ps bo zdrav in ne bo izpostavljen vedni nesreči in doma ae lahko zabava kolikor se hoče Gotovo vsakdo rad poleti sedaj v lepem vremenu v prosto narayo ln se tam nekoliko zabava. Toda mislim, da se vsakdo veliko bolje zabava v trezni in pametni druž bi, kot se pa na sedanjih piknikih, kjer se ne pozna nobenč mere uživanju opojnih pijač. Vsakdo naj nekoliko bolj čita dobre časopise in knjige in naš narod bo drugače vpoštevan, kot je pa sedaj, posebno tukaj v naši naselbini. Uslu^beci poulične električne železnice ne ustavijo niti voza, ko vidijo vračati se pijane ljudi s pik nikov. Pride gruča pijanih oseb na postajališče električne železnice in izpuščajo take glasove, kot bi tiščal mSčko za vrat. Ko pa pri de voz in sprevodnik zapazi, kakšni ljudje čakajo, postoji nekoliko Časa in zopet vozi dalje. Tako d«1 vedno več kot polovico ljudi ne gre v voz. Se pameten človek ne more velikokrat ob pravem času domov. Na ta način blatimo sam svoj narod. Zakaj pa drugI, naro di ne prirejajo toliko piknikov in kljub temu živijo. Po mojem mnenju naj bl se dru štva združila v toliko, da bi vsa 8kupno napravila svojo veliko vrt no veselico, toda pri tem bi morali paziti, da bi vsaka stvar šla do gotove meje in bi se ne popivalo toliko. Ne pa vsako nedeljo po dve ali tri veselice, na katerih se ved no popiva črez vsako mero. Črez teden delaš, v nedeljo na piknik kje boš pa vzel čas za izobrazbo katera je nam desetkrat bolj po trebna kot pa ne veni koliko pile nikov. %ihodnjo leto naj se priredi 90 odstotkov manj piknikov ali pa šc nič. Prav nič ne bomo na škodi V zimskem času naj pa se priredi v dvoranah primerne zabave pri/editve v dostojnem obsegu pri katerih se ljudje tudi izobra žujejo. Tukajšnja cerkev se pripravijo na nekakšno prireditev, katera nji prav nič primerna za sedanje raz mere. Pred dvenii leti se je vršila taka prireditev, pri kateri se je nabrnlo precejšnja svota. tie tos bo menda še v večjem obsegu Ne razumem iz katerega vzroka napravijajo take "Fair." Traja bo menda cel teden. John. Matjašič. di udeležil,te veselice, za kar mu najlepša zalivala. Prihodnjo nedeljo, t. j. 22. juga pa priredi tukajšnjo slov. most ojno društvo °Edinost" svojo gpzdno vescIico že na znanem proatoru nad bolnišnico. Vstopnina za samce 75c, za družino pa $1.00 Na zadnji društveni seji je bilo tudi sklenjeno, da dlan druitva, ki se ne udeleži te veselice, plača to vat opni no v bohriftko blagajno. Radi lega opozarjam vse člane, da vpoštevajo ta sklep. Vabi se najuljudneje'vse roj*, ke iz bližnje okolice, da se udeleže te veselice v mnogobrojnem številu. Za dobro portreŽno v vsakem oziru bo skrbel tozadevni odboi. J. I. B. COinton, Ind. — Društvo "Ska la," Stev. 50 S. N. P. J. priredi dne 22. julija ti svojo prvo vrt no veselico v proatorih John Smol ca ml. Uljudno vabimo vsa slovenska društva iz Clintona, Terre Haute Lintona, Univer.iala in .Jaeltson villa, kakor tudi vse rojake in ro jakinje omenjenih naselbin, da se udeleže te veselice v mnogobroj nem številu. Vsakemu sc nudi nr? lika, da ae razvedri na prijaznem hribu, kateri je obdan od vseh strani z vinsko trto. Upam, da nc bo nobenemu žal, kdor nas pose ti. Vsakovrstne zabave bo v izobilju in za postrežbo v vsakem oziru bo skrbel veselični odbor Torej ne prezrite tega vabila in vdeležite se te. veselice. Fany Prašnikar, zapisnikar. IS.—19.—20. pri organizaciji. Ko Ydrku ustanavljal J* » Nn «itOM»k,rlc inZZT* je skoro vsak dan kaj rJcv, I iltilo čaaopiaih, tukaj bi pa ^ , kmalu ne vedel, kedaj iii. * U Veliko je se deli. v k, kater, organizirane in poživlja naj pridejo k sejam u, n PIJO v to organizueijo Ne sti, ampak vse na plan u n J ristno našo organizacijo** M nedaj vsakdo raje poleti v prosto naravo, kakor da bi se paril v Ksduldi dvorani. Ohicago, DI. — Marsikateremu rojaku in rojakinji je že znano, da "se hočemo ine slainnikaric^oe. ganizirati v strokovni organizaciji in jo pridružiti klobučarskii strokovni organizaciji, Obdržava lo se je že precej sej, na katerih se je o tem razpravljalo. Uresničila bi se že ta prekoristna ideja, ko bi bile me ženske nekoliko bolj složne in bi sc' nekoliko bol. brigale za ta prekoristni korak kateri bi nam veliko koristil. Toda Žalibog, kakor pri vsaki korist ni stvari je začetek težak in imn veliko preveč nasprotnikov, kate ri poskušajo stvar na vse mogoče in nemogoče načine preprečiti. In med ženskami je veliko takih, ka tere se za vwe drugo brigajo in razpravljajo in se pogovarjajo, o vsem drugem, samo o tem ne, kar jim koristi. Marsikateri se ne mo re dopovedati' da bi to bilo vsem v veliko korist. Marsikatera i?re na sejo, toda mesto da bi posluša la z zanimanjem, pa se pogovar ja o ČCm drugem. Marsikatera je na seji vsa navdušena za stvar toda na poti proti« domu pa zopet vwe ovrže. Poživljam vse rojakinje-slamni karice, na delo za r.ašo prekorist no stvar — organizacijo — in pu Atimo druge neumnosti na strani Delujmo v slogi in vzpodbujajmo druga drugo, da vstanovimo* mor no strokovno organizacijo, kate ra bo nam vsem v veliko korst in se potem ne bodo upali kapita listi nas tako izrabljati. Pustimo vso raržnjo in osebnosti, in se za vedajmo, da smo vse sestre, kate re nas vse enako žuli kapitalisti čni jarem* Posnemajmo druge, katere so se organizirale, katei* se niso bale zaprek in drugih ne-prilik, ampak ftle so za svojim ciljem toliko časa, da so ustanovile močno organizacijo, katera sc briga za svoje čVini^e. * Marsikatera pravi, saj ne bo nič iz tega. Gotovo je, ako ne moremo imeti uspeha. Ce sc poprimemo z vso resnostjo organizatoričnegp dela, moramo premagati vse ovire. Vzpodbujati moramo druga drugo in prišle bomo do svojeea cilja. V slogi je moč! v Pred nekaj leti smo že ustanovile organizacijo, katera je pa propadla iz gotovih in negotovih vzrokov. In kdo |e vzrok tega? K-dino me članice, katere smo bilf preveč mlačne in smo we brigale za vse drugo, edino za to ne, kar bi bilo potreba. Plačevale smo že članarino po 60c na mesec.'1 Sedaj se je sklenilo, <1a bi plačevale po 80e na mesec, pa že zopet nekatere pravijo, ja, kdo bo toliko plačeval, to je preveč. Pi mojem mnenju ni nič preveč. A ki smo takrat lahko plačevale po 60c, bodemo sedaj lahko utrpele še 20e več na mesec. In ako plačujemo po 80c na mesec, je nam obstanek organizacije zagotovljen, ako bomo delovale složno. Zahaja jmo pridno k sejam in posluša j-tno z zanimanjem razprave, ne smemo pa gledati, katera bo prišla k seji in kakšno obleko bo I-mela 1n kako se ho zadržala. Pustimo te malenkosti iu govorimo to na drugih krajih in ne tam, kjer se razpravlja v naš dobrobit. Sram bi nas bilo lalt1 HT Ravno tsko tudi J-«. mora biti topla. Osjspro^ Oosps: Oospod pmfe*cr. oženjenif . . Ak„ # Profesor (pren.istj'U' ne motim — d* • protistrsp. Strežnik: VmW f| v teb treh mesecih poletje Pond«- nih penmi. Nsstopilo je tudi vet , nilo na sejah. Tako ne jc zadnjič lite knllko «e zapravi denarja se- govornikov, kat;-e je ljudstvo pn-, vršila seja, in ker ne nlnem mogli daj po nepotrebnem in sedaj v tej dušato s velikim zanimanjem, udeležiti te seje, ne vem prav nič, »pod doktor draginji, ko človek mora gledati \ajholj odobravsn je bil pa govor' kaj se je sklenilo ali ukrepalo, dal r'J,(1 ua v ta k cent, ds se vsaj preživi, rojaka K. S. Tsvčerja is Koek.,Kadi tega pocivljam članiee. da Zdravnik . Kolik j i.««reč se prigodi vedno. V aprisg, Wyo., kateri se je tukaj t poročate veškraU v ua»opi»ih v j takoj ducat p" Bol. ** h si. dsjW J N P BOBVI ia evro^kem gaikili P°*,elJ wed Esnesom ttfiu Va prva lil linij* j«' v ,,aHe i-a*a |H»/neje je !>«- * črta. Napredoval, oufeter daleč v nemško , prva linija /.daj dr-vpadnega konca goz-ir1 & Caniard do za-rD1,„a ua hrib« itev. irvšili več protinapa-j, pa zadušil naš arti-laieli so ogromne ta tega smo ujeli 425 ml - v SamPMiji ivojili nekaj tal never-Teton, namreč v eako-JHi okupirali 14. t. iu. I«re Haut »e nadaljuje Ua bitka. 18. julija. — Vojni u- 0 lokalnih napadih iz-|onch.v-le-Preuxa, kjer raztegnili svoje pozici-e eete ao pridobile ne- 1 tudi severno od Wir- V zračnih bojih [ftirhili šest eroplanov. nobenega. t Lomion, 18. julija. — napadi pri Measinesu, Gavrellu, Buleecourtu od St. Quentina ae niso Belgiji in na obeh bre-Scarpc ho bili topniški i Cmirteconu, v Šanipa-i iztožno-praska divizi-!a francoski zakop in kljub ailovitemu prodih je bilo 460 Fran-hribu Poehl v zapadni ho nase čete iztrgale zadnji del jarkov, ki td kratkim izgubili, rejru Mase se je včeraj fi topniška bitka. Nai je preprečil prvi apad, toda bitka se že -Sovražnik je včeraj eroplanov in fftiri pri-e. Geddes, ki je bil nekoč postajena-čelpik na ieleanfci Baltimore and Ohio v Zdriueuib državah. Winston Churchill, bivši aiiniater mornarice, je imenovan ministrom za municijo nameato odstopivšega K. H. Mlontaigua, kateri pa ae ostane v kabinetu brez portfelje. nekega dne prepričal, da je živci v zmoti. Take aretacije nimajo učinka, kot si g« predstavlja še -rif, ki sedi pri poini skledi in ne kaj je' glad. Carson še ostane kot -član nega sveta. voj- Nemci hočejo avojo dašelo na Če ikern. Amsterdam, 18. julija. — Nemški narodni avet v Pragi je aogla snu sprejel resolucijo, v kateri izreka nezaupnico avatrijski vladi zaradi njenega stališča napram f#hom, posebno pa zaradi potu i-loščenja čeikia "političnih zločincev". Dalje zahteva nein&ki svet v Pragi neomejeno pravico "sarnodoločbe " za^nemiško Češko v Avstriji, uvedbo nem&ine kot deželni jezik in ustanovitev nemške dežele na-Češkem s svojim lastnim deželnim zborom. Grški kralj se je podal. Atene, 18. julija. — Kralj Aleksander Ke je podal iu podpisal naredho za* sklicanje parlamenta, kakor zahteva Venizelos. devet Ameriški avijatiki zrušili sovražnikov. Pariz, 18. julija. — William Thaw, ameriški avijatik v francoski arniadi je včeraj zrušil nemškega letalca kz visočine 12,000 čevljev. To je že dlveti nemški e-roplan, ki ga je vrgel Thaw na tla. v ilijantke fronte. julija. — Vojni urad drugem vrhu gore Col-Tirolukeni so naše čete o, ki je raznesla važno fortifikaeijo. Trideset o našli na licu mesta, bili topniški boji. — 1-rtalei so bombardirali o v Albaniji. mnnnike fronte. IH. julija. — Naša a, ki je štela 50 mož, je »'a* Dunajevec ob l)o-rjevem kanalu. V vasi kompaniji sovražnega je bilo večinoma uje-pa pobegnili. Vplenili dve »trojni puški in •la. M iz inozemstva. UO NAPOVEDUJEJO AUBTICNO DIKTATURO. si, 18. julija. — \t * prihajajo informaei-frju. Miclmclisu, nove-lrJu v Nemčiji, kmalu diktator. Ako se ' z« drastični korak, I dvoma imenovan lesburg. h I i pa general • *danji vrhovni u-■Me itH^grisen jun- flkerjev. *'"« diktatura morda JH »»lok večine je še ^■jku, dasiraVno vla-M V('jni krr.lit. Jutri Michaelis svoj v dri« v ni zbornici in *zs mir, \tn so-'bralno • klerikalna h,'V|,a. ds novi kan-molueij,, /.a mir 1 > »lučaju, da blok pr. Moji zahtevi ^ da »„, kaiser »Uolmizem, rHrm(.r , Twitem se br i. , ' H n.ed avto Etna bljuje. Rim, 18. julija. — Ognjenik E-tna na Siciliji je zopet aktiven in prebivalstvo je v paniki. Pred nekaj dnevi je bruhnil iz vulkana toll lave, ki je bil 2500 čevljev vi-sok in v 35 minutah je bila pokrajina pokrita z lavo eno miljo naokoli in deset do dvanajst čevljev na debelo. fttrajk V Lisaboni. Lisaboma, Portugalska, 18. julija. — Tukaj so zastavkali stavbin-ski delavci, kovinarji, vslužbenci pristaniščih jp osobje poulične železnice. V mestu vlada mir. ŽENA PO NAVADN NU PRIZMAM St ZAKO- Elwood, Ind. — Tukaj je uinrl javni družilec John Weingardncr. 'I ženo, s katero je živel, ni bil poročen v cerkvi iu ne na sodišču, fcivel je v takoavanem navadnem zakonu, Po smrti ko kc pognali za njegovo zapuščino njegova žena Fannie Tnarp-Weingardncr, njegova mati m njegov brat. 8odi.Ve jo njegovi leni prknalo #1,500, kur je pa ostalo, ni zadostovulo za kritje njegovih dolgov. OBLASTI 80 ZAJELE OPU. Cleveland, O. — Policija in zvezni agentje so zasegli 24 funtov opija, ki je vreden W,000. Areti-ranih je bil*> šest Kitajcev, ki so tržili s tem nevarnim strupom. ODERUHI SE ZALAGAJO ZA ZIMO. Waahington, D. C. — Poljedelski department naznanja, da je v Jiladnih shrambah 12,356,962 funtov zmrznjenih jajc. l^oni jih je bilo le 7,181,853, fujitov. V dva in sedemdesetih hladnih shrambah ko se zaloge let pomnožile zh sto odstotkov. PREPIR RADI ZASTAVE PO-VZROČITELJ UMORA. Prohlbicija na Portoriku. SanJuan, 18. julija. — Portoci-ko je pri včerajftnlih volitvah sprejelo prohibieijo * JW.775 glasovi proti. 51 občin je glasovalo za sušo" in samo 21 proti. 16 ntnrf^h parnikov uničenih. London, 1«. julija. — V ponedeljek je hotelo 16 majhnih parnikov, naloženih z blagom, zapusti-ti Rotterdam in se ukrasti čez anglefiko blokado. Na morju jih je pa ča.kal« flotila angleWiih patruljnih ladij vin usoda nemških "tihotapcev" je bila sledeča štirje parniki so bili potopljeni, štirje ujeti, šest jih je obsedelo na pesku in (Iva sta ušla nazaj v nizozemsko luko, zielo poškodovana m v plamenu. Napad na pamike je bill izvršen štiri milje od obali. Ameriške vesli. PEČI ZA ARMADO. Pranklin, Ind. — W. H. Unver-saw se jc vrnil dobre volje iz Waahingtona, kajti doMI je od vlade naročilo za peči, ki bodo stsle $86,000 in bodo služile v vojaških taboriščih, v kateriti izvež-bajo novo armado. Unversaw je ravnatelj tovsrne za fc>eči v Kokomo, Ind. Ogden, Utah. — "Ubil kcui ga njegovim nožem, ko me je napadel po prepiru, tfe imam pravico nositi ameriftko zastavo. Dejal' je, da nimam pravice nositi zastave, ker kciu Mehikanec." — Tako kc je izpovedal Mike Haca policiji, ki je obtožen, da je umoril Ben Kodgera.i iz Loga na, Utah, ki so ga našli razmesarjenega v mlaki poleg reke. Baca pravi, da je Rodgersu pre-rezal vrat čezinčea, ko mu jc iztrgal nož. a\ lo mu je porinil nož v prsa in hrbet, potem je pu skočil v reko, da se je opral krvi. U Stariši skrivajte strelno orožje pred otroci. Spravite ga na la-kem mestu, ds otroci ne morejo tlo njega. Slovanska Narodna KADAR SF ZGODI M s* V vaši DELAVČEVA USODA. Youngaton, O. — Dva delavca, ki sta delala na vrhu nabiralnika za plin v jeklarni Brier Ilillu, sta se onesvestila vsled plinu In uuirbt Pet drugih delavcev je komaj ušlo, ki so njima prišli'na pomoč. BERKMAM OBTOŽEN UMORA. NEKAJ ZA PROHIBIGIONI8TE Wabash, Ind. — ".lack" Hig-gins je praznovsl avoj M. rojstni dan. HtarČek jc še čil in krepak in pravi, da je o ' Iakorp. IT. jaa Ija 1S07 . v Ari nilaola CHICAGO, ILLINOIS. ^rtaaoTlJaaa S. aprila im GLAVNI 8TAN: fSflT—BS BO. LAWN DALI AVI UPEATW1 ODBOBl Predsodalk: Joka Vogri*, bos ISO, U Balls, IU. I. Podpradosdnlk: J. Bratkovl«, B. P. D. 4, boa SS, (llrsrd, II. Podprodoodslki Joi«t Kuhelj, »4«» Rwing avo., Bo. CBUago, III. Tajaik i Joha Verderbar. »708 Bo. Laws dal« Ava, Okieago, IU. Btagajalki Aato« J. Torbovos, P. O. Bos t, Oteoro, IU, Zapianikar: John Molek, 4008 W. Slat Bt., Okieago, IIL NADBOBNI ODBBX: Jolo AaaV>rotiš, 151 bos, Caaoaaburg, Pa. Paul Bergar, 741—Is* BU, U Balls, UL P. S. Tauchor, 674 Ahsaj Ava., Rockspring, „Wya. POBOTNI OOBU i Aatoa Hraat, III—Sflth Ava., Now Dolalk, Mlaa. . Jolo Badilok, box 488, Umtthton, Pa. Budolf Ploiorlak, 48S bos, Brldgovillo, Pa. Jakob Miklavlll, L. Dos I, WUlook, Pa. M. Petrovieh, 14818 Hala Avs., Oolllawood, a UBBDX1X "PBOBVBTB"! Jolo Zavorlalk. VEHOVMl BOMAVNIKl r. J. K srn, M. D., «801 Bt. Olalr Ava., Olovolaad, Okla, VBB DBNAHNH 1ADBVS IN BTVABI, ki ss MoJo fU apravsaga odbora la B. N. P. J. aaj so polUJajo aa naalov i JOHM VBBDIRBAB, 9S67—IS Bo. Lawadals Avs, Okieago, DL PBITOZBB GLBDB onVSmALVMA POBLOTAVJA SS »omjajs as aaslov i JOŽB AMBBOŽI0, Bo« 851, OlMUlU, Pa. BADBVB PBBPIELJTVB VBEBUTB, ki Sla |IB islttl PPTS la draga ta-ataaea, so polUJaJo aa aaalov: ' ANTON HBABT, ill Mik Av*, Nsw DlMB, Mlaa. VSI DOPIBI, raapravs, Uaaki, ssssaslls IM« as "Pmvalo" ss poMIjaja na naslovi UMDNliTVO "PBOBVBTB", IS67-5S Bo. LSWB«S|S Av«^ Okloago, lUlaois. VBB tmATNltol BTVABI, aaroAalaa, ogtssl, ss »oMlJaJa as aaalov: UTBAVNliTVO "PBOBVBTB", 9557-5S Bo. LSWBdalS AVS, Okieago, UL ▼ koroopodsael s UJulltvon a V« P. iH mradalMvMa In SKSvaiMvoas "Proovota" as rsblto lasa uradnikov, marval aapiftlo aaslov, Be Js Is aava-dsn ske loliU, da bo vsaka stvar hitro rolona. Bojo glsvnsgs apravsaga odbora as vrttjo vsaka prvo arado la trot J i ftetrun v aasooou. Balotok ob sni url popoldaa PRIPOROČAM SE vsem .^ovencein In Hrvatom za o-bllen oldsč. Pri meni je vedno do-•Irra in točna postrežba. Ne ]hi-zabile svojega rojaka, ki oglaša v listu "Proaveta". JOHN MAURI Main St. Livingston, 111. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. U SHU JtM Oklom, ki J« Izdelal načrt eb gl. urad 8. N. P. J. «• priporoča. Slo-vencem eb IsdolovanJ« stavblnakih načrtov. Tsi. frsnklia 1601 TIL. NA DOMU AUSTIN 66066 Soproga o možu. C« u Jen 11— Pulijite ml 4e eden ssvoj Uulgsrskega krvuegs *sjs, ker moj aoprog lie more biti bres njegs. MoJ soprog Je In pasku ■ Sal vaakovratna sdrsvlla proti ssprtju, tods unbeiiu mu ni toliko pomagalo, kn kor Vat tudodelai Bolgaraki krvni 'sj. H «|»oAtovanJeai Maria Ntapiea, V88 Llvingstou Ht., W. Ht. Psul, Mian. Veliki savoj Bolgarskega Krvuegs ('n js, ki ssdoatujs sa 5 weseeev po4IIJs mi o ss 1 dolsr, S savojev sa |A dolarjev na vse kraj« y Ameriki. Marvol Pro ducts Oo., I Marvol Bltfg,, Pittsburgh. Pa. Opombal Ako lelile navarovali tslu poiiljatsv polljite desst ffiilov vel. NORTH SIDE STATE BANK t(ock srm/iGs, wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100.000.00 SL Jo Izredno pripravljen ln opromljan za poslovanj« s -OVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI |CI i«ai)»SM ««M« pd|«ul|«« » ataro <\nmn*\no p« n«)sMSS «M«S. Plalalomo 6 o4ololaa okraatl na MSla vlaga. MOČNA, gONZaaVATIVNA IN NAPS SDN A INSTITUCIJA, Potrebujemo vsakovrstne delavce pri plavžih (blast furnaces) v kamnolomih in v rudnikih. Dobra plača. Prlglaiite se pri: . American Manganese Mfg. Co, v Dunbar, Pa. itfjinuiifiJiLri iniiTJiLninLninLniJi iii'jiifimtfitf tfjtfjtfjtfžftfitfj iftfiifi'jirimijiiiiai'ji WtT Polrebulemo 100 premogar|ev 'VS !; ia Mtya niao imeli drobiža, da ai kupijo vosni listek Vai pridejo pred lica jako ar ni išče radi potepnštvs «ir Kd. in »odišče jih Ho seveda tudi nban ^ ■Umirali, dilo svgJVl! "i**"*0 t* Aerif miali, ds re*i sorialn« tfi* c«"'i»btll j vprašanja s takitui proguni, ot bo li na tovornih vlakih, ker najbrž - i hicada.u.ec leži v strelno rano, ki mu jo je poVKr»^ll|j njMof oaemletni bratec s samo -k reso ft W kalibra Hedc detid Lawrence x ukazal svojemu bet-m, nsj dvigoa roke kvKk« V teur trenutku je f^il strrl i« rnaico-i šku preluknjal p»*a •r<*"1 Potrebujemo 100 premogar|ev za delati v premogorovu STAR JUNCTION, FAYETTE COUNTY, PENNA. Ml Imamo zalagali 1000 koksovHi peli. l>'-ti voiu^v za odpUljatev De a m vmk dan i.ohen h nen.lov, nc stavke. H. C. Frickova plodna lestvica, katera je najvišja v tej držav I Zaslužek je celo od |7 do H dnevno in lahko tudi več. Ni vode ne plina, -- Premog je H čevljev vjaok. Mi mi amo več slovenskih družin, kjer si lahko dobite stanovanje, tudi > drulbaoi kutui-sariiat l>oati his (tudi za saa.oa) po nizki ecol po «4» od s«»l»e, peatsolm« st«iovanje sebi nijs šteje 700 hiš M> •">» dvskrst prrvišali plača v tem letu po 10 ««lstotki/v vsskokrat. Pridita priprsvljeni zs delo. Vzemite H, I Q železnico do Uyton, IV, ali pa pišite oa naslov: Mr. M. H. McDonald, Htar Junction, Fayette County, Ps. Washington Coal A Coke Co- Dawson, P*. ^^^■T.iTiir, 'jB^yafifitfafafi ■jara/B/B^afa^ i^afanira^Br.! PROfVlTA DR. VELIM IR DE2EUC V službi kalita. ZCodovi»kiro««B. MIMMMMMMIIMMMttOt^ IV, Že zgodaj v jutru je bil Strezinja ne nogah. Njegov zvesti Osman ga je zbudil, pevajoč pod njegovim oknom neko peaem. Ko se je opravil in uredil obleko in opažal meč, je stopil na nlico. — Kam greva f — vpraša svojega voditelja. — Najpreje tja, kjer je najlepše. — Iu kje je tof — V kordovaki džamiji. — AlijedalečT M* Ni. Nekoliko korakov. Sicer boš pa takoj videl, ako greš z mano. Iri v resnici ata korakala le malo časa, da sta prišla po neki ozki nliei na trg. Pred njima ae je dvigala kraana in mogočna kordovska džamija. Meskvita, katero je začel graditi Že Abdura man mesto gotskega templja, zgrajenega na te melju Verinega templja iz rimske dobe, se je dvi gala ponosno v nebo, ožarjena s solnčnimi žarki. Mt rezin ja in njegov apremljevalec ata vstopi lu fyozi vrata odpuščanja na dvorišče obkroženo k stolpov! in okinčano z marmornimi fontana-mi in vodometi. — Ne bova šla v džamijo skozi glavna vrata, nego skozi postranska, ker nam je tako bližje. — Ali je več vrat — vpraša Strezinja. — Devetnajst jih je. Devet jih je za ženske in ravnotoliko za može. Srednja, glavna vrata so zelo velika. Na atrani pinje . . . — Kaj je to pin jat Pinja je oni del džamije, ki leži proti Meki. Med tein, ko j« na atrani pinje samo en vhod, je ob strani Moksure poaeben hodnik, ki pelje do Alkazarja. Po tem hodniku prihaja vsak petek sam kalif, da opravi moLHve. Prišedši v notranjoat, se je Strezinja zavzel umi sijajem' in krasoto. Njegove oči so za hip ob-v i šele v gozdu samih stebrov. — Diviš se, kaj -1 vpraša Osman s ponosnim glasom. — Imaš kaj gledati. Ali veš, koliko je teh stolpov f — Kdo bi je štel. Povej ... ' # — Tisočštiriatoindevet 1 — Ali je mogoče I se začudi Strezinja. Poglej ta marmor, poglej poglej zlato, poglej, kuko je vse okinčano z lapislazurom. Olej te glave in ono podnožje stolpov, te papiae in drugo nakit je. A še bolj se boš či^dil, ko prideva do mi-tiraba, prižnice a koje se govori molitev. VideJ boš visok stol od alonovine in aloje, katerega je delalo osem umetnikov celih aedem let in ao dobili zato 35.705 dukatov. Nu vratih od mlhraba (prostor molitve) so se nahajali stolpovi nepopisne vrednosti. — Pojdiva dalje — opomni Osman zamaknjenega Strezinjo. Prišla ata do vrat makaure, predvorja mt-hrabu. — Glej, zidovi mihraba in ta vrata ao iz su« begu zlata. Tla makimre so iz masivnega arebra. V bližini mihraba se nahaja na prestolu od aloie pritrjen z zlatimi žreblji koran, katerega je napisal kalif Osman z lastno roko. Obložen je t biseri in rubini. V mihrahu je Šestnajst marmornih stolpov. — Povej mi, koliko teh avetilk gori v džamiji. Tu je toliko luči, kolikor je zvezd na nebu — pruvi Strezinja. — Neprestano gori štiritisočaedemsto kristalnih svetilk. — Krasno I — vzklikne Strezinja. — Ti hočeš poslušati predavanja naših učenjakov f — vpraša Osman Strezinjo. — Da. 1 — Prav je tako. Učenje je dolžnost za vse I .in < li. Največji božji poslanik, Mohamed pravi: Znanje je zaklud zu vsukega muslimanu in musM-mu uko. Znani so mi vaši učenjaki. Se ni dolgo, odkar je umrl noš papež Silvester On si je, ko se j«- se imenoval Gerbert, ravno v Kordovi postavil temelj svoji učenosti, kotero je pozneje pokazal, kot opat v Hohhinu in kot učitelj mladega ce-sarjtt Otona ln kot nadškof v Kaveni in potem kot veliki papež . . . Med tem se je zaslišal zunaj velik hrup, ka-kor bi grmelo. Osnlan prisluhne in prime Strezinjo za roko. Z umrlimi koruki ga povede k izhodu dlamije. Nu trgu pred džamijo eo se zbirale velike skupine ljudi in se iivo pogovarjale. Nekateri no vpili, drugi zdihovali, a zopet drugi hiteli naprej v stranske ulice. Strezinja sprva ni mogel spoznati, kaj pome-ni ta hrup. Ali ko je njegov spremljevalec stopil k neki skupini in vprašal, kaj se je zgodilo, mu je postalo vse jasno. - Kalif llešam je umrl. Dobili smo novegn kalifa Al Mahdi Billaha. Dobri llešam je umrl. Allah rahmet ejleaum.1) Vojak, kl je stal nedaleč stran in slišal te besede, je dodal j 1i — Alah rahmet ejlesum rabuin v veri Mohamedovi in narodu, kdorkoli »e je preselil na oni svet. ... v tem ne je začul Ir. minaretn glas mu-jezi na; t Iza džae edželuhum la jestehirune toaten vela jentakdlmun, mindaril fena ila daril beka'2) Med narodom nastane grnhnn tišina in vsi %o jell poslušati mujerina Za trenntek zatem ie je ropot začul njegov gla«: 1) Pokoj njegovi duši 2) Ko komu napoči smrtna ura, ne pomišlia Ke niti ra hip, nego mora umreti, kukor mu ie so-jeno, da a« preseli la salasntg* sveta v večnost — Kaaelamu alejke ja resulallabl Bsselainu ja habiballah I Kaaelamu alejke ja nebijallah.l) In ves narod, ki je bil na trgu vzklikne. t— Allah rahmeh ejelsun!2) Takoj nato ae je začul iz višine nekega drugega minareta glaa drugega mujerina, ki je is-totako klical narodu. ln ko je skončal ta, je zopet drug mu jezi n s svojega minareta klical iste besede. In tako je šlo od minareta do minareta in vse stotine in stotine minaretov je v državi naznanjalo emrt kalifovo. ln na stotine in stotine, tisoče in tisoče srr in ust je odgovarjalo: ' — Allah rahmeh ejlejsun I — Oh, kako dober je bil naš kalif — se je okrenil vojnik k Osmanu, ki rnu je stal najbližje. . In ta odvrne na mal^: — Dober je bil, dober. Strezinja ni mogel razumeti in se prečuditi, da sedaj Osman hvali kalifa* ko še se je malo poprej nepovoljno izražal o njem. Ko je to povedal apremljevalcu zgane ta z rameni in reče; — Zapoved Allaha je, da govorimo o mrtvih le dobro. Kdor zamolči slaba dela pokojnikova, temu bo zamolčal Allah tudi njegova in ga pustil v dženet. A kdor mrtvim ne odpusti in kdor ne zamolči njihovih grehov, njega bo Allah na kijametu, na šodnji dan osramotil pred vaem svetom in razglasil njegova slaba dela. Strezinja je te besede poslušal molče. Spomnil se je, da ae v njegovi domovini najdejo ljudje, ki celo po amrti, kakor hijene izkopavajo kosti mrliča iz grobov in govore slabo o njem, brez kakega vzroka, samo da kalijo mir onega, V. Ko ae je vae to dogajalo na ulici, je bil Wad-ha še v apalnici. Bila je to priprosta soba, ki ni prav z ničem kazala dostojanstvo gospodarjevo. Na stenah je viaelo orožje in obleka Wadhe. Wadha to noč ni mogel zaepsti. Takoj, ko se je vrnil domov, v hrvatsko vojašnico, nedaleč od palače alkazarja, je ukazal aužnju, da mu prineae slaščic iz atrdi in jabolk. A vzel je le nekoliko, nato ai umil usta s ča-šo vode, odpravil sužnja in legel. Ali aen mu ni hotel zatisnit iočea. Misli so mu hitele druga za drugo po možganih. Vsi dogodki poslednjih dni so se mu prikazovali, kakor žive pošaati In gledal je, kakor v nekakih živih sli kah, vae to, kar ae je dogodilo. On je hadiib, oni Največji mož za kalifom in če bo znal prav uporabiti slučaje, lahko postane še več, 'kakor kalif. Wadha al Araeri je hadžibt Ali je to mogoče f Ako bi mu rekel kdo kaj takega pred dese-timi meseci, ne, pred desetimi dnevi, bi se mu v obrsz smejal. i In sedaj je to vendar resnica, suha resnfieS; In nsj še reče kdo, da niso čudna pota usodle'! Ko so gs majhnega, z obal hrvatskega, z onega lepega jadranskega morja ugrabili prokleti BeRS-čani in ga prodali Sarazenom, ko je jokal in prosil, naj ga puste in vrnejo materi, tedaj je mislil, da je najnearečnejša stvar ne svetu. InJbil je v resnici, t. Ločili so ga od milega očeta in drage mtftfe* re. Nikdar ju ni več videl, niti Čul ni o njiju, dokler ata živela. Pozno, zelo pozno po njegovem ugrabljenju, ko ae je že povzdignil v svoji velja vi, je povprašal za njima. In tedaj je dobi) žalefct-no veet, da ni več očeta, da ni več matere. Spomnil se je, kako ga je oče poaadil na kolena in dejal: "Evo, aedaj pojašeš v boj a kraljem Krešimirom v ponoano Batno." Spominjal se je, kako mu je oče dal meč in ga učil, govoreč: "Hudi čaai so in kdo ve, ali ne boš že zgodaj potreboval meča in bojnega kopja. Ko odrasteš. biti moraš jamak, kakor je bfT tvoj ded, ki se je bil v trideaetih bitkah in postal alaven v hrvatskem narodu. In reanica I Temu ae ima zahvaliti, da je tako lepo napredoval v teleani straži kalifovi. In mati t Ko se je spomnil nje, so ae mu orosile oči. Krasna žena je bila to; tanka, kakor jelka in velika. Sedaj, po tolikih letih se mu prikazuje v nekaki nadzemski prikazni. Ta mili glas, n£n krasen hrvatski jezik — kako bi se ne apominjalf In kako ga je ljubil f I Sedaj ni več nje, ni več materine ljubezni. Oh I Ali je kaj lepšega, kakor ta ljubav, ali je kaj dražjega, kaj slajše-gaf Ko ga je pogledala, ae mu je adelo, da ga gledajo nebeaa. In aedaj, ko ae je apomnil nje, je čutil vonj nadzemnega cvetja, čutil neko nepoptaiio čuvstvo. Slika njegove matere je atala pred njim, sprva nejaana, kakor v megli, a nato jasnejša in avetlejša, kakor bi bila živa. ITboga matll Ubogi oče I Kaj sta pretrpela, kaj proplakala, ko se ain ni več vrnil v vajino naročje. Oče ga je uvedal ns krsljevski Avor in tam as je družil s kraljeviči Svetoslavom Surinjom, Dr-žislavom, Krešimirom in Gojslavom. Vsi ao gs ljubili, kakor brsta. A naenkrat udari kakor strels z neba Bils je temna uoč, nebo oblačno. Is črnih o-blakov «e je tuintam prikazala ogromna, okrvavljena lunina krogla. Sprehajal se je s tremi tovariši ob morski obeli. V razgovoru se je oddali«! nekoliko is vasi. Naenkrat čuti udarec po glavi. Omahnil je, a imel je še vendar toliko moči. da se je obrnil. Tedaj je sagledai napadalec, ki so rnu med tem urno vrgli nekako vrečo čes clave in ga zvezali Nato »e je onesvestil. (Dalje sledi.) Slike iz ruske revolucije. (Is dnevnika nskaga Amerika&oa) • (Konee). Razglasilo se je tndi v Petrogradu, da se je v sporazumu de • lavskega sveta in eksekutivnega odbora dume sestavilo novo ministrstvo. Zvečer aem ae; podal k V . . da bi o delavskem svetu, katera institucija ae jermeni zde la popolnoma nova, kaj bolj na • tančnega zvedel. Ko senp prišel k njemu, sem zvedel, da se je ravno to jutro vrnil iz vojašnice. Pripovedoval mi je, da se je vnel pravcati tzakoipni boj v predmestju Ljesnoj. Dve stotniji kolesarje se nista hoteli podati in sta se za kopali v štrene jarke, od kjer jih je bilo moči pregnati le po jako vroči bitki, pri kateri je sodelovalo tudi lahko topništvo. Kar se tiče delavskega sveta, mi je sledeče pojasnil: V tem svetu ao za stopane vae strokovne in politi čne delavske organizacije, kot n pr. socijalna-demokratična sekci ja in ostale socialistične organi zacije, odbor tovarniških delav cey, konzumnih dručtev, i. dr., pe svojih zastopnikih, katere so iz volile. Ta odbor je bil že redaluftnje, kar ae lahko zgodi, n to po logiki dogodkov. to DSlava ti. božji poalanikl Slava ti, božji is-voljenec! Slava ti, boijl svetnik? 2) Pokoj njegovi duši. Četrtek, 16. maroa. — Nikolaj ae je odpovedal. Vsakdo ae čuti olajšanega. Sedaj je odvisno od oo ve provizorične vlade, ako bo cfestsla iu od delavskega sveta določen "modus vivendi". Slišalo js tudi, ds se je delsvski svi^t ispopolnil a zastopniki tukajšnjih polkov in da se od aedaj naprej imenuje 'dslaveko-vojaiki svet'. Ta svet je včeraj izdal povelje št. 1 ,v katerem poživlja vae delavce in druge meščane in voja-štvo, ds naj ns noben način ne odloži orožje; o tem ne je veliko razpravljalo. Radikalni socialisti no izdali letak, v katerem poziv. Ijajo vojaštvo, da naj nikar ne ta-upa svojim častnikom in da je bolje, da ae jih razoroži in aretira, ker ao večina priataši stare \lade. Toda vojaštvo kakor tudi delavci so tasramovali te letake ao niti zmenili zs to. Ht rel jau je je danea že akoro po polnoma prenehalo in število av-tomobilov, ki ao dirjali po mestu je veliko manji Vai pogovori in vsa ugibanja ae aučejo sedaj, kaj bo naredil veliki knez Mihael Ale-ksand^ovit. Bolj intelegcntni krogi želijo, da «bi ae odpovedal prestolu sii vaaj počakal, da ae anide narodna skupščina. Toda upam, da bodo odgovorne osebe, katere so vse.stvar započe-le, celo stvaMudi v vpruvem tiru nadaljevali in za blagor dofcedaj tako zatiranega ruskega ljudstva po svojih najboljših močeh delovali in Skrkeii, «Ja se stari vladni režim, kSteri je zadah toliko kri-vie ljudstvu; ne povrne nikdar več. Vsak narod je upravičen do svobode in sieer popolne svobode. Kakor amo se mi Amerikanci borili in se bomo še, ako je potreba. za syojo svobodo, ravno talio želim vsakemu posameznemu in in naj bo še tako majhen narod, tisto svobodo, katero zasluži in da katere je po vseh človeških in bo žjih postavah upravičen. Kdor si prilastuje kakšne predpravice z o-zirom na drugi narod in ai domišlja da je upravičen do nadvlade drugih narodov, je podoben nekdanjim sužnodržcem, kateri so zatirali svoje sužnje. In ker je nekdanja sužnost odpravljena, mora biti ravnotako odpravljena hegemonija. Vsak narod naj vlada sam sebe in vsak sam naj odločuje o sebi. Ne potrebujejo nobenega samodržca ali kronanega vladarja, ampak vsak narod naj ima ljudo-vlado, čegar uradniki ao odgovorni ljudstvu, katere je postavilo. Radi tega želim ruskemu narodu, da bi erečno prebolel rane. katere mu je vsekal carisem in da bi ruska republika bila za vzgled vsem drugim evropskim drŽavam in da bi jo iste tudi posnemale. Posnemale v vseh ozirih in ne samo v tem, da bi odpravile sedanje vladajoče dinastije ampak tudi, da bi se otresli kapitalističnega sistema, kateri je največja nesreča za proletariat. Posnemajo naj Riusijo, ktera je imenovala socia lists zs vojnega ministra in kateri ai je zavzel, da hoče z mečem v ro ki prisiliti, da se odpravi monar Mistični vladni sistem, ker se mirno besedo ne da doseči. — Petroleiski Kumunjjt V taaufck j Runninci oj ^ P unišiU. Koliko i ^ Čili. U hiln .1 ' . »i bilo do t*!le«» dodano. Selai nener Post" „i i J "slu ^iiioiajU . Znamenje kulture. — Na čase najtemnejšega srednjega veka spominja sledeči izvleček pismu padlega vojaka svojim dragim, ki naj obenem služi kakof kulturn dokument: Vioa, dne 28. jannarja 1817. Dragi moji! Ali vam smem pi sati t Moja stotnija vam je gotovo naznanila, da sem bil ubit in mo ja duša se nahaja v rokah raz kačenega boga! Ne mislite, d* sprejme vsak, ki umrje junaške smrti takoj palmo zrnato večnega življenja. Jaz sem v vleah! Oh kakšno trpljenje! Stražen je bi granatni ogenj, tukaj Je 8e stra* nejše! Trpim grozno in kje Je vs ša pomoč, najboljše darilo za re šitev duše fz vie — mašna daritev? Kje je ostala sveta mašaf Oh gorje! Že vidim! Sedaj letate l šivilji namesto k župniku In mo ja duša mora trpeti brez vsake ;>omoči, dokler niso napravljene vase žalne obleke! Že vidim, kadar bo velikanska tančica na mo dernem žalnem klobuku plapolala v vetru, bo hladna sapica nekoli ko okrepčala mojo dušo . . . Oj gorje! Vidim kako čakate na mr-isko vražarico in na poročila ene ga ali drugega sorodnika, kateri dan mu ryijbolj vgaja za Iti k mu ši — zadušnici, čakate, da se mrl vaško naznanilo tiska In razdeli >o vseh hišah, šele potem bo met:« pomagano. Čemu vse to T Mnogi pridejo k mrtvaški pojedini, dru g i pridejo iz kupčijaklh osi rov, nekateri sploh ne marajo priti. Somi vidite, koliko jih hiti v gostilno, ne ds bi prej zmoliil očenaš za mojo ubogo, trpečo dušo! Zaradi tega moram trpeti v' tem ognju. Čemu, vprašam vas, morsm pr# stati toliko'dni in noči v trpljenju, dokler se) vam rte zljuhi mi poni s gs ti t AH je to vsšs Iji»beeeii1 Ali je to hvala za meje fcrtev smr »IT . "i • • ' v T Dragi n»oji! Vas ti tftnem še ts ko imenovati! '' * J Vat ubogi sin in brat X. Škoda, da se ni mrtvT podpisu ■ ialil, Porodilo 0 vse|i vah in kako so bile 7«ne, oziroma uufcj Surovi petrolej |rfi H 1^00 metrov globoko v»l vsakem ^ ^ vrtajo, j>sLritmk močan, da satu jeznih ceveh, ka,er, * 1200 metrov ^obokov tt« nekoliko časa p, Pntisk vedno »uft f" pridobiva » strojev. Ti stroji * p, j Ijen. z električno «ik> radi nosti požara. Klektr*,,, ne naprave ao v veliki od, sti in posebno one, v »e parna sila. V večini vseh teh central pa vporsbljajs v, lo in to največ rati tega,, veliko cenejša kot pre^ bno pa v bližini Karpit* je dosti močnih Mudencw ki ae lahko vporabijo v ta. Največja oljnata druih« muniji je tskozvana katera lastuje okoli 1500 vrelcev v okolici Cangšai nai. So še nekatera uianjit tja, katera tudi laitujcji naprave. Ko so vdrle armade zaveznikov v Ruimmijo.e ki vse te nsprave, kakor vedbe dognale, uničili iu i angleškim vodstvom. Naj uničili vse električne napra ničili so nekatere dele tlel I dov s tem, da ho vzeli va ne dele in jih odpeljali vstr tem ao vse vodnjake zasuli, tali so vsakovrstnih Svari t kakor n. pr. dolge ielezot železne cevi in cement vodo. Vrelee so zažgali kaki vse lesene naprave, katere prej polili s petrolejem Ksr 10 zidanega, »o ps z diaai razstrelili. RavnoUko ao tal čili vse rafinerije. Kotle m način uničili, ds ao raoeno i 11 pod njimi in ker ao biK in trdo zaprti, ho se nekat« leteli drugi so se pa raztopi loge petroleja ho pa iiig skladišča ravno tako. Pri i so nekatere dele razbili ali| st ranili in jih pometali » lejske vodnjake. Nekatent oi, ako se jim nine verjeti,! povedovali, da se je ne to z neko nevejetno hitroSjs tem je tudi velike p« Standard Oil Co., katera/' posipeAevals z velikim »• ker je v zadnjem času delala vropi rmnsaska družba oljni družbi veliko konW Ako so pa te naprave pops uničene, je pa vsaj konktnf« strsnjen. Kakor se nekaj P®**1- bila 1' Angleško-rurniMuk« j lidated oljna dražba kol nino za te uničene »«!>»« 000,000 frankov in rar/n w štiri miljone frankov kot q tekočega dobička. Dn* družbe in večina doiaefti F dobile nič. . Po letni statistiki »o Prfl* le ns leto v Rumuniji do i na sodov vrednosti 100,060,«0 • Sedaj je p« -noma uničena *a ned<*""" Uničenje nekaterih tako popolno, ^J «ploh nemogoč ^ ' rd naokrog Večino vseh ten na novo vrtati, kaj" jih je popraviti. Toda, ker vlada ^ Avstriji in nil, Mvsk petroleja in napeU vse sile »H* či, ds ,.elo kratkem * ^ popravili is vil. Rsdaj -e. vreirev »I prid**"" Ml' ni ker potem bi gs s pomočjo vojai richer I'"*' wr«fff« * ke pošte v vieah vprsšali, kakšno okoli I'iOO sod .^•S hudodelstvo je vendar zakrivil, dn, lejs. ksteress p-mora kot brsnitelj domovine toli vojno, naj vej »eM^ liko trpeti. Vprašali bi ga. kalika in pn ^ »r maš bi bilo potrebno za nj*go"* kor upaj'. N' '^^f« rešitev it vie in slednjič, kje naj dnem čase ** ^ vzamejo ubogi atariši potrebni de popravili, ^ nar za t* niaše — šnji obrat. ,