r m—T	v'	v'
T R Z I S K I
Leto II (1995) št. 10 (16)	OKTOBER 1995
Cena 30,- SIT
TJ VODNIK
PO LETU DNI IZHAJANJA TRŽIŠKIH RAZGLEDOV
Po več kot enem letu izhajanja Tržiških razgledov podajamo kratko oceno o delu uredniškega odbora. Predvsem je treba poudariti njegova prizadevanja, da bi sprejeto usmeritev nadaljeval m v bodoče tudi dopolnjeval. Vsi sodelavci Tržiških razgledov so pokazali izredno prizadevnost, da bi bila vsebina časopisa čimboljša in čimbolj zanimiva.
Mnenja sem, da so ga kljub nekaterim kritikam občani dobro sprejeli. O težavah ne bi pisal, saj se vsak, ki le malo spozna način informiranja, lahko zaveda na kaj vse je treba misliti in koliko priprav ter truda zahteva tako delo. Vedno je prisoten problem finančnih sredstev in dileme o večjem ah manjšem delu informacij in reklamnih oglasov, ki prinašajo sredstva. Tudi izbiranje med bolj ali manj kvalitetnimi prispevki ni najbolj enostavna naloga.
Zato stranka SKD kot izdajatelj časopisa pričakujemo od bralcev vprašanja, mnenja in predloge, saj bo le tako časopis vseboval tiste prispevke, ki bodo v veselje nam vsem.
Menimo, da je treba v tem času v Triških razgledih dati ustrezno mesto in težo tudi dnevni politiki. Informacije o raznih lokalnih dogodkih, prireditvah in spominih imajo svoj pomen in so potrebne ter koristne, tako da se lahko občanke in občani opredeljujejo do nastalih problemov, ki nas tarejo vsak dan. Na to nas, kristjane, opozatja tudi vatikanski koncil z napotkom, da mora vsak kristjan tvorno sodelovati v družbenem življenju. Tega ne moremo in ne smemo zanemarjati, saj nam izkušnje kažejo, da tudi politika reže naš vsakdanji kruh.
Strpnost - do vseh tistih, ki imajo druga/na mnenja in vrednote - in dialoškost - potreba po umirjeni izmenjavi mnenj - sta osnovna pogoja zato, da bo naše skupno delo pomenilo temelj boljše prihodnosti za nas vse. Prepričani smo, da nam lahko Tržiški razgledi pri tem tudi veliko pomagajo, kajti razgledanost, razumevanje, osveščenost in informiranost bralcev bo največje priznanje, da so naše usmeritve na pravi poti.
Janez Bečan
Žalosten pogled na objekte tržiške Lepenke. Stečajni
POSTOPEK OČITNO TRAJA PREDOLGO.
Del mladih tržiških kolesarjev na startu v Križah
IZ VSEBINE:
Uvodnik: Po letu dni izhajanja Tržiških razgledov Franc Klofutar - 90.-letnik Naš kraj - Križe Uspehi mladih kolesarjev Upravna enota Tržič se predstavi Čez drn in strn V Prlekiji je lepo
seje
OBČINSKEGA SVETA
V mesecu oktobru Tržiški občinski svet ni imel svoje seje. To si lahko razlagamo kot zadovoljstvo Občinske uprave, da je bil na zadnji seji sprejet Proračun za leto 1995 in, da so s tem vse stvari urejene. Problemi pa v naši občini so, oziroma se še kopičijo (od nerešenih problemov na področju ekologije in komunale, nezavidljivega stanja v gospodarstvu do težav v prometu, itd.).
Zato danes nadaljujemo z zapisom sklepov Občinskega sveta.
Pregled sprejetih sklepov občinskega sveta v Tržiču 4. nadaljevanje
4. seja Občinskega sveta
Občine Tržič, 23.03.1995
NADALJEVANJE
k 11. točki
SKLEP 29-4-9-1995 - Občinski svet občine Tržič potrjuje predlagani program javnih del za leto 1995. Za izvedbo programa bo občinski svet zagotovil v občinskem proračunu 3 mio. SIT. k 12. točki
SKLEP 30-4-10-1995 - Za imenovanje petčlanske komisije za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti se Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posredujejo predlogi do naslednje seje. k 13. točki
SKLEP 31-4-11-1995 - Sprejme se zaključni račun proračuna občine Tržič za leto 1994 in premoženjska bilanca občine Ttžič na dan 31.12.1994.
Zaključni račun proračuna občine Tržič za leto 1994 in premoženjska bilanca občine na dan 31.12.1994 se posredujeta v pregled Agenciji za plačilni promet. k 14. točki
SKLEP 32-4-12-1995 - Statutarna komisija naj upošteva vse prispele pismene pripombe, pripombe izoblikovane na seji občinskega sveta, ter pripravi predlog statuta, ki ga bo svet obravnaval na seji, dne 13.4.1995. k 15. točki
SKLEP 33-4-13-1995 - Kompasu MTS d.d. Ljubljana se odproda del zemljišča - parcela št. 1037/1 k.o. Podljubelj v iameri cca 850m2 in sicer kot funkcionalno zemljišče k obstoječemu objektu za razširitev turistične ponudbe.
Najnižja iztržena cena sme biti taka, kot je sodna cenitev. Občina naj poskuša doseči boljšo ceno glede na izjemno lokacijo.
V bodoče naj vsako sodno cenitev izvedeta dva cenilca. k 16. točki
SKLEP 34-4-14-1995 - Odkupita se dve dvosobni stanovanji v izmeri 52,80 m2 po ceni 50.995 DEM n 53,30 m2 po ceni 51.445 DEM.
Do imenovanja nove stanovanjske komisije, ki bo opredeljena s sprejemom statuta, občinski svet pooblašča že imenovano komisijo za stanovanjska vprašanja, da razpolaga s prostimi stanovanji in jih po pravilniku in razpisu razvršča prosilcem stanovanj. V to komisijo se imenuje še tajnika občinske uprave. Kupljena stanovanja naj se dodeljujejo mladim slovenskim družinam oziroma mladim strokovnjakom, ki bodo prebivali in delali v občini Tržič. k 17. točki
SKLEP 35-4-15-1995 - Odkupi se stanovanje v objektu Cerkvena 2 v Tržiču po najvišji ceni 1.600 DEM za m2. k 18. točki
SKLEP 36-4-16-1995 - Imenuje se petčlanska komisija, ki bo rešila vprašanje odškodnine zaradi deponije v Kovorju. k 19. točki
SKLEP 37-4-17-1995 - Občinski svet sprejema rezultat natečaja »Mallyeva hiša«.
Na prihodnjo sejo sveta naj se posreduje poročilo o porabi sredstev postopka v zvezi z natečajem. k 20. točki
SKLEP 38-4-18-1995 - Občinski svet podaljšuje Odlok o začasnem financiranju do sprejetja občinskega proračuna.
1.	IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Občine Tržič, 13.04.1995
k 1. točki
SKLEP 39-U-1-1995 - V občinski svet se:
-	namesto Janeza Bečana imenuje Mitja Slapar
-	namesto Alenke Maršič-Bedina imenuje Rajmund Premrl
-	namesto Vincenca Perneta imenuje Stanislav Šlibar
-	namesto Pavla Ruparja imenuje Samo Dolhar
-	namesto Andreja Žitnika imenuje Milan Gregorčič Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja naj pridobi pismeno mnenje Ministrstva za lokalno samoupravo glede združljivosti funkcije svetnika g. Ignaca Primožiča.
k 2. točki
SKLEP 40-U-2-1995 - Občinski svet je razrešil dosedanjo statutarno komisijo in imenoval novo komisijo, katero bo potrdil na naslednji seji.
5.	seja Občinskega sveta
Občine Tržič, 03.05.1995
k 1. točki
SKLEP 41-5-1-1995 - Potrdi se zapisnik 4. seje sveta z dne 23.3.1995
Potrdi se zapisnik 1. izredne seje z dne 13.4.1995
k 2. točki
SKLEP 42-5-2-1995 - Občinski svet daje pozitivno mnenje k imenovanju ga. Alenke Maršič-Bedina za načelnico Upravne enote TVžič.
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
PREDSTAVITEV K 1VTETIJS ICO GOZDARSKE ZADRU GE TRŽIČ
Kmetijsko zadrugo Križe je 1948 leta ustanovilo 40 kmetov iz Križev in bližnjih vasi.
Leta 1958 sta se k Zadrugi Križe pripojili Kmetijska zadruga Lese in Kmetijska zadruga Kovor. Zadruga Križe se je z združitvijo teh dveh zadrug preimenovala v KMETIJSKO ZADRUGO TRŽIČ. Na začetku leta 1961 sta se k Zadrugi priključili še Kmetijska zadruga Podljubelj in Kmetijska zadruga Sv. Katarina.
Tako povezana zadruga je delovala do leta 1976, ko je prišlo do povezav med zadrugami iz območij Cerkelj, Kranja, Nakla in Tržiča v Gorenjsko kmetijsko zadrugo.
Zaradi uskladitve z Zakonom o zadrugah iz leta 1992 pa so se vse od omenjenih štirih zadrug vpisale kot samostojne zadruge. Tako Tržiška zadruga deluje popolnoma samostojno. Združuje člane iz Kovorja, Križev, Leš, Podljubelja, Loma, Brezij, Sebenj, Seničnega in Tržiča.
V članski imenik se je vpisalo in vplačalo deleže 152 kmetov oz. članov. Le-ti so lastniki zadružnega premoženja oz. upravljalci zadruge.
Kmetijska zadruga Tržič s sedežem v Križah se ukvarja z odkupom in prodajo kmetijskih pridelkov svojih članov. V glavnem gre za odkup in prodajo zelenjave, mleka, živine in lesa. Povprečno se odkupi in proda na leto preko Zadruge Tržič 600.000 litrov mleka, 50 kom živine (krave, biki, teleta), 500.000 kg zelenjave in 2000 m3 lesa.
Te številke bi bile lahko bistveno višje, če bi člani imeli do zadruge večjo pripadnost oz. če bi država z ustreznimi ukrepi poskrbela za več reda na trgu oz. preprečila nelojalno konkurenco.
Zelo pomembna zadružna dejavnost je poleg odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov tudi trgovina z repromaterialom, kjer lahko kmetje, vrtičkarji, ljubitelji malih živali in drugi nabavljajo vse potrebno (gnojila, krmila, semena,...). Pred kratkim je Zadruga razširila svojo trgovsko dejavnost tudi na program bele tehnike, ki se uspešno prodaja. V Zadrugi je možno nabaviti tudi gradbeni material, barve in lake.
Zadruga Tržič ima po prenosu zemljišč, pridobljenih z nacionalizacijo, na Sklad kmetijskih zemljišč RS še 12 ha lastnih zemljišč, poslovne stavbe, v posesti pa ima tudi objekte (koča za majerja in hlev) na sledečih planinah: Dolga njiva, Korošica, Tegošče, Šija, Pungrat, Kofce, Lešanska planina.
Kljub temu da so planine v tržiški občini vzorno urejene, za kar gre zasluga prizadevanjem in vlaganju v preteklosti, se ugotavlja dejstvo, da interes za pašo upada. Temu so krive razmere v kmetijstvu, ki trenutno niso naklonjene živinorejcem, prisotna pa je tudi denacionalizacija, ki bo planine vrnila agrarnim skupnostim, Člani le-teh pa v več primerih ne bodo zainteresirani, da se bo na določeni planini še ohranjalo pašništvo.
Marija Štular
DIREKTORICA KZ TRŽIČ
PODJETNIK VIKTOR ŠOBER IZ KRIŽEV
S “šuštarijo” se je pravzaprav začel ukvarjati že njegov pokojni oče Viktor, ki je bil po poklicu čevljar, vendar zaposlen v Bornovi centrali v Pristavi.
Zaradi številne družine, ki sta jo morala preživljati z mamo Jožico, si je oče Viktor moral poiskati dodatni zaslužek. Začel je izdelovati ženske poletne natikače, kasneje pa ženske zimske copate. Delavnico si je omislil kar v lastni hiši v Pristavi pri Tržiču. Pri delu je pomagala vsa družina. Z mamo Jožico sta tako s trdim delom, takorekoč z “dvojnim šihtom” kot bi rekli starejši Tržičani, preživljala vseh sedem otrok.
Od leta 1984 je obrt nadaljevala družina starejšega sina Viktorja, prav tako v hiši v Pristavi in sicer z izdelovanjem cokel. Tržišče pa je zahtevalo poleg starega tudi novi program z izdelki, ki bi zadovoljili še širši krog kupcev. K preusmeritvi proizvodnega programa je veliko pripomogel Viktorjev brat Janez. Skupaj sta pričela z izdelovanjem copat. Zaradi povečane proizvodnje, so bili stari prostori delavnice v Pristavi pretesni. S pridobitvijo novih prostorov, v opuščenem obratu tapetništva tovarne “ZLIT” (nekdanja stara šola v Križah), je bil rešen tudi ta problem. Viktor Šober je te prostore dobil v najem, kasneje pa jih je odkupil. V okviru podjetja NAI d.o.o. Križe zdaj tu poteka nov program proizvodnje in sicer izdelava toplih copat po sistemu vulkaniziranja. Podjetje je edini proizvajalec te vrste copat v Sloveniji. Na leto jih izdela cca 45000 parov.
V letu 1994 so začeli izdelovati tudi še dva nova izdelka: BIO sandalo in natikač za vse velikosti.
Viktor Šober za prihodnost načrtuje odprtje trgovinice za vse vrste proizvodov, s posebnim poudarkom na programu za starejše in otroke.
Dela na lokalni cesti Križe-Pristava so v zaključni fazi. Želimo si lahko še nekaj lepih dni, da bo cesta
DOBILA TUDI ASFALTNO PREVLEKO.
UPRAVNA ENOTA TRŽIČ -MAJHNA, A UČINKOVITA
UVOD
Upravna enota Tržič, ki ima sedež na Trgu svobode 18, tik poleg urada občine Tržič, je ena izmed 58 upravnih enot, ki so bile s 1. januarjem letošnjega leta ustanovljene na območjih prejšnjih občin. Po številu prebivalcev sicer sodi med manjše upravne enote, kljub temu pa ji je v svojih prvih “enajstih mesecih življenja” uspelo rešiti veliko več problemov, s katerimi se še vedno ubadajo ostale “večje kolegice”.
SPLOŠNA PREDSTAVITEV
Upravna enota Tržič je v skladu z zakonom organizirana za območje občine Tržič.
Upravna enota opravlja z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti bivših občin. Opravlja pa tudi upravne naloge in pristojnosti delovnih področjih, za katera so ustanovljena naslednja ministrstva:
-	Ministrstvo za notranje zadeve,
-	Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
-	Ministrstvo	za	gospodarske	dejavnosti,
-	Ministrstvo	za	kulturo,
-	Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
-	Ministrstvo za šolstvo in šport,
-	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
-	Ministrstvo	za	promet in	zveze,
-	Ministrstvo	za	zdravstvo.
Poleg tega pa upravna enota opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in organizacijske, strokovne ter druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam oziroma so pomembne za delovanje upravne enote.
NOTRANJA ORGANIZACIJA
V Upravni enoti Tržič so organizirane naslednje notranje organizacijske enote:
1.	Oddelek za upravne notranje naloge
2.	Oddelek za okolje in prostor
3.	Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. V okviru tega oddelka je tudi Referat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Načelnica Upravne Tržič gospa Alenka Maršič-Bedina
Delovna podro/ja notranjih organizacijskih enot so:
1 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE OPRAVLJANJA NASLEDNJE UPRAVNE NALOGE:
-	s področja državljanstva, matičnih zadev in osebnih stanj,
-	s področja javnega reda (osebna izkaznica, potni listi, maloobmejne prepustnice, register prebivalstva, društva, posmrtni ostanki, verske zadeve, javni shodi in javne prireditve ter javni red, orožje, eksplozivne snovi),
-	s področja upravnih zadev prometa,
j s področja gibanja in prebivanja tujcev.
2.	ODDELEK ZA OKOUE IN PROSTOR OPRAVLJA NASLEDNJE UPRAVNE NALOGE!
-	s področja lokacijskih zadev,
-	s področja gradbenih zadev,
-	s področja vodnogospodarskih zadevm
-	s področja stanovanjskih zadev,
-	s področja premo°enjsko pravnih zadev,
-	vodenje	postopka in	odločanje	na	I.	stopnji	o
denacionalizaciji stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč,
-	s področja upravnih zadev prometa in zvez.
3.	ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE OPRAVLJA NASLEDNJE UPRAVNE NALOGE:
-	s področja turizma,
-	s področja regionalnega razvoja,
-	vodenje	postopka in	odločanje	na	I.	stopnji	o
denacionalizaciji zasebnih gospodarskih objektov,
-	s področja energetike,
-	s področja trgovinske dejavnosti,
-	s področja varstva borcev in vojnih invalidov,
-	s področja predšolske vzgoje,
-	s področja osnovnega šolstva,
-	s področja športa,
-	s področja zdravstva,
-	s področja obrambnih priprav po posameznih področjih,
-	s področja varstva kulturne dediščine in kulturnih vrednot narave,
-	s področja kontrole cen,
-	upravne naloge s področja zdravstva,
-	s področja hrambe dokumentov, dokumentarnega in arhivskega gradiva,
-	opravljanje statistično analitične funkcije,
-	finančna dela.
Poleg navedenega Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve opravlja strokovno tehnične in druge spremljajoče naloge, ki so skupne upravni enoti z namenom zagotovitve delovanja sistema in organizacije upravne enote.
3.1. Referat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
OPRAVLJA NASLEDNJE UPRAVNE NALOGE:
-	s področja kmetijstva,
-	vodenje postopkov in odločanje o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev,
-	vodenje postopkov in odločanje o vrnitvi premoženjsko pravnih pravic agrarnih skupnosti,
-	s področja gozdarstva,
-	s področja lova, ribolova.
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
USPEHI MLADIH KOI.ESA RJEV IZ KRIŽEV
Med številnimi športnimi dejavnostmi v tržiški občini je na vidnem mestu tudi kolesarstvo. V kategoriji mlajših mladincev imamo tri uspešne kolesarje. To so: Luka Kalan iz Seničnega, Miha Melihen iz Križev in Anton Meglič z Loma. Njihov vsakodnevni obvezni trening obsega vožnje - po različnih in zahtevnih cestah - tudi do 100 km. Organizacijsko in strokovno jih vodi trener Miran Kavaš. Tekmujejo pa za Kolesarski klub “SAVA” iz Kranja. Udeležujejo se dirk po vsej Sloveniji, pa tudi v Italiji (Furlanija in Julijska krajina) in Avstriji (Koroška).
Med njihove ve/je uspehe štejejo: naslov državnega prvaka v posamezni vožnji na čas, ki ga je osvojil Anton Meglič. Meglič, Melihen in še dva kranjska kolesarska kolega (Žepič in Blažek) pa so osvojili naslov državnih prvakov v ekipni vožnji na 3000 m na dirkališču v Kranju. Velik uspeh je bila tudi uvrstitev Melihna v državno olimpijsko reprezentanco.
Med 9.7. in 14.7. letos so bile v angleškem Bathu (blizu Londona) olimpijske igre mladih. V zaključni dirki je Melihen imel, kakih 2000 m pred ciljem, pred seboj možnost za velik uspeh, saj je vožnjo silovito pospešil skupaj z Dancem Lauresenom. Vendar pa ju je pred finišem glavnina kolesarjev ujela. V veliki gneči si Melihen zato ni mogel zagotoviti dovolj prostora za zaključni finiš in s tem prav gotovo boljšo uvrstitev. To je bila šele njegova prva udeležba na tako veliki mednarodni športni prireditvi. Lepo priznanje pa zasluži že to dejstvo samo. Šport zahteva veliko samoodpovedi, naporov in vztrajnosti pri doseganju uspehov, pa tudi znanja sprejeti včasih kako grenko izkušnjo.
V Tržiču je tudi nekaj mlajših obetajočih kolesarjev, ki v svojih kategorijah uspešno nastopajo po vsej Sloveniji. Vodi jih Janez Bečan iz Bistrice pri Tržiču.
Evgenij Vauavec
ČEZ DRN IN SIR. N
V nedeljo, 8. oktobra, sva se z bratrancem Lukom Rožičem navsezgodaj (svetlobo so nama dajale v začetku čelne svetilke) odpravila na zanimivo, pa tudi kar zahtevno (po kilometrih gor in dol) pot. Iz Tržiča sva se čez Veliko mizico povzpela na Kriško goro, od koder sva si od daleč lahko tudi ogledala najin cilj - Šijo pod Košuto. Megla v dolini naju ni prav nič motila, saj sva po grebenu, že ob soju prvih son/nih žarkov hodila proti Tolstemu vrhu, nato pa se spustila na Poljano. Potem sva grizla kolena čez Psico na Storžič in med potjo sva se že srečavala s posameznimi planinci, ki so tako kot midva želeli čim bolj aktivno preživeti lepo jesensko nedeljo. Na Storžiču se jih je zbralo že kar precej, vendar midva sva imela pred seboj še dolgo pot in spustila sva se čez Škarjev rob na Javornik. Ko prideš iz skalnatega terena prelepih jesenskih gozdov na razorane in blatne kolovozne poti, te kar malo stisne. Vprašaš se, če je to res del nujne civilizacije?	,
Midva sva pot nadaljevala po stezah in poteh čez Stegovnik in Pečovnik. Neverjetno - tudi tu sva imela priliko srečati kar nekaj planincev. Zdaj pa je bila tudi Košuta že bliže in s tem najin cilj. V Dolgi njivi sva se nekoliko odžejala, potem pa naprej, čez planine pod
Košuto do Šije. Kako lepo je bilo s te poti gledati tam čez griče in doline proti Kriški gori in Storžiču in skoraj neverjetno se mi je zdelo, da sva vse to že danes prehodila. Tudi zadnji breg na poti iz Pungarta proti Šiji sva prehodila in bila zelo vesela snidenja z Marijo Rožič, Lukovo življenjsko sopotnico, ki naju je z avtom odpeljala v dolino.
Bilo je res lepo nedeljsko doživetje in če se poti ne bi lotila, bi mislila, da je ne morem prehoditi. Prav vesela sem, da me je Luka na to pot povabil.
Erna Anderle
V PRLEKIJI JE LEPO
V	soboto zjutraj sem se zbudila že ob pol šestih. Najprej sploh nisem vedela zakaj, toda takoj zatem sem se spomnila, da gremo z Zensko zvezo na Štajersko. Hitro sem se oblekla in šla v kuhinjo. Najedli smo se in pripravili nahrbtnike, potem pa se z avtom odpeljali na avtobusno postajo v Križe, kjer smo počakali na avtobus. Šofer avtobusa je bil zelo prijazen. Vožnja je bila zelo dolga. Čas smo si krajšali s petjem in pripovedovanjem šal. Med potjo smo se enkrat ustavili.
Po triurni vožnji smo prispeli na Ptujsko goro, kjer smo si ogledali cerkev, ki je zgrajena v gotskem slogu. Pater nam je povedal kratko zgodovino cerkve. Nato smo si kupih nekaj razglednic ter pisali prijateljem in sorodnikom. Kmalu smo morali naprej, saj smo imeli v Jeruzalemu okrog enih kosilo. Vožnja do Jeruzalema je bila kar dolga. Zelo zanimiv je bil pogled v naravo. Vsepovsod je gričevje, po katerih je zasajena vinska trta. Iz grozdja pridelujejo svetovno znane sorte vin (jeruzalemčan, rizling). Videli smo tudi velika gnezda štorkelj.
V	Jeruzalemu smo si ogledali cerkev Žalostne matere božje iz leta 1650. Zgrajena je v baročnem slogu. To pomeni, da je vse bogato okrašeno. Ogledali smo si tudi vinoteko, kjer imajo razstavljena vina, ki jih izdelujejo v Jeruzalemu in Ljutomeru. Po kosilu smo imeli skupno slikanje poleg klopotca, ki jih je v Jeruzalemu veliko.
Jeruzalem imenujejo tudi zemeljski raj, saj je na kilometre vinske trte, iz katere pridelujejo znamenita vina, kot so jeruzalemčan, ljutomerčan, rizling in drugi. Poleg cerkvice sta tudi restavracija in trgovina. Za restavracijo je znameniti park, v katerem raste 105 različnih vrst dreves.
Kmalu smo morali naprej, saj so nas v Mlinu na Muri čakali le do petih, ura pa je bila kakih pol štirih. Med potjo smo se ustavili še pri nekem lončaiju. Lončarstvo je stara obrt, značilna za Prlekijo. Lepi izdelki tamkajšnjih lončarjev so danes kot okrasni predmeti ali spominki znani po vsej Sloveniji.
Končno smo prišli na Mlin na Muri. Tam smo kupili razne vrste mole ter si ogledali znameniti mlin. Včasih so bile “hišice” mlina na vodi in so se imenovali plavajoči mlini, danes pa so “hišice” na suhem in je le kolo na vodi. To pa so kombinirani mlini.
Okrog šestih smo se odpravili proti domu. Med potjo smo peli in si pripovedovali šale. Doma smo bili okrog desetih.
Izlet mi je bil neznansko všeč, veliko novega sem videla in tudi slišala. Upam, da bom še kdaj doživela tak izlet.
Anja Primožič
6. razred OŠ Križe
“CICIBAN - DOBER DAN 95”
Tržiški vrtci smo tudi v letu 1995, na prvo jesensko nedeljo, uspešno izvedli prireditev “Ciciban - dober dan”, ki je bila tokrat že šesto leto. Uspešno lahko rečemo zato, ker smo videli veliko zadovoljnih in veselih otrok, pa tudi njihovih staršev.
Tokrat je bil še posebej pester zabavni program, ki se je odvijal na odru z mlado pevko Tjašo Grah. Sodelovali so tudi: ansambel SPIN, skupina MIŠ-MAŠ, pa Matjaž s skritim zakladom... Rdečo nit v programu pa sta vlekli Janja in Ekica. Otroci so se radi frizirali v frizerskih salonih, izdelovali lutke, oblikovali z glino, naravnim materialom, lesom, volno, papirjem, ...
Pri športnih dejavnostih (tokrat smo jih vključili prvič) so nam uspešno pomagali znani smučarji skakalci. Vsako leto sproti opažamo, da to še zdaleč ni prireditev za predšolske otroke, ampak bolj družinsko srečanje, saj je kar precej šolarjev, ki se radi vključujejo v naše kotičke. Za pecivo so poskrbele naše prizadevne kuharice, zelo radi pa so obiskovalci posegli tudi po palačinkah, ki jih je tudi tokrat pekel Jože Krevs kar na prireditvenem prostoru.
Lahko rečemo, da je vsem skupaj zaradi pestrosti in ustvarjalnosti čas kar prehitro minil. Vsem obiskovalcem pa smo ob zaključku obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo in mislimo, da je prav tako, saj je to prireditev, ki s svojimi dejavnostmi polno zaposli celo družino. Zadovoljni obrazi pa so največje plačilo vsem, ki smo se trudili, da je do realizacije prireditve “Ciciban - dober dan 95” sploh prišlo.
Pa nasvidenje v letu 1996, ko se bo poletje prevesilo v jesen!
Erna Anderle direktorica Vrtca Tržič
RAZSTAVA “OD ODPADKA DO UMETNINE”
V GOSTIŠČU SMUK
V	likovni umetnosti ni timsko delo nikakršna novost, vse od slikarskih delavnic velikih mojstrov preteklih stoletij, pa do današnje slovenske (post)avantgarde v kreacijah skupine IRWIN ali Novega kolektivizma. Tako sta se odločila za podoben na/in likovnega delovanja tudi akademski kipar Jože Vrščaj in scenograf Jože Zajc, ki sta na letošnjem simpoziju “Od odpadka do umetnine”, v znanem gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču ustvarila serijo lesenih plastik. Razstava je te dni na ogled v gostinskih prostorih in na pročeljih gostišča, nekaj monumentalnih skulptur pa je postavljenih na prostem. Razstavljena dela so svojevrsten koriozum, saj sta ustvarjalca uporabila kot kiparski material odmrle in od vode izlužene dele “drevesnih kadavrov”. Vse te skrivenčene, že “naravno obdelane” dele dreves je v strugi Save nabral organizator in lastnik gostišča Simon Smuk, tudi sam ljubitelj umetnosti.
Pobudnik tega “naturalnega kiparstva” je vsekakor Jože Vrščaj, profesionalni umetnik in priznan kipar, ki je svoj način kiparske prezentacije, s katerim se navadno ukvarjajo predvsem bolj ali manj nekritični amaterski ustvarjalci, dvignil na zavidljiv umetniški nivo. Vrščaj in Zajc sta svoje lesene sohe ustvarila s čim manjšim poseganjem v dani material, naravnim konstrukcijam sta dala novo vsebino, smisel in poslanstvo. Ohranila sta tudi naravno strukturo in površino izpranega lesa -žlahtno sivino, ki pa lahko nudi izbrušenemu očesu cel spekter barvnih fines sivine. Tako so iz napol razpadlih, od vode, zraka in sonca obdelanih vej, korenin in grčavih tvorb, zoomorfnih oblik, nastala olesenela bitja, ki nas lahko spominjajo na ptice in ptičke, ribe, kače, konjiče, bajeslovna bitja, lovske trofeje rogovja srnjadi itd. Najbolj pogost pa je motiv križanega v najrazličnejših variantah. Pred vhodom v gostišče so postavljeni trije monumentalni križi - Golgota, s Kristusom in obema križanima razbojnikoma: vse diskretno stilizirano in podrejeno naravnim danostim.
V	ustvarjalnem delu Vrščaja in Zajca si posrečeno podajata roki ustvarjalca: narava in človek. Priroda ustvari, naredi; človek dodela, doreče, oplemeniti v likovno konstrukcijo. Na tej stopnji umetniškega opredmetenja postanejo njune skulpture, olesenela bitja in predmeti, artefakti - umetnine, ki žive svoj svet in nas na svojski način nagovarjajo in popeljejo v čudoviti svet umetnosti.
Omenimo še, da se omenjene plastike zelo lepo in domiselno vključujejo v interierje in eksterierje gostišča, ki je ravno tako opremljeno v žlahtnih starih lesih.
Na razstavi, ki je na ogled od 24. avgusta 1995 dalje, sodeluje še slikarka Renata Bovhan z obarvanimi koreninskimi in drevesnimi deli in Niko Lehrman, ki si je za podlage - nosilce svojih slik izbral zavržene pokrove plo/evinastih embalaž. K obogatitvi razstave je s svojo značilno plastiko v lesu prispeval še akademski kipar Stane Jarm.
Dušan Lipovec
90-LETNICA FRANCA KLOFUTARJA
Franc Klofutar, dolgoletni sindikalni delavec v PEKO, predvojni krščanski socialist, sedaj pa predsednik Kluba seniorjev pri SKD, je v petek, 20. oktobra pripravil v restavraciji Raj veliko praznovanje. Pozdrave in dobre želje so mu med drugimi izrekli: Ivan Oman, poslanec, Pavle Erzin, predsednik Zveze seniorjev pri SKD ter Tina Markič, Franc Primožič in Evgenij Valjavec iz Kluba. Prisotna sta bila seveda tudi poslanka Jana Primožič in predsednik SKD Tržič Janez Bečan.
Slavljenec g. Franc Klofutar in gostje
KAKŠNI SO BILI NEKOČ NAŠI STARŠI IN VZGOJITELJI
Odraščal sem v težkih razmerah prve svetovne vojne. Otrok, ki raste, potrebuje kar precej hrane. Te pa ni bilo dovolj, ne samo toliko kot bi je želeli, ampak niti toliko kot bi je bili tudi potrebni. Navzlic vsemu pa smo se otroci počutili dobro in zadovoljno. Tako sem se počutil, ker sem imel dobro, skrbno in verno mamo. Nasploh so tiste čase matere podpirale tri vogale stanovanja, saj svojih hiš v Tržiču večina ljudi ni imela. Ljudje so se pogosto drenjali v tesnih prostorih, v katerih je pogosto gospodarila še jetika.
Prva in največja vzgojiteljica je bila pri nas mama. Naučila nas je vsega tistega kar človek človeškega potrebuje. Naučila nas je tudi odpovedovanja. Največ je bil vreden prav njen zgled. Iz teh osnov sem v življenju vedno črpal moč in odpornost, da sem tudi sam v življenju lažje premagoval življenske težave. Se danes čutim kako je lepo, če otroka prav mati nauči moliti, prositi, biti hvaležen, vljuden, človeški in krščanski.
Kako to, da smo prav mi v tako težkih časih imeli takšne matere. Tudi one so dobile zgled in vzgojo pri takšnih ljudeh kot je bil n.pr. škof Slomšek. Potreba časa je bil, tako on, kot njemu podobni so veliko prispevali, da je bil ta čas pomanjkanja tudi čas človečnosti in krščanske topline. Takrat so se dekleta in žene vzgajale v Marijini družbi. To je bila organizacija, kjer se ni samo molilo, ampak tudi učilo življensko potrebnih stvari. Danes se to čuti in sliši utesnjeno, takrat pa je bilo potrebno in potrebno bi bilo to tudi danes, ko gledamo svet, ki živi brez vrednot.
Tedanje življenje je bilo povezano z večjo človeško toplino kot jo doživljamo dandanes. Zdravniki so imeli velik socialni čut. Dr. Hawlina socialno šibkim ni zaračunaval, pa tudi občina je poskrbela za socialno šibke, vsaj za kurjavo ipd. Tudi cerkev je za revnejše skrbela. Seveda pa so ljudje večinoma živeli varčno in skromno. Pri tem pa so prav matere skrbele za varčnost in jo privzgajale. Tudi učeni ljudje so na to opozarjali. Poznan nam je bil nasvet dr. Kreka: “Tista gospodinja, ki kupi prvo solato, ki je draga, ni varčna.” Starejši in umnejši delavci so učili mlajše: “Nobena plača ni dovolj velika, da je ne bi mogel zapraviti in nobena tako majhna, da ne bi mogel kaj prihraniti.” Šolski ravnatelj je poudarjal: “Mati naj otroka, predno ga pošlje v šolo, vsaj dobro skrtači in zašije.” Dobrih nasvetov in zahtev je bilo čutiti povsod. Zato so skrbeli tudi mojstri pri katerih so se vajenci učili, pa tudi pomočniki so zahtevali od vajencev primemo vedenje. Če je pomočnik naletel na vajenca na nedovoljenem kraju, ali da je vajenec kadil, je takoj ukrepal. Povsod je bila v veljavi obzirnost, kultura obnašanja ter medsebojno spoštovanje. Spomnim se, kako zgledno in spoštljivo se je obnašal tudi takratni največji tržiški gospod - Andrej Gassner.
Velikokrat pa niti nasveti, ki smo jih dobili v otroških letih, ne zaležejo. Mladostnik je še posebno dojemljiv in občutljiv. V svoji prekipevajoči mladosti ne želi le capljati po ustaljenih receptih. Dovzeten je zlasti za nove ideje, ki pa so lahko tudi lažne. V takšnih razmerah je važno, da mlad človek ne zaide na krivo pot. Zato je zelo potrebno, da se mlade vključi v kroge, ki ne zavajajo s praznim leporečjem in zavajanjem. Sam sem se v mladosti vključil v takrat delujoče krščansko socialne organizacije, ki so gojile, po mojem zdrava načela. V Tržiču smo imeli v ta namen vzgojna predavanja. Posamezniki med nami, delavci, so se celo tako dobro usposobili, da so postali celo izvedenci: Tišler Andrej je bil zelo dober v zgodovinskih zadevah, Kogoj Franc in Majeršič Janez pa v gospodarskih. V pomoč so nam bili tudi strokovnjaki iz tovarn. Resne življenske zahteve so nas tako odvrnile od zavajujočih idej.
Z novejšimi časi je prišlo do večjih medsebojnih nesporazumov, pomanjkanja tolerance in do zanikanja uglajenega vedenja. Razumen kmet mi je že pred vojno dejal: “Hitler je prišel. Vrgel je vrata s tečajev. Le kdo jih bo dal nazaj”. Takšnih iskrivih prispodob je bilo slišati vsepovsod. Sedaj smo za to zelo otopeli. Tudi pri nas se še vedno mečejo vrata s tečajev. Še vedno jih nismo pripravljeni dati nazaj. Za takšno vedenje bomo še, nedvomno, trpeli.
Franc Klofutar
r k žiS k I
Razgledi
DVA KONCERTA. V ORGANIZACIJI LUMNA
V soboto, 21. oktobra je bil v tržiški farni cerkvi koncert v izvedbi kvarteta Tartini iz Ljubljane. Izvajali so Schubertov godalni kvartet Deklica in smrt, ter ga posvetili In memoriam pokojni Ireni Dolžan.
V nedeljo, 29. oktobra pa so v Lomu gostovali bratje Feguš.
Tudi Glasbena šola Tržič je v sredo, 25. oktobra pripravila koncert.
Tržiške razglede izdaja OO SKD Tržič. Časopis je
VPISAN V EVIDENCO JAVNIH GLASIL, KI JO VODI URAD VLADE ZA INFORMIRANJE POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 1174. UREJA UREDNIŠKI ODBOR. GLAVNI IN ODCVORNI UREDNIKI JANA PRIMOŽIČ
Naslov uredništva: Uredništvo Tržiških razgledov, p. p. 61, 64290 Tržič. Telefon uredništva: 064/53 051, int. 34. Cena posamezne številke 30,00 SIT Računalniški prelom: Astrum d.o.o., Tržič • Tisk: Tiskarstvo uzar, Tržič. Naklada 1.500 izvodov.
Dogodki
Po dolgem času je dobila cerkvica Sv. Jurija nad Bistrico novo podobo. Sredstva je zagotovil občinski proračun po sklepu na septembrski seji občinskega sveta.
RAZSTAVA
BOŽIDARJA ŠINKOVCA.
V paviljonu NOB je bila v petek, 13. oktobra odprta razstava fotografij s Kilimandjara tržiškega fotografa-umetnika Božidarja Šinkovca.
OB 75-LETNICI PLEBISCITA. NA KOROŠKEM
»Gradimo tudi duhovno skupno, nerazdeljeno Koroško« -Tafco je končal svoj govor zastopnik koroških Slovencev, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, na slovesni proslavi 75-letnice koroškega plebiscita v dvorani grbov v koroški deželni hiši. S tem govorom, pa tudi s priznanjem deželne in državne politike, da so plebiscit v prid Avstrije odločili slovensko govoreči Korošci, so letošnja desetooktobrska slavja dobila nekoliko drugačno naravnanost, čeprav je sam osrednji del 10. oktobra -pohod po celovških ulicah - bil še dokaj tradicionalen način praznovanja.
6.	TABOR SKD V CELJU
V nedeljo, 15. oktobra 1995, ko je bil zaključek tabora se je na celjskem sejmišču zbralo več kot 8000 članov in privržencev SKD. Prireditve, ki so potekale ves teden v obliki okroglih miz, so se dotikale vprašanj vzgoje v družini, problemov oblikovanja prostora v Sloveniji, nerečinih vprašanj gospodarskega razvoja, moralne prenove v zdravstvu in približevanja evropski skupnosti.
NOVA STREHA. NA CERKVICI SV. JURIJA.
SREČANJE LASTNIKOV MALIH
HIDROELEKTRARN
V Vili Bistrica so se v petek, 26. oktobra 1995, zbrali lastniki MHE na svojem posvetu. Gost srečanja je bil tudi strokovnjak z Dunaja.
IT jR ž I š ic r,
R. A.ZC Ì LT D I