V Gledališču Koper krstno uprizorili dramsko besedilo Evgena Carja Štorklje umirajo /27 Števerjanski igralci po domači premieri nastopili še v Gorici Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 25. JANUARJA 2011 št. 20 (20.035) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Vračanje umetnin bi okrepilo italijansko kulturo v Istri Dušan Udovič Interes, da bi se vrnile domov umetnine pomembnih italijanskih avtorjev, ki so bile iz koprskih in piranskih palač in cerkva odpeljane tik pred drugo svetovno vojno, je bil povsem razumljivo izražen tudi med obiskom slovenskega predsednika v Rimu. Gre za vprašanje, ki ostaja nerešeno že desetletja in kot vse kaže, bo ostalo nerešeno še kar nekaj časa, kajti tudi med rimskimi srečanji ni prišlo do bistvenega napredka. Dlje od namere o tem, da se javnosti postavijo na ogled na primerni razstavi, tokrat ni šlo. Kar je pravzaprav treba vzeti kot napredek, kajti vprašanja vračanja umetnih so, kot je splošno znano, tudi med drugimi državami v Evropi in svetu trd oreh. Potrpljenje božja mast, velja pripomniti in zadevo prepustiti času, ki ga, poleg pogajalskih spretnosti, očitno potrebuje še nekaj. Pri tem je treba poudariti, da istrske umetnine, ki ostajajo predmet pogajanja, še zdaleč ne predstavljajo ovire za visok nivo bilateralnih odnosov, ki je bil dosežen med Ljubljano in Rimom. Kljub temu pa je tema dovolj priročna, da so v Trstu in drugod takoj prišle na spregled različno utemeljene teze, po katerih vračanje umetnin ne pride v poštev. Resnici na ljubo obstaja v italijanskih krogih izvedencev tudi drugačno stališče, po katerem umetnine sodijo tja, od koder so bile vzete. To bi moralo pravazaprav biti še najbolj všeč različnim vnetim zagovornikom italijanske prisotnosti v slovenski Istri. Umetnine so namreč najuglednejše pričevanje o tem, da so Italijani v Istri doma dolga stoletja. rusija - Izvedel naj bi ga samomorilski napadalec Krvav atentat na letališču v Moskvi Najmanj 35 mrtvih in okrog 130 ranjenih - Med žrtvami tudi tujci TRST - Nova koprodukcija z Gledališčem Koper SSG poziva: Imej se rad! Včeraj premiera nove poetične otroške predstave v režiji Katje Pegan - Obiskali bodo tudi vrtce in šole TRST - Prijazna mačja družina je protagonistka nove otroške produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Predstavo Imej se rad!, ki jo je napisal Franjo Frančič, režirala pa Katja Pegan, so včeraj premierno uprizorili v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Nastala je v sodelovanju z Gledališčem Koper, aktivno vlogo pa so odigrali tudi otroci-gledalci. Otroška predstava Imej se rad! bo v tržaškem teatru na sporedu še danes in jutri, v prihodnjih dneh pa bo obiskala številne slovenske vrtce in osnovne šole. Na 8. strani MOSKVA - Največje moskovsko letališče Domodedovo je včeraj pretresel teroristični napad. Silovita eksplozija v potniškem terminalu je zahtevala najmanj 35 smrtnih žrtev, več kot 130 ljudi je bilo ranjenih. Ruske oblasti in mednarodna skupnost so ostro obsodili napad, ki naj bi ga izvedel samomorilski napadalec. Med žrtvami napada so tudi tujci. Ruske oblasti so sporočile, da je v napadu umrl britanski državljan, identiteta še enega domnevnega ubitega tujca pa ni znana. Med ranjenimi so državljani Tad-žikistana ter najmanj po en Italijan, Francoz, Srb in Slovakinja. Na 29. strani Mariborska nadškofija zavrača očitke Na 2. strani V letu 2011 kar 694 davčnih obveznosti Na 4. strani Unija Istranov spet napada Turka in Totha Na 6. strani Med ljudmi: predstavili rezultate ankete Na 6. strani V Tržič hočejo privabiti nova podjetja Na 23. strani V Gorici uresničujejo novo kolesarsko pot Na 25. strani štandrež - Po obisku nočnih vandalov Na sedežu Juventine deset tisoč evrov škode /^24 portugalska Cavaco Silva potrjen za predsednika LIZBONA - Zmagovalec predsedniških volitev na Portugalskem je dosedanji predsednik Anibal Cavaco Silva. Volitve je zaznamovala skromna volilna udeležba, na volišča je prišla le slaba polovica od 9,6 milijona volilnih upravičencev. Cavaco Silva, član opozicijskih socialdemokratov, je prejel 56 odstotkov glasov, drugouvrščeni - pesnik Manuel Alegre, ki so ga podpirali socialisti premiera Josea Socratesa in levi blok, pa 19 odstotkov. Portugalci so izbrali politično stabilnost, je komentiral premier Socrates. Na 29. strani italija - Odzivi na afero Rubygate Škofje in industrijci kritični do premierja RIM - Predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco (na sliki) je včeraj potrdil kritično stališče italijanske Cerkve do afere s prostitutkami, v katero je vpleten premier Silvio Berlusconi. Opozoril je na potrebo po hitrem raz-čiščenju »na pristojnih mestih«, se pravi pred sodniki. Kritično se je do premierja v teh dneh izrekla tudi predsednica industrijcev Emma Marcega-glia, ki je dejala, da je vlada že šest mesecev »nezadostna«. Kljub temu Berlusconi vztraja na svojem mestu, preiskava o aferi Rubygate pa se nadaljuje. Na 5. strani 2 Torek, 25. januarja 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Urad za Slovence v zamejstvu odgovarja Petru Močniku Slovenija ni nikoli "blagoslovila" ukinjanja slovenskih šol v Italiji Pomen delovnega omizja FJK-Slovenija in stalni stiki s slovensko manjšino LJUBLJANA - »Z obžalovanjem smo v Primorskem dnevniku prebrali očitke gospoda Petra Močnika, ki očita ministru dr. Boštjanu Zekšu slabo poznavanje in neustrezno odzivanje na področju slovenskega šolstva v Italiji. Prav tako menimo, da so bile določene besede ministra, ki jih avtor citira, izvzete iz konteksta,« piše v izjavi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenski vladi. Stališče se nanaša na Zarišče, ki ga je v našem dnevniku Močnik posvetil stanju slovenske šole v Italiji. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma Urad v rednih stikih z italijanskimi oblastmi na deželni in zvezni ravni stalno opozarja na aktualne probleme manjšinskega šolstva in poudarja, da nobene spremembe ne morejo biti sprejete brez soglasja manjšine. Prav tako je to tema, o kateri bo govora na naslednjem koordinacijskem odboru ministrov Slovenije in Italije. »Tako kot v dosedanjih stikih bo naše stališče tudi tokrat to, da naj logika finančne racionalizacije ne prevlada nad odprtostjo in pozitivno naravnanostjo do šolstva jezikovnih in narodnostnih manjšin ter da si naj obe strani še nadalje prizadevata za pozitiven odnos in manjšinam naklonjene rešitve na področju šolstva. Na tem sestanku bo izpostavljeno tudi neuresničevanje 13. člena zaščitnega zakona, ki določa avtonomnost urada za slovensko šolstvo,« piše v izjavi. Glede potrebnega razvoja manjšinskega šolstva Urad omenja, da se je v okviru delovnega omizja za manjšinska vprašanja, ki je ponovno začelo delovati v sklopu mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Slovenijo in Deželo FJK in ki mu predseduje državni sekretar dr. Boris Jesih, dogovorili, da bo posebna pozornost dana prav razvoju manjšinskega šolstva. Slovenska delegacija omizja je predlagala poglobljeno debato o ukrepih za razvoj (modernizacijo) manjšinskih šol v smislu uvajanja novih učnih metod in pestre izobraževalne ponudbe. Ta poglobljena razprava naj bi prispevala tudi k sprejetju ustreznih ukrepov, ki bodo zagotovili večjo kakovost šolstva v razmerah, ko je povečan interes za vpis otrok italijanskih staršev. V skupni Evropi je lahko manjšina po našem prepričanju s takšnim pristopom le močnejša. »Pri tej razpravi, pa tudi na splošno, pričakujemo aktivno vlogo manjšine, njeno enotno stališče in vizijo, kako si zamišlja šolstvo v bodoče ter njeno aktivnost in potrebno ozaveščanje posameznih članov manjšine, da pravice, ki so jim že dane, tudi s pridom izkoriščajo. Naj še omenimo, da je bil Urad v stiku z dijaki, ko se le ti zasedli šole na slovenskih višjih šolah v Trstu in izvajali protest, ter se seznanil z njihovimi razmišljanji.« V sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, ki ima osrednjo vlogo pri izvajanju skrbi za manjšinsko šolstvo v zamejstvu, je preko medijev poudaril pomen ohranitve posebnega statusa manjšinskega šolstva v sklopu celovitih reform italijanskega šolstva, na problem pa je bilo opozorjeno tudi na ministrskih nivojih in celo v pristojnih organih in-štitucij EU. »To tudi pomeni, da dosedanja dejavnost ministra in omenjenega urada še zdaleč ni bila namenjena da- Slovenski minister Boštjan Žekš janju blagoslova ukinjanju samostojnih šolskih zavodov in njihovemu združevanju brez soglasja manjšine.« Na koncu Urad omenja zadnjo sejo komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila 8. decembra 2010 in katere tema je bila prav problematika slovenskega šolstva v Furlaniji-Julijski krajini. Na sejo so bili povabljeni pomembnejši dejavniki na področju manjšinskega šolstva v Italiji, ki so soglašali z dosedanjimi aktivnostmi Ministrstva za šolstvo in šport in tudi Urada na tem področju. Prav ti so tudi poudarili, da zaenkrat do ukinjanja šolskih zavodov še ni prišlo, da bo pa modernizacija (ne le racionalizacija!) morebiti lahko imela za posledico združevanje kakšnih razredov. Potrebno pa je še naprej zahtevati ukrepe, ki bodo prispevali k pestrejši izobraževalni ponudbi. Prav tako so poudarili, da do sedaj še ni prišlo do ukinjanja delovnih mest stalno zaposlenih. V pogovorih z italijanskimi oblastmi opažamo precej večjo pripravljenost za pogovore , kar pa nas navdaja tudi z optimizmom, piše na koncu v izjavi. CELOVEC - Pred prvim pogajanjem, ki bo 3. februarja Manjšina naj bi Obermayerju dala usklajen predlog o dvojezičnih tablah CELOVEC - Josef Ostermayer (SPO), državni sekretar na urad zveznega kanclerja na Dunaju, ki koordinira prizadevanja za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem, naj bi še pred svojim prihodom na prva pogajanja o dvojezičnih tablah 3. februarja na Koroškem prejel od koroških Slovencev široko usklajen predlog, v katerem bo manjšina podala svoje stališče do problematike dvojezičnih krajevnih ta-beč. To je včeraj - preko nemških medijev - prišlo v javnost. V poročilu dnevnika Kleine Zeitung je napovedano, da naj bi prihodnjo nedeljo, 30. januarja, na srečanju, na katerem bo sodelovalo od 70 do 100 udeležencev iz vrst slovenske narodne skupnosti, izdelali osnutek za pogajanja tega več desetletij nerešenega vprašanja. Sestanek naj bi potekal v slovenskem kulturnem domu v Dobrli vasi, nanj pa vabi Enotna lista (EL). Njen predsednik Vladimi Smrtnik je v pogovoru z omenjeni časnik še povedal, da bo široko usklajen predlog Slovencev prejel državni sekretar Ostermayer še pred začetkom svojih pogajanj na Koroškem, 3. februarja. »Biti mora sistematičen, lo- gičen predlog. Vsekakor ne bomo skočili v hrbet ustavnim sodnikom«, je ob tem dejal predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik. Smrtnik, kakor pred njim tudi že vse tri politične organizacije v skupni izjavi z dne 14. januarja 2011, opozarja, da predlog koroške deželne vlade, ki predvideva delež desetih odstotkov slovensko govorečih na občinski ravni (ne pa za kraj!), ne ustreza pravosodju ustavnega sodišča in zato za manjšino tudi ni sprejemljiv. Kot pred njim odvetnik Rudi Vouk pa je tudi Smrtnik vnesel varianto, da se kot osnova vzame katastrska občina, s katero bi zajeli manjše število krajev. »Vsekakor bo pri pogajanjih šlo za kvaliteto krajev, kjer na bi stale tudi dvojezične občine,« je še pristavil Smrtnik. Pri tem predsednik EL ni pustil dvoma, da so za slovensko manjšino še posebej pomembni in naj bi bili sestavni del rešitve »centralni, večji kraji kot npr. Šentjakob v Rožu, Dobrla vas, Zita-ra vas, Zelezna Kapla«. Ivan Lukan KOPER Starman in Juri ■ v« • o občini Ankaran LJUBLJANA/KOPER - Poslanec Zaresa Franco Juri in pravnik Janez Starman, ki namerava kandidirati za koprskega župana, sta na novinarski konferenci v Kopru spregovorila o zadnjem zapletu pri ustanavljanju občine Ankaran. Menila sta, da ne gre več le za vprašanje Ankarana, ampak gre za vprašanje odnosa do ustavnega sodišča. Kot je za STA po novinarski konferenci povedal Juri, je uvodoma opisal nastalo situacijo in možne poti za izhod iz nje. Spomnil je, da je prejšnji teden parlamentarni odbor za lokalno samoupravo z vzdržanimi glasovi vseh navzočih poslancev »v bistvu preprečil, da bi o zakonu, ki ustanavlja občino Ankaran, glasovali na plenarni seji DZ«. Potem ko je SLS vložila nov predlog zakona, se bo postopek očitno ponovil. Juri pa pravi, da bi zakon lahko uvrstili na izredno sejo v februarju, če bo katera sklicana. »Nastala situacija je zelo nedorečena. V bistvu tvegamo institucionalni spor med DZ in ustavnim sodiščem,« ugotavlja Juri. Pri tem opozarja, da bo treba zagotoviti korektno izpeljavo celotne procedure, tudi ko gre za sejo matičnega odbora. Po njegovih besedah je namreč na zadnji seji prišlo do »določene zmede« tudi zato, ker so bili nanjo vabljeni le nekateri, ki so imeli pomisleke ob odločitvi ustavnega sodišča, drugi strani pa poslanci niso imeli možnosti prisluhniti. »Ne gre več za vprašanje Ankarana, ampak za vprašanje odnosa do tistih nadzornih ustanov, ki skrbijo za tolmačenje ustavnosti oz. neustavnosti nekaterih odločitev,« je poudaril Juri. Ta vidik je po njegovih besedah izpostavil tudi Starman. Slednji je namreč pojasnil, da je bil vedno zagovornik enotne občine, vendar tokrat ne gre več za lokalno vprašanje, ampak za vprašanje odnosa do ustavnega sodišča. Zato sta delila poziv vsem, zlasti poslancem, k razrešitvi situacije in spoštovanju odločbe ustavnega sodišča. Mestno občino Koper pa pozivata tudi, naj začne kooperativno sodelovati z bodočo sosednjo občino. Sicer pa je Juri kritičen tudi do za torek napovedane okrogle mize Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES). Ugotavlja namreč, da so ponovno k sodelovanju povabljeni izključno nasprotniki odločitve ustavnega sodišča. (STA) MARIBOR - Pojasnila nadškofije v zvezi z domnevnim finančnim krahom »L'Espresso objavil netočne podatke« V štajerski prestolnici sicer obžalujejo, da je prišlo do sedanje situacije, ki je prizadela precej ljudi - Banke čakajo na sanacijski načrt Vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone ansa MARIBOR - Mariborska nadškofija se je včeraj znova odzvala na članek italijanskega tednika L'Espresso in na njegove velike odmeve v slovenskih medijih o tem, da naj bi bila nadškofija zadolžena za kar 800 milijonov evrov. Vatikanskega dokumenta, ki ga nadško-fija nima in ne pozna, ne morejo komentirati, poudarjajo pa, da so bile v italijanskem tedniku objavljene netočne trditve. Ob tem so v nad-škofiji poudarili, da gre v celotni zgodbi okoli obeh holdingov Zvon in Gospodarstva Rast za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in neprimerljive načine. Spomnili so tudi na to, da je Gospodarstvo Rast imelo lastniški delež v družbi T-2 le do leta 2008, ko so ga prodali, tako, da ima zdaj do njega enak odnos kot do vseh ostalih portfeljskih naložb Zvon Ena holdinga. O rednem poslovanju omenjenih družb na mariborski nadškofiji ne morejo dajati podatkov, ker imajo te družbe svoje vodstvo in nadzorne organe in o svojem finančnem poslovanju obveščajo javnost same. Sicer pa je Nadškofija Maribor, da bi pomagala pri sanaciji Gospodarstva Rast, za- stavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe - samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta na Barvarski ulici v Mariboru. Ocenjena vrednost teh nepremičnin znaša manj kot tri milijone evrov, zavračajo pa, da bi zastavili tudi zgradbe na Vrbanski, prav tako tudi ne Pustolovskega parka Betnava, Slomškove založbe in še nekaterih drugih, življenjsko pomembnih objektov za nadškofijo. L'Espresso je ves dolg povezanih družb pripisal neposredno nadškofiji. Kot tam pojasnjujejo, je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov, od tega za področje gospodarskega delovanja približno tretjino, polovico za vzgojo in izobraževanje, preostanek pa za pastoralne in druge dejavnosti. Kot zatrjujejo, je nadškofija doslej redno poravnavala svoje obveznosti z dohodki od darov vernikov, dividend in prejemkov iz gospodarjenja s premoženjem. V mariborski nadškofiji obžalujejo, da je prišlo do sedanje situacije, saj se »zavedajo stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb, za katere so kot solastniki Gospodarstva Rast (moralno) odgovorni«, zato si z vsemi močmi prizadevajo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene. Članek v italijanskem časniku je bil objavljen tik pred tem, ko bodo bankam predstavili konkreten sanacijski načrt, zato se v nadškofiji bojijo, da bi sedanje negativno razpoloženje pripeljalo do razmer, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji, med drugim še dodajajo v Nadškofiji Maribor. Ob tem tudi dodajajo, da so želeli s svojo gospodarsko dejavnostjo predvsem zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kultur-nega delovanja, a hkrati priznavajo, da se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo. Članek v rimskem tedniku je napisal novinar Emiliano Fittipaldi. V njem med drugim pravi, da sta bila z mariborsko afero seznanjena tudi papež Benedikt XVI. in kardinal Tar-cisio Bertone, ki naj bi ga zadeva - tako L'Espresso - zelo presunila. (STA in CR) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 25. januarja 2011 3 TÜRK V RIMU - Odmevni članek Enza Bettize v Stampi »Italija, Slovenija in Hrvaška na poti Nemčije in Francije« Pisatelj in novinar po rodu iz Splita bo 10. februarja na Kvirinalu govoril o fojbah TURIN - Italija, Slovenija in Hrvaška so na področju zgodovinske sprave ubrale pot Francije in Nemčije. V to je prepričan novinar in pisatelj Enzo Bettiza, ki je v turinskem dnevniku La Stampa pozitivno ocenil rimski obisk slovenskega predsednika Danila Türka. Bettiza, ki je po rodu iz Splita, obžaluje, da je glavnina italijanskih občil dejansko prezrla pomen srečanja med slovenskim in italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. Pisec meni, da je tridnevno Tür-kovo bivanje v Italiji dejansko sklenilo tragično obdobje odnosov med obema narodoma. Bettiza navaja leto 1920 kot začetek fašističnega nasilja nad Slovani, nasilno etnično čiščenje na račun Slovencev in Hrvatov ter italijanske »totalitarne in ksenofobne« vojaške okupacije od Ljubljane do Boke Ko-torske. Potem so prišli na vrsto Italijani, ki so postali žrtev maščevanj jugoslovanskih partizanov, zgodile so se foj-be in eksodus 350 tisoč Italijanov iz Istre, Dalmacije in Reke, piše Bettiza. Türk in Napolitano sta na srečanju na Kvirinalu uporabljala evropsko besedišče, pomembno je tu- Pisatelj in novinar Enzo Bettiza je bil rojen v Splitu kroma di, da je italijanski predsednik večkrat omenjal Hrvaško, ki bo morda prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske unije. Bettizi se zdi zelo dober predlog predsednika Slove- nije o skupni poti miru med Devi-nom in Bovcem v spomin na skupno tragedijo prve svetovne vojne. »Francozi in Nemci se že dalj časa skupaj spominjajo svojih padlih, Italija, Slo- venija in Hrvaška so ubrale to pot,« je prepričan pisec, ki soglaša z uveljavitvijo "tržaškega duha" (julijski koncert prijateljstva), na katerega sta se v Rimu večkrat navezala oba predsednika. Prav včeraj je medtem prišla vest, da bo Bettiza (letnik 1927) 10. februarja na Kvirinalu uradni govornik ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre. Rojen je bil v Splitu v narodno mešani družini (oče je bil italijanske, mati pa črnogorske narodnosti), ki je morala po drugi svetovni vojni iz Jugoslavije. Zgodbo svoje družine je ganljivo opisal v knjigi Esilio (Izgnanstvo), ki je bila leta 1996 nagrajena s prestižno italijansko literarno nagrado Campiello. Bettiza je bil dolgo let novinar dnevnika Corriere della Sera, nakar je bil skupaj z Indrom Montanellijem med ustanovitelji časnika Il Giorna-le. Leta 1976 je bil izvoljen v italijanski senat (na listi liberalne stranke PLI, tri leta kasneje pa je postal evropski poslanec. V Strasbourgu je predsedoval evropski komisije za odnose z Jugoslavijo. RIM - Pozdrav veleposlanika Iztoka Mirošiča na koncertu Carmina Slovenica Mirošič: Skupna pot od Devina do Rombona prispevek k sožitju in prijateljstvu med državama RIM - Koncert slovenskega zbora Carmina Slovenica v rimskem Auditoriu-mu Parco della Musica v čast predsednikoma Italije in Slovenije je v slovenščini in italijanščini uvedel slovenski veleposlanik Iztok Mirošič. »Današnji kulturni večer predstavlja nadaljevanje in potrditev procesa vsestranskega sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in Italijo, ki se je s padci in vzponi razvijal skozi zadnjih dvajset let in doživel prelomnico s simbolnim koncertom prijateljstva julija lani v Trstu. Vrhunec dobrih odnosov doživljamo prav v teh dneh ob zgodovinskem, prvem državniškem obisku predsednika Republike Slovenije v sosednji Italijanski republiki,« je dejal slovenski diplomat. »Sam sem odraščal prav na meji med nekdanjo Jugoslavijo, danes Slovenijo, in Italijo. Zgodovina med našima narodoma ni bila vedno prijazna, bila je tudi težka. Ne smemo je pozabiti. A kljub težavam so vedno obstajala tudi čezmejna prijateljstva s pogledom v skupno prihodnost in sožitje. To je potrdilo tudi lansko tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške in koncert, ki je vzbudil nov duh prijateljstva in postavil nove temelje procesa še tesnejšega sodelovanja v prihodnosti.« »Slovenija, ki letos praznuje dvajseti rojstni dan, in Italija, ki praznuje sto petde- (od leve) veleposlanik Iztok Mirošič, predsednik Danilo Türk in predsednik Dežele Lombardije Roberto Formigoni v Milanu seto obletnico združitve, imata danes bogate politične, gospodarske in kulturne bilateralne vezi. Obe državi si prizadevata, da bi Jadransko morje postalo morje najtesnejšega sodelovanja in ne ločevanja. Krepimo sodelovanje in prijateljstvo prihodnosti, ki naj pomaga rešiti tudi vprašanja preteklosti. V ta okvir sodi tudi skupna Pot miru od gore Rombon nad Bovcem do Jadranskega morja pri Devinu,« je dejal Mirošič. Pri graditvi novih odnosov med državama ostaja ključna skrb za manjšini, slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji. Manjšini morata dobiti novo vlogo osrednjega pospeševalca slovensko italijanskega okrepljenega sodelovanja, je v ugledni rimski koncertni dvorani podčrtal še veleposlanik. UNIVERZA Ustanovili Deželno koordinacijo za visoko šolstvo VIDEM - S podpisom ustanovne listine so včeraj v Vidmu ustanovili Deželno koordinacijo za visoko šolstvo, se pravi novo posvetovalno telo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine za predstavitev zahtev študentov univerz v Trstu in Vidmu, tržaškega videmskega in konservatorija in visoke šole Sissa v Trstu. Podpisa so se udeležili rektorja tržaške in vi-demske univerze, Francesco Peroni in Cristiana Compagno, rektor šole Sis-sa Guido Martinelli in ravnatelj vi-demskega konservatorija Franco Ca-labretto, medtem ko je Deželo zastopal odbornik za šolstvo in univerzo Roberto Molinaro. Novoustanovljena koordinacija se bo ukvarjala z vprašanji, ki so vezana na didaktične načrte različnih deželnih visokošolskih središč. Kot že rečeno, bo šlo za posvetovalno telo, ki jo bo deželna uprava FJK v okviru svoje reforme univerzitetnega sistema, o kateri bo prihodnji teden tekla razprava v deželnem svetu, po besedah odbornika Molinara vključila med tiste, katerih mnenje je obvezno. Drugače je Molinaro izrazil zadovoljstvo, saj so po njegovih besedah študentje temeljna in strateška komponenta akademske skupnosti, do ustanovitve koordinacije pa prihaja na začetku obdobja velikih sprememb (beri izvajanja reforme univerze), v katerem bo soočenje s študenti deželni upravi omogočilo, da opravi vse potrebne izbire ob široki soudeležbi vseh zainteresiranih komponent. Dežela je poleg tega za leto 2011 potrdila postavko 4,5 milijona evrov za tekoče stroške in preverja možnost dodatnih oblik podpore visokemu šolstvu, medtem ko bodo na področju raziskovanja in prenosa tehnologij pripravili t.i. belo knjigo za ugotovitev obstoječega in oblikovanje smernic posega za prihodnost. Ustanovi za pravico do študija Erdisu v Trstu in Vidmu pa imata mandat za skupno upravljanje zakupa za delovanje študentskih menz s ciljem zagotoviti homogenost ravnanja za vse študente na deželnem ozemlju. Za rektorice videmske univerze Cristiano Compagno pomeni včerajšnji podpis pomemben trenutek, saj se bo glas študentov poenotil v trenutku, v katerem je za sistem visokega šolstva potrebno oblikovati kritično maso. Zadovoljen je tudi rektor tržaške univerze Francesco Peroni, ki pa ne želi, da bi to zasenčilo resnično vprašanje pomanjkljivega financiranja univerzitetnega sistema. S tem se je strinjala tudi Compagnova, ki je odbornika Mo-linara pozvala h krepitvi vlaganja, saj omenjenih 4,5 milijona evrov ni dovolj za zagotovitev naraščajočih obveznosti univerzitetnega sistema glede izvajanja reforme in izboljšanja storitev. slov iHkH SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Primorski IL PICCOLO Minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije j i J i/iT J r J'írjoarí tj j T POTI RAZVOJA IN RASTI povezujeta: Boris Peric Paolo Possamai danes, 25. 01. 2011, ob 18.00 - Kulturni Dom - ulica Brass 20 - Gorica 4 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI DAVKI - Analiza stanovskega združenja Confesercenti Izpolnjevanje davčnih zahtev je za podjetja pravo drugo delo V letošnjem letu kar 694 davčnih obveznosti, največ julija, ko jih je 74 RIM - Plačevanje davkov je v Italiji neke vrste drugo delo, še posebno ko gre za podjetja, ki se morajo vsak dan ukvarjati z vsaj tremi od skupaj 694 obveznostmi do davčne uprave na leto. Izračun so napravili v stanovskem združenju Confesercenti, kjer so analizirali rokovnik fiskalnih obveznosti v letu 2011. Analiza potrjuje, da je Italija - poleg tega, da je postala tretja država z največjim davčnim pritiskom po Danski in Švedski - tudi država, kjer obstaja najbolj zapleten odnos med dačnim zavezancem in državno blagajno. Spisek norm, navodil in pravil je tako dolg in zapleten, da se je zelo težko orientirati. Davčne obveznosti je treba opravljati kar 103 dni v letu, izvzet pa ni noben mesec. Najbolj »bogat« z davčnimi roki je julij, ko jih je kar 74, v povprečju pa jih je na mesec skoraj 60 (57,8), kar pomeni 2,75 na dan skozi vseh 252 delovnih dni v letu 2011. Najtežji dan je 16. julij, na katerega pade kar 45 davčnih obveznosti. Plačevanje davkov je tudi dvakratna »zguba«, kajti iz računov organizacije Confesercenti izhaja, da izpolnjevanje vseh davčnih obveznosti zahteva od vsakega italijanskega podjetja 285 ur dela - enkrat več kot v Franciji in Nizozemski, za polovico več kot v Španiji in Nemčiji ter 60 ur več kot v evropskem povprečju, kot je nedavno izračunala Svetovna banka. »Preprosti seznam rokov davčnih obveznosti je zajel kar 16 strani,« so zapisali v organizaciji, ki jo vodi predsednik Marco Venturi. »To je dokaz, kako nujno je zmanjšanje števila davčnih obveznosti,« dodaja. Za gospodarstvenike in še posebej za majhna in sred-njevelika podjetja pa obstaja še dodatno breme: fiskalna birokracija stane manjhna in srednja podjetja v Italiji 2,7 milijarde evrov letno (v povprečju med 1900 in 2300 evrov na podjetje). Za Confesercenti je to »impresiven podatek, četudi upoštevamo samo omejeno število obveznosti«. Stanovsko združenje tako še enkrat poziva odgovorne k poenostavljanju fiskalnih pravil in obveznosti, kajti pogosto gre tudi za ponavljajoče se postopke. Samo majhna in srednja podjetja bi lahko s poenostavitvijo prihranila približno 650 milijonov evrov letno (ali več kot 500 evrov na podjetje), po drugi strani pa bi se sprostila pomembna sredstva, ki bi jih lahko namenili proizvodni dejavnosti. Povrhu bi pridobila tudi učinkovitost javne uprave, davčni sistem pa bi zmanjšal stroške svojega delovanja. Sedež družbe Esatto na Trgu Sansovino, kjer plačujejo davke Tržačani arhiv TURIZEM - Pobuda agencije Promotur Ideja o skupni smučarski karti za nordijske discipline v FJK, Avstriji in Sloveniji VIDEM - Ena sama smučarska karta za nordijsko smučanje v Italiji, Avstriji in Sloveniji. O tej (dobrodošli) možnosti razmišljajo v agenciji Promotur, katere predsednik Stefano Mazzolini se je o njej v preteklih dneh pogovarjal s kranjskogorskim županom Juretom Žerjavom. Orisal mu je okvirni načrt tega projekta, za katerega so izrazili zanimanje tudi v športnem društvu Sport Union Resenbach iz Šentjakoba v Rožu. Smučarska karta »brez meja« bi lahko zagledala luč sveta še pred začetkom prihodnje zimske sezone 2011-2012. Cilj tega projekta je v bistvu poenotenje tarif, tako dnevnih kot sezonskih, za dostop do naprav za nordijsko smučanje. Z eno samo karto bi smučarji lahko uporabljali tekaške proge v Fur-laniji-Julijski krajini, v Avstriji in Sloveniji, tako da bi ustvarjali idealen »trinarodni mimohod«. V fazi preučevanja je tudi možnost, da bi prebivalcem in gostom v hotelih smučarskih središč omogočili smuko po znižanih cenah. Sicer pa bi tovrstna sinergija omogočila tudi omejevanje stroškov za urejevanje prog. »Na nordijske discipline gledamo kot na enega naših temeljnih resurzov, ki lahko v naša smučarska središča privabi veliko turistov,« je načrte komentiral Mazzolini. »To je smer, ki jo želimo razvijati skupaj z drugimi disciplinami, na primer s turnim smučanjem. Agencija Pro-motur je pripravljena upravljati in vzdrževati vse naprave za nordijsko smučanje v Furlaniji-Julijski krajini, in to z vzpostavljanjem pomembnih sinergij, zato je jasno, da je sodelovanje z Avstrijo in Slovenijo resnično temeljnega pomena razvoj celotnega zimsko-turističnega sektorja,« je še dodal predsednik agencije Pro-motur Mazzolini. NAFTNI DERIVATI Slovenska vlada prisiljena znižati trošarine za bencin LJUBLJANA - Slovenska vlada je znižala trošarino za neosvinčen bencin in plinsko olje za pogon, tako da ostaja cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na enaki ravni kot doslej, medtem ko se je 98- in 100-oktanski bencin podražil. Cena 95-oktanskega bencina ostaja tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju 1,279 evra, dizla pa 1,237 evra za liter. Liter 98-oktanskega bencina je od polnoči dražji za 0,3 centa in stane 1,294 evra. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 2,9 centa na 0,850 evra za liter. Če vlada ne bi znižala trošarine za pogonska goriva oz. bi ostale nespremenjene, bi se 95-oktanski bencin podražil za 2,5 centa na 1,304 evra, 98- in 100-oktanski za 2,9 centa na 1,320 evra za liter in dizelsko gorivo za 3,1 centa na 1,268 evra za liter. Finančni učinek znižanja trošarine za pogonska goriva pomeni na letni ravni za 52,8 milijona evrov manjši prihodek za proračun iz tega naslova oz. 4,41 milijona evrov manj na mesec, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. IZOBRAŽEVANJE - IEDC je orala ledino Poslovna šola Bled praznuje 25. obletnico BLED - IEDC Poslovna šola Bled, ki je bila prva šola za menedžment v srednji in vzhodni Evropi, letos praznuje 25 let delovanja. V četrt stoletja obstoja je šola na svojih študijskih programih in seminarjih izobrazila več kot 55.000 poslovnežev iz vsega sveta. Kot ena prvih šol pa se je osredotočila tudi na etiko v menedžmentu. Direktorica IEDC Danica Purg je prepričana, da je blejska poslovna šola še vedno vodilna in najbolj mednarodna menedžerska šola v vzhodni in srednji Evropi, kjer je bila slovenska šola, ki ustanovitev praznuje 1. februarja 1986, do konca 80. let tudi edina tovrstna šola. Šele pozneje so ji sledile šole na Madžarskem in v Rusiji. Kot je za STA pojasnila Purgova, je na njihovi šoli doslej podiplomski študij menedžmenta končalo tisoč mladih iz 70 držav. Največ jih je iz Slovenije in Hrvaške, šolo pa obiskujejo tudi poslovneži in mnogih drugih držav, saj okrog 80 odstotkov udeležencev programov prihaja iz tujine. Še veliko več je tistih, ki so se o menedžmentu poučili na seminarjih. Okrog 2500 ljudi je blejska šola izobrazila na pettedenskem seminarju iz splošnega menedžmenta in okrog 2000 na poletni šoli menedžmenta za mlade. Več kot 50.000 pa je bilo udeležencev krajših seminarjev. »Šola je povezovalni faktor v Sloveniji in srednjevzhodni Evropi. Za sebe pravimo, da smo poslovno srečevališče,« je poudarila Purgova in pojasnila, da udeleženci seminarjev in konferenc med seboj ostanejo zelo povezani in si pomagajo pri izboljšanju poslovanja, odpiranju novih podjetij, pri prodaji in na številnih drugih področjih. Šola je veliko prispevala tudi pri odpiranju Slovenije v svet. »Naša šola je verjetno največja ambasada, ki jo ima Slovenija v svetu, saj se v njej dnevno zadržuje vsaj 200 ljudi iz številnih držav,« je izpostavila in dodala, da mnogi pridejo v Slovenijo prav zaradi blejske šole menedžmenta. Ta je v svetu prepoznavna zlasti po povezovanju voditeljstva z umetnostjo, pred več kot 20 leti pa je kot ena prvih v svetu uvedla v svoj program za menedžerje tudi etiko, medtem ko so ostale poslovne šole na to pot stopile šele sedaj. Blejska šola tako želi spodbujati menedžerje k etičnem obnašanju. (STA) V Sloveniji januarja rahlo boljša gospodarska klima LJUBLJANA - Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja po ugotovitvah državnega statističnega urada nekoliko izboljšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je bila za odstotno točko višja kot v lanskem decembru in za tri odstotne točke višja kot pred letom, a še zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Na januarsko izboljšanje gospodarske klime je vplivalo predvsem povečanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, saj so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili za pet odstotnih točk boljše kot decembra lani in za deset odstotnih točk boljše kot januarja 2010. Najbolj se je zvišala vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Nasprotno pa so se tendence v trgovini na drobno januarja poslabšale, v gradbeništvu pa se klima januarja ni spremenila niti na mesečni niti na letni ravni, tako da ostaja na 44 odstotnih točk nižji ravni od dolgoletnega povprečja. V storitvenih dejavnostih je bila vrednost kazalnika zaupanja januarja za odstotno točko višja kot decembra 2010 in za pet odstotnih točk nižja kot januarja 2010. Elan 350 s prestižno nagrado evropskega plovila 2011 BEGUNJE NA GORENJSKEM - Elan je za jadrnico, imenovano Elan 350, v soboto prejel prestižno nagrado za evropsko plovilo leta 2011. Jadrnica je nagrado, ki so jo podelili na sejmu Boote v Dusseldorfu, prejela v razredu od 30 do 40 čevljev. Jadrnico Elan 350 so splovili lani na sejmu Internavtike v Portorožu, trenutno pa izdelujejo že štirideseto različico tega modela. Hidria opremila poslovni objekt v središču Londona LJUBLJANA - Družba Hidria je prenovila prezračevalni in hladilni sistem v poslovni stavbi Buckingham Palace Road 123+151 v središču Londona, so sporočili iz družbe. Gre za enega pomembnejših Hidriinih projektov v tujini v zadnjem času, ki zagotovo predstavlja velik in pomemben korak na trg elitnih objektov, pravijo v Hidrii. Prenovo objekta, ki stoji v v neposredni bližini Buckinghamske palače in železniške postaje Victoria, si je Hidria zagotovila predvsem zaradi naprednih rešitev za učinkovito izrabo energije, ki predstavljajo prednost pred konkurenti na trgu. EVRO 1,3571 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 24.1. 21.1. ameriški dolar japonski jen 1,3571 112,46 1,3521 111,87 ruski rubel 40,5200 40,5013 61,6820 danska krona 7,4530 7,4533 0,84825 švedska krona 8,9530 8,9590 7,8920 češka krona 24,219 24,285 estonska krona 15,6466 15,6466 274,24 poljski zlot 3,8770 3,8748 avstralski dolar 1,3690 1,3666 romunski lev 4,2665 3,4528 4,2628 3,4528 latvijski lats 0,7030 2,2697 0,7035 2,2605 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3950 7,3945 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 24. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30313 0,45469 0,13667 0,16833 0,23833 0,784 1,016 1,260 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.452,93 € -195,68 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,80 INITEDIII IDr»DA 3 QD +0,00 +0 00 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,20 15 25 +0,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 157,00 255 10 +0,00 +1,95 -3,74 TELEKOM SLOVENIJE 85,98 +0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,50 DELO PRODAJA 24,15 rrm Qicnn -4,89 +0,62 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 19,90 +19 58 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,97 10,28 -0,15 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 13,70 8,14 24,30 -0,72 -0,12 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 380,00 81,50 190 00 -0,60 TERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,60 -0,01 +0,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. januarja 2011 +°,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,09 98,37 1669 -0,63 +0,47 +0 18 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,65 +4,74 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,95 3,16 +0,52 +2,60 EDISON ENEL ENI 0,85 4,11 17 71 -1,27 +0,12 FIAT FINMECCANICA 7,09 +0,40 -2,81 -041 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,75 15,72 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,417 1058 +0,52 +1 05 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,47 +1,22 +1 66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,605 7,495 +0,74 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,145 5,675 1482 +0,59 +1,90 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,8 -0,27 -2,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,85 8,565 1 08 +0,79 -0,70 +1 79 TENARIS TERNA 16,76 -0,89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,23 0,075 +0,39 +2,18 UNICREDIT 7,48 1,878 -0,07 +2,23 SOD NAFTE (159 litrov) 87,80 $ -0,08 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 839,25 -0,45 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.306,16 94710 +0,00 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.611,93 -0,71 +0,09 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 742,80 301,71 1.614,92 +0,56 +0,39 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.559,08 +0,33 -0,76 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.980,52 2.300,39 +0,92 +1,41 S&P 500, New York 1.290,84 +0,58 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.302,54 7.065,85 5.957,51 +0,58 +0,05 +1,04 CAC 40, Pariz 4.034,06 +0,41 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.865,72 1.255,9 2.920,40 +0,07 -0,97 Nikkei, Tokio 10.345,11 +0,69 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.185,76 2.678,45 +0,04 Sensex, Mubaj 19.151,28 +0,76 / ITALIJA Torek, 25. januarja 2011 5 RUBYGATE - Pritisk na ministrskega predsednika Silvia Berlusconija ne pojenja Škofje zahtevajo razčiščenje, industrijci pa učinkovito vlado Casini za zamenjavo premierja - Preiskovalni sodniki vztrajajo pri procesu po hitrem postopku RIM - »Italijanska skupnost gleda z zaprepadenostjo nastopajoče na javnem prizorišču in v njej se očitno širi moralno nelagodje. Kdor prevzema politične funkcije, se mora zavedati, da to zahteva zmernost in treznost, disciplino in čast, kot opozarja tudi italijanska ustava.« Tako je med drugim povedal predsednik italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Angelo Bagnasco v poročilu, s katerim je včeraj uvedel redno zasedanje stalnega sveta konference. Kardinal sicer ni nikoli tega izrecno povedal, a s svojimi besedami se je očitno kritično obregnil ob afero s prostitutkami, v katero se je zapletel premier Silvio Berlusconi. Predsednik CEI je izrazil prepričanje, da bi v Italiji morali preseči spor med inšti-tucijami in da bi premier moral čim prej pojasniti svoj položaj »na pristojnih mestih«, se pravi pred sodiščem. Sicer je Ba-gnasco pozval politiko, naj se odločneje loti gospodarskih in z njimi povezanih socialnih problemov, ki pretresajo državo, kakor naj se tudi sooči s hudimi težavami, s katerimi se spopadajo mladi. Katoliška Cerkev je torej včeraj spet potrdila svoje kritično stališče do pre-mierjevega »življenjskega stila« ter se zavzela za večjo etičnost v javnem življenju. A v teh dneh je slišati številne kritične glasove tudi iz drugih krogov civilne družbe. Tako je predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia v nedeljskem intervjuju v oddaji Fabia Fazia Che tempo che fa po tretji televizijski mreži RAI ocenila, da je delovanje vlade »že šest mesecev nezadostno«. Če sedanja vlada ni v stanju vladati in izpeljati nujno potrebnih reform, bi bilo bolje, da bi prišlo do zamenjav. Na Faziovo vprašanje je Marcega-glieva menila, da bi vajeti vlade lahko prevzel tudi sedanji gospodarski minister Giulio Tremonti, sicer pa je poudarila, da so za takšne zadeve pristojni politiki. Podobno stališče je v intervjuju za turinski dnevnik La Stampa včeraj izrazil voditelj Sredinske unije (UDC) Pier Ferdinando Casini. Po njegovih besedah bi sredinci lahko podprli desnosredinsko vlado s premierjem iz vrst Ljudstva svobode, ki pa ne bi bil Berlusconi. »Država ne sme biti več talka Berlusconijevih osebnih problemov,« je poudaril. To stališče pa so že odločno zavrnili najzvestejši Berlusconijevi sodelavci, od Rotondija do Gelminijeve, Gasparrija, Cicchitta, Bon-dija in La Russe. »Casinuju je očitno usojeno, da bo ostal v opoziciji,« je menil obrambni minister. Sicer pa Casinijev predlog ni všeč niti levi sredini in še zlasti ne De- mokratski stranki, ki se že dalj časa zavzema za oblikovanje vlade s čim širšo parlamentarno večino. »Potrebovali bi nekakšno ustavodajno vlado, ki bi izpeljala že tolikokrat napovedane reforme,« je včeraj povedal nekdanji premier D'Alema. Medtem se nadaljuje sodna preiskava afere Rubygate. Berlusconijevi odvetniki so včeraj izročili milanskim preiskovalnim sodnikom obrambno spomenico, preiskovalni sodniki pa nadaljujejo s svojim delom in so potrdili, da zahtevajo proces po hitrem postopku proti Berlusconiju in ostalim obtožencem. Imunitetni odbor poslanske zbornice pa bo verjetno še ta teden odgovoril na prošnjo preiskovalcev, da bi preiskali nekatere Berlusconijeve stavbe v Milanu. Danes popoldne bo o zadevi poročal odboru poslanec Ljudstva svobode Antonio Leone, predsednik Luigi Ca-stagnetti pa je menil, da bi odbor lahko o zadevi sklepal v četrtek. Sicer pa se bo morala o njej potem izreči poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Angelo Bagnasco ansa Emma Marcegaglia ansa POLITIKA - Nezaupnica Bondiju najbrž odložena Calderoli napovedal nov odlok za uvedbo davčnega federalizma RIM - Vlada bo predstavila nov izvršilni odlok za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. Tako je povedal minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, sicer eden izmed najtesnejših sodelavcev Umberta Bossija, potem ko je včeraj sprejel delegacijo združenja občin ANCI, ki mu je potrdila vrsto kritik na račun zadnjega vladnega besedila o tej zadevi, ki je, kot znano, posebno pri srcu Severni ligi. Občine menijo, da jim stari vladni odlok v resnici ne prisoja nobene prave avtonomije, tako da bi se toliko napovedana federalistična reforma naposled lahko izkazala za zamujeno priložnost. Tega mnenja so tudi opozicijske sile, začenši z Demokratsko stranko. Njen podtajnik Enrico Letta je včeraj pozval Severno ligo, naj resneje vzame v poštev zakonski predlog, ki so ga izdelali demokrati. Sicer je Bossija in njegove tudi opozoril, da bi prav za odobritev federalistične reforme sedanja vladna večina lahko postala pretesna. Kot kaže, Severna liga ni povsem gluha na takšna opozorila, zaradi česar nekateri ne izključujejo, da bi prav federalizem lahko postal usodna tema za preživetje sedanje vlade, ki jo sicer čakajo številni drugi preizkusi. Med temi je nezaupnica ministru za kulturo Sandru Bondiju, ki sta ju ločeno predlagali leva sredina in tretji blok. Kazalo je, da bo poslanska zbornica o nezaupnici glasovala jutri, a zdi se, da bodo to točko odložili za teden dni. Roberto Calderoli in Umberto Bossi ansa Zaupanje Italijanov: Napolitano superstar, sodstvo solidno, stranke porazno! RIM - Italijani zaupajo predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba Eurispes ob pripravi poročila o stanju Italije v letu 2011. Zaupanje v predsednika republike je v zadnjih treh letih stalno naraščalo. Leta 2009 je znašalo 62,1 odstotka, lani 67,9 odstotka, letos se je povzpelo na 68,2 odstotka. Italijani tudi zaupajo sodstvu, kljub stalnim vladnim napadom na sodnike. Zaupanje v sodstvo je 53,9-odstotno. V zadnjem letu se je povečalo kar za 6,1 odstotka. Rekordno pa je padlo zaupanje v institucije. V raziskavi je le 2,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da se je njihovo zaupanje v institucije v zadnjem letu povečalo, za 68,5 odstotka pa se je zmanjšalo. Dve tretjini Italijanov ne zaupa institucijam, izhaja iz raziskave. Še bolj klavrno je zaupanje v stranke. Le-tem zaupa pičlih 7 (sedem!) odstotkov Italijanov. Leta 2009jih je bilo skoraj 13, lani 12. Padec zaupanja v stranke dokazuje, kako se Italijani vse bolj oddaljujejo od politike. Sindikat Fiom Cgil napoveduje odpor v vsaki tovarni RIM - Delodajalci in sindikati so včeraj spet sedli za skupno mizo, da bi se dogovorili o specifičnih normah za novo delovno pogodbo zaposlenih v avtomobilskem sektorju in za delovno pogodbo kovinarjev. Na dnevnem redu sta bili ključni vprašanji: prožnost in delovni urnik. Srečanja so se udeležili sidnikati kovinarjev sindikalnih federacij Cisl, Uil in Ugl, ne pa Cgil, ker sindikat kovinarjev Fiom Cgil ni podpisal zadnje delovne pogodbe tega sektorja. Predstavniki sindikatov kovinarjev Cisl in Uil so po srečanju izjavili, da ni bilo na sestanku še nič odločenega: ni znano, ali bodo imeli zaposleni v avtomobilskem sektorju »svojo« delovno pogodbo ali pa le nekaj posebnih norm. Medtem je odgovorni za avtomobilski sektor pri sindikatu Fiom Cgil Giorgio Ariaudo izjavil, da morata Združenje industrijcev Confindu-stria in združenje Federmeccanica zamisliti ob petkovi stavki. Če bosta skušali razširiti sporazum, dosežen v Fiatovih obratih Pomigliano in Mi-rafiori, še na druge tovarne, bosta naleteli na ogorčen odpor sindikata Cgil v vsaki posamezni tovarni in v vsakem posameznem industrijskem obratu. Sindikat Fiom Cgil je, kot znano, za petek oklical splošno stavko delavcev v kovinarskem sektorju. BOLOGNA IN NEAPELJ - Dobra udeležba na primarnih volitvah Demokrati tokrat zadovoljni V Bologni za župana Virginio Merola, v Neaplju pa Andrea Cozzolino, oba iz vrst Demokratske stranke - Poraza Vendole BOLOGNA, NEAPELJ - Virginio Merola bo županski kandidat levosredinske koalicije na občinskih volitvah v Bologni, Andrea Cozzolino pa v Neaplju. Tako so »odločile« primarne volitve v teh dveh mestih. Oba pripadata Demokratski stranki, tako preboja kandidatov Nichija Vendola tokrat ni bilo. Demokratska stranka pa se še najbolj veseli visoke udeležbe na volitvah. V Bologni je bila udeležba rekordna (28.390 volivcev), v Neaplju pa je bil s 44.751 udeleženci celo presežen dosedanji rekord Prodijevih primarnih volitev. V Bologni je Bersanijevega kandidata Virginia Me-rolo podprlo 58,3 odstotka volivcev. Amelia Frascaroli, ki jo je močno podprl Nichi Vendola, je prejela skoraj 36 odstotkov glasov, medtem ko je Benedetto Zacchiroli zbral 5,7 odstotka glasov. V Neaplju bo za naslednika Rose Russo Iervolino tekmoval evropski poslanec Demokratske stranke in »Bassolinov delfin« Andrea Cozzolino. Njegova zmaga je v marsičem presenetljiva, ker je za velikega favorita veljal poslanec Demokratske stranke (in nekdanji pod-tajnik za zunanje zadeve) Umberto Ranieri. Cozzolino je prejel 37,3 odstotka glasov, Ranieri 34,6 odstotka. V absolutnih številkah je Cozzolino zbral kakih 1.200 glasov več kot Ranieri. Predstavnik Levice in svobode Li- bero Mancuso je zbral 15,8 odstotka glasov, Nicola Oddati pa 12,1 odstotka. Virginio Merola (v sredini) se veseli zmage na primarnih volitvah v Bologni ansa PREBIVALSTVO - Podatki Istat Italijani živijo dlje, vendar število rojstev pada RIM - Prebivalci Italije živijo dlje, vendar število rojstev pada, ugotavlja italijanski statistični zavod Istat, ki je včeraj objavil predhodno oceno o glavnih demografskih kazalcih za preteklo leto 2010. V lanskem letu je število prebivalstva še naprej naraščalo, saj je 1. januarja letos Italija imela šestdeset milijonov in šeststo tisoč prebivalcev, se pravi 4,3 od tisoč več kot leta 2009. Poleg tega se je, kot že rečeno, podaljšala življenjska doba prebivalstva: moški živijo tako dobrih 79 let, ženske pa dobrih 84 let. Negativni pa so podatki v zvezi z rojstvi. V letu 2010 se je v Italiji rodilo 557.000 otrok, kar je 12.200 otrok manj kot leta 2009. V glavnem je število rojstev upadlo povsod, razen v Moliseju, Abru-cih, Laciju in na Južnem Tirolskem, kjer so zabeležili porast. Prav tako domačinke rojevajo vedno manj otrok, tujke pa vedno več: lani je bilo takih rojstev 104.000, kar znaša 18,8 odstotka vseh rojstev v Italiji. Še posebej visoko je število novorojenih otrok iz tujih ali mešanih družin na severu države, kjer je v Emiliji-Roma-gni, Lombardiji in Venetu krepko preseglo četrtino vseh rojstev. Omenjene tri dežele so tudi najbolj »plodne« v vsej Italiji. Narašča število tujih priseljencev, ki jih je bilo 1. januarja letos štiri milijone in 563 tisoč, kar pomeni 328 tisoč oz. 7,5 odstotka več kot pred letom dni. V desetih letih, med letoma 2001 in 2011, pa se je potrojilo število oseb, starih več kot sto let, medtem ko je za približno dva odstotka (od 18,4 na 20,3) naraslo število 65-letnikov, mladi do 14. leta starosti pa predstavljajo štirinajst odstotkov prebivalstva. 6 Torek, 25. januarja 2011 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Srečanje zavodov Zoisa in Stefana na temo Zakaj tehniška izobrazba danes? Tehniška šola ti pušča odprte poti Okrepiti študij tujih jezikov Dobra udeležba nižješolcev in staršev v dvorani ZKB na Opčinah - Pričevanja bivših dijakov Šolanje na tehniški šoli ti ne nudi samo specializiranega tehniškega in strokovnega znanja, ampak tudi splošno kulturno izobrazbo, kar je dobra osnova, ki ti po maturi pušča odprte poti: lahko se takoj odločiš za poklic, lahko pa nadaljuješ študij na univerzi, seveda predvsem na tehniških in znanstvenih, a tudi na drugih fakultetah. Dobro pa je, da se za tehniško šolo odločijo predvsem tisti, ki imajo do tehniških, znanstvenih oz. strokovnih predmetov veselje, ki imajo nagnjenje oz. talente, ki jim jih potem taka vrsta šole pomaga razvijati. Pomanjkljivost tehniških šol v Italiji (in s tem tudi tistih s slovenskim učnim jezikom) pa je ta, da do nedavnega ni bilo okrepljenega študija tujih jezikov zlasti na področju tehničnega izrazoslovja, zato bi bilo potrebno to okrepiti. To je bil, na kratko povedano, odgovor na vprašanje Zakaj tehniška izobrazba danes?, ki je predstavljalo naslov dobro obiskanega srečanja, ki sta ga sinoči v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredila Izobraževalni zavod Jožefa Stefana in Tehniški zavod Žige Zoisa v okviru vpisovanja za prihodnje šolsko leto 2011-2012. Resnici na ljubo ni šlo za navadno informativno srečanje, kot predvsem za razmišljanje o pomenu izbire tehniškega oz. strokovnega študija. Glede tega je v naši družbi položaj neuravnotežen in primanjkuje poklicnih profilov (v Italiji je npr. leta 2009 tržišče povpraševalo po 214.000 tehnikih, lani pa po 236.000, medtem ko je bilo absolventov tehniških šol le 126.000), zato bi morali v večji meri razmisliti, kje so potrebe na teritoriju. Vse to in še marsikaj drugega je bilo slišati v posegih ravnateljice Milene Padovan, predsednika uprave ZKB Sergija Stancicha in direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andreja Šika, medtem ko so svojo izkušnjo ob vse prej kot dolgočasnem vodenju Vladimirja Vodopivca podali tudi nekateri bivši dijaki obeh zavodov: Aleks Baruca, Adriana Longo in Igor Spetič za zavod Zois ter Aleksander De Luisa, Laura Vinci, Martina Malalan in Marko Piciulin za zavod Stefan so poleg dobre podlage med dru- gim poudarili, kako ti šola, ki so jo obiskovali, posreduje miselno elastičnost, skupna želja vseh pa je bila, da bi se na tehniških šolah okrepil študij tujih jezikov predvsem v zvezi s tehničnim izrazoslovjem (Padovanova je potem opozorila, kako višješolska reforma že predvideva pouk enega od predmetov v tujem jeziku, prav letos pa so na geo-metrski smeri zavoda Zois uvedli pouk angleščine v vseh petih razredih). Vendar ne samo to: kot je dejal arhitekt Danilo Antoni, ki je nastopil kot zadnji in je predstavljal vez med šolo in svetom dela, bi bilo glede tehničnega izrazoslovja potrebno okrepiti tudi znanje slovenskega jezika. Drugače je Antoni poudaril tudi, kako mora šola učiti samostojnosti, a tudi prevzemanja odgovornosti: tehniki imajo namreč veliko odgovornost, saj so ponavadi tisti, ki zamisli spremenijo v stvarnost. (iž) Gripa? Sindikat FIMMG poziva k cepljenju Glede na preplah zaradi smrtnih primerov povezanih z okužbo z virusom H1N1 (t.i. virusom nove ali prašičje gripe) tržaški sindikat družinskih zdravnikov FIMMG (Fe-derazione Italiana Medici di Medicina Generale) poziva ljudi naj se cepijo. Še je namreč čas in cepljenje, ki ostaja še vedno najučinkovitejši način zaščite pred pandem-sko gripo, ki bo po predvidevanjih v prihodnjih treh oz. štirih tednih intenzivneje krožila med prebivalci. Cepljenje je še zlasti priporočljivo za osebe, ki bolehajo za astmo, ki imajo pljučne, srčne, ledvične ali jetrne bolezni, pa tudi za nosečnice, osebe, starejše od 65 let, in otroke, mlajše od dveh let. Zadnji podatki kažejo, da se je doslej cepilo le 51% oseb nad 65 let, medtem ko se jih je lani ob istem času cepilo 60%; prav tako manj je tudi cepljenih otrok. Kampanja za cepljenje proti gripi, ki se je morala zaključiti 31. decembra, se bo torej nadaljevala vse do konca februarja. Cepivo je še vedno brezplačno za zgoraj navedene osebe, ki se lahko obrnejo do svojih družinskih zdravnikov ali pokličejo na št.040/6702011. Na včerajšnjem srečanju so utemljevali izbiro tehniškega študija kroma DEMOKRATSKA STRANKA - Predstavili rezultate ankete Tra la gente-Med ljudmi Prioriteta je zaposlitev mladih Vprašalnik je izpolnilo 2.274 občanov, 61 se je odločilo za slovenskega - Slovenci zahtevajo večje dostojanstvo za slovenski jezik Ustvariti nova delovna mesta in pogoje za zaposlitev mladih, jim nuditi možnost združevanja in uresničevanja svojih zanimanj. Urediti staro pristanišče in potencirati pristaniško dejavnost, a tudi posvetiti večjo pozornost najmlajšim in njihovim staršem: v Trstu potrebujemo več otroških jasli in vrtcev. To so samo nekatere prioritete, ki bi jih po mnenju tržaškega prebivalstva morala imeti politična agenda novega tržaškega župana. Ali bolje rečeno: te vsebine so prioritetne za veliko večino ljudi, ki je izpolnila vprašalnik Tra la gente - Med ljudmi. Slednjega je kot znano pripravila Demokratska stranka, ki se je želela z njim približati (potencialnim) volivcem, razumeti, kakšnega župana želijo, a tudi, kaj pričakujejo od Demokratske stranke. Rezultate (obširnejše poročilo je na voljo na spletni strani www.tra-lagente.it) je vodstvo stranke z županskim kandidatom Cosolinijem na čelu predstavilo včeraj, Vprašalnik je izpolnilo 2.274 občank in občanov; med njimi je 61 ljudi izpolnilo slo- vensko inačico. Večina, nekaj manj kot 2.000 vprašanih, se je odločila za spletno verzijo, na raznih zbirnih mestih pa je bila na razpolago tudi papirnata inačica. Vprašanci, med katerimi je 58% izjavilo, da je na zadnjih volitvah glasovalo za Ettore-ja Rosata, so nakazali, katere bi morale biti prioritete novega župana. Ob že omenjenih (ekonomski razvoj, mladi, pristanišče, otroški vrtci) so se na visoka mesta idealne lestvice uvrstili še: potreba po parkiriščih in boljša mreža prevozov (tudi z Italijo in Evropo), izboljšati ločeno zbiranje odpadkov, izboljšati Roberto Cosolini kulturno in turistično ponudbo mesta, podkrepiti čezmejno sodelovanje. Kdor je analiziral podatke, je posebno pozornost posvetil tudi slovenskim vprašalnikom. Iz primerjave odgovorov Tržačanov slovenskega jezika in italijansko govorečih občanov je razvidno, da si Slovenci bolj želijo živeti v okolju, ki naj bo odprt svetu in drugačnosti. Ta želja se tiče predvsem gospodarskih in prometnih povezav med Trstom in ostalim svetom, v prvi vrsti s slovenskim zaledjem. Tržaški Slovenci so posebno pozornost posvetili tudi vprašanju slovenskega jezika: želijo si večjo doslednost pri njegovi uporabi tudi v javnih uradih v mestnem središču, a tudi, da bi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine. Med mlajšimi vprašanci pa ni večjih razlik, njihove zahteve na kulturnem področju so podobne; tudi mladi tržaški Slovenci čutijo potrebo po javnih prostorih, ki bi bili na razpolago glasbenim dogodkom in sodobnim kulturnim trendom. (pd) TÜRK V RIMU - Ostra polemika med ezulskimi organizacijami Lacota: Srečanje treh predsednikov je bilo mahinacija Toth in Codarin: Unija Istranov išče le medijsko pozornost Massimilano Lacota (levo) je včeraj govoril več kot eno uro in pol kroma Predsednik Massimilano Lacota je na včerajšnji skupščini Unije Istranov (Unione degli Istriani) napadal vsevprek. Zlasti slovenskega predsednika Danila Turka in predsednika ezulskega združenja Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD) Lucia Totha, ki po mnenju Lacota ne »zastopa nikogar«, kar po njegovem velja tudi za Renza Codarina, predsednika Zveze istrskih združenj. Pač pa je Lacota zelo pohvalno govoril o italijanskem predsedniku Giorgiu Na-politanu in o nekdanjem zunanjem ministru Massimi DAlemi, ki naj bi svoj-čaš energično zavrnil zahtevo Slovenije po vrnitvi znanih istrskih umetnin. La-cota sicer ne nasprotuje, da bi bile slike razstavljene v Sloveniji, a pod pogojem, da bi Ljubljana uradno priznala njihovo italijansko last. Vodja najbolj skrajne ezulske zveze je julijsko tržaško srečanje treh predsednikov in Koncert prijateljstva označil za neumnost in za zgodovinsko ma-hinacijo. Vse se je po njegovem rodilo, ko je slovenski »režimski časnik Delo očitno v dogovoru z ljubljanskimi oblastmi« pozval Türka, naj 13. julija ne poj-de v Trst, če Napolitano ne bo pristal na skupni poklon Narodnega doma oziroma Balkana, ko mu pravi Lacota. Na skupščini na Pomorski postaji je priznal, da ima v Sloveniji prijatelje, ki ga natančno seznanjajo z razpravo in s stališči o odnosih z Italijo. Drugače se je Lacota za-pičil na problematiko umetnin in nekoliko bolj obrobno na »izvajanje dvojezi-čnosti«, ki naj bi jo slovenski predsednik zahteval tudi v središču Trsta, o čemer z Napolitanom sploh nista govorila. Poldrugo uro dolg uvodni govor Lacote je bil ena sama obtožnica, ki je bolj kot Türka imela za tarčo Codarina in Totha. »Nočemo polemizirati s tistimi, ki si želijo le medijske pozornosti in iščejo priložnosti za netenje novih polemik in sovraštev,« poudarja Codarin, ki izpostavlja pokončno držo Türka in Napolitana. Glede Koncerta prijateljstva Codarin podčrtuje, da je pobuda doživela zelo široko podporo v tržaškem javnem mnenju. BORIS PAHOR »Umetnine naj se vrnejo v Istro« »Znamenite umetnine naj se vrnejo v Istro, o dvojezično-sti pa naj se opredeli Evropa,« pravi pisatelj Boris Pahor, ki ga je tiskovna agencija ANSA zaprosila za mnenje o spet aktualni problematiki umetnik, ki jih je Italija ob začetku druge vojne odnesla iz Istre. Pahor se vsekakor strinja s predlogom slovenskega predsednika Danila Turka, da bi »sporne« slike razstavljali tudi v Istri. »Navadno sem kritičen do predsednikov, ideja slovenskega predsednika glede razstave pa se mi zdi sprejemljiva, saj je prav, da si slike ogleda čimveč ljudi,« je mnenja pisatelj. Izvajanje dvojezičnosti in pravic narodnih manjšin je po njegovem vseevropska zadeva. »Evropa bi morala svoje mnenje povedati o Italiji in o drugih državah, kot je npr. Francija,« meni Pahor. / TRST Torek, 25. januarja 2011 7 27. JANUAR - Mednarodni dan spomina na holokavst Dan spomina: od baklade do filmov ...da ne bi pozabili Niz dogodkov bo jutri uvedla baklada TPPZ - Tudi srečanja s preživelimi, filmi, razstave 27. januarja 1945 so sovjetski vojaki osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz, Organizacija združenih narodov pa je ta dan proglasila za mednarodni dan spomina na holokavst. Tudi v Trstu bo vrsta dogodkov, ki želijo predvsem mladim posredovati spomin na polpreteklo gorje. Baklada in pesem Jutri, na predvečer dneva spomina, bo do Rižarne krenila baklada »za spomin, mir in sožitje«, ki jo že tradicionalno prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Zbirališče ob 17. uri pri stadionu Grezar, od koder bo pol ure kasneje krenil sprevod do Ri-žarne. Tu bo krajši pevski nastop TPPZ, udeleženci pa so vabljeni, da h krema-torijski peči položijo cvet. Srečanja s preživelimi Osrednji niz dogodkov tudi letos prireja Občina Trst. Jutri bodo (ob 10.30 v avditoriju Revoltella) na pobudo Združenja Giovanni Palatucci uprizorili gledališko predstavo Vite strappate, ob 11.30 pa predstavili knjigo stripov, posvečeno kvestorju, ki je na lastni koži okusil Rižarno in Dachau. Dan spomina se bo v četrtek začel s tihim sprevodom nekdanjih de-portirancev, ki bodo ob 9.30 krenili izpred koronejskega zapora do železniške postaje. Tu bodo ob 10. uri položili venec ob ploščo, ki spominja na prisilne odhode deportirancev, ob 11. uri bo v Rižarni spominska svečanost. Dogajanje se bo popoldne selilo v avditorij nekdanje glavne ribarnice, kjer bodo ob 15. uri predstavili knjigo Il cantante del lager Enza Mucchiuttija, uro kasneje pa zanimivo razstavo, ki jo bodo v Rižarni odprli 26. februarja. Gre za risbe in zapise tržaškega umetnika Ne-rea Laurenija in odlomke iz knjig pisatelja Giovannina Guareschija, ki sta bila po 8. septembru 1943 zaprta v taboriščih za italijanske vojake. Od 16.30 bodo imeli prisotni priložnost, da se pobliže seznanijo z življenjem v Rižarni in drugih nacističnih taboriščih. Dijaki šol Deledda in Galilei bodo predstavili usodo deportirancev Angela Vivanteja in Laure Geiringer. Istran Giuseppe Sincic bo spregovoril o svojem jetništvu v Rižarni, prav tako »al-pinc« Nino Comin in deportiranka Jolanda Marchesich. Ob 18.30 bodo predstavili knjigo Ena izmed Bolečih pravljic, ki jih je narisal Ugo Pierri Chicchi di riso. Knjiga je namenjena otrokom, v njej pa so ilustracije Patrizie Borghi in poezije Roberta Dedenara o Rižarni, ki so nastale na podlagi istoimenske skladbe Pavleta Merkuja. Zavrteli bodo tudi dva dokumentarca o Ri-žarni (prvega je leta 1968 posnel Aljoša Zerjal, drugega leta 1976 Emilio Ravel). Filmi ... da ne bi pozabili! Pokrajina Trst in deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja vabita jutri na predstavitev dokumentarca Un percorso tra le violenze del Novecento nella Provincia di Trieste; predvajali ga bodo ob 17.30 na 4. pomolu. Kinematografski krožek Charlie Chaplin prireja že sedmo leto zapored niz filmskih večerov Da ne bi pozabili. V prostorih Multikultura centra (Ul. Val-dirivo 30) bodo vrteli tri filme (vsi se bodo začeli ob 20.30), in sicer drevi The Grey Zone (Taborišče smrti) v režiji Tima Blakeja Nelsona - resnično zgodbo o uporu posebne enote (Sonderkommando) madžarskih Zidov v Auschwit-zu; 29.januarja film Deček v črtasti pižami Marka Hermana, o vojni skozi optimistične oči malega Bruna, in 31. januarja Ponarejevalce Stefana Ruzo-witzkyja. Osrednje filmsko srečanje pa bo v četrtek v kinu Ariston posvečeno »por-rajmosu« oz. holokavstu Sintov, Romov in drugih ciganov. Ob prisotnosti predstavnikov milanskega združenja Opera Nomadi Maurizia Paganija, Giorgia Bazzecchija in pričevanju bivšega de-portiranca, Roma Mirka Bezzecchija, bodo ob 20.30 predvajali Noč Romov Maurizia Orlandija. Vstop je prost. Boleče pravljice Tržaški slikar Ugo Pierri je holo- kavstu posvetil niz slik, ki nosijo naslov Fiabe dolorose (Boleče pravljice). Razstavljene bodo v prostorih Comunicarte (Ul. san Nicolo 29) in v judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner (Ul. del Monte 5/7); prvo razstavo bodo odprli jutri ob 18.30, drugo pa v četrtek ob 17.30. NARODNI DOM - V petek ob 17. uri Ulica Cologna - od mučilnice do doma spomina Posegli bodo Venza in Cernigoieva ter bivša zapornika Berdon in Canzianijeva Študentje zgodovine strank in političnih gibanj na tržaški univerzi v sodelovanju s Tržaškim antifa-šističnim odborom, Odborom svobodnih in enakopravnih državljanov ter društvom Edinost vabijo na srečanje z naslovom Ulica Cologna 6 - od mučilnice do doma spomina, ki bo v petek, 28. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Ulici Filzi 14. »Da ne gredo v pozabo dogodki, ki so se zvrstili od leta 1942 do aprila 1945 kot dejavnost fašističnega in filonacističnega posebnega inšpektorata javne varnosti, znanega kot Collottijeva tolpa po imenu komisarja Gaetana Collotti-ja, poveljnika letečega oddelka. Med hajkami, aretacijami in zasli- ševanju je njegov oddelek mučil stotine ujetnikov.« Tako so zapisali pobudniki, ki bodo predstavili tudi obstoječi načrt za postavitev muzeja oziroma živega središča za mir, dokumentacijo in raziskave. Spregovorila bosta profesor zgodovine strank in političnih gibanj Claudio Venza in novinarka ter zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi. Z obujanjem spominov na zaporništvo bosta postregla Bogdan Berdon in Paola Canziani - Sonja. Igralka Fernanda Hrelja bo prebrala nekaj pričevanj bivših zapornikov, posegel pa bo tudi pisatelj Boris Pahor, kot politični zapornik (rdeči trikotnik) v nacističnih taboriščih. TRŽAŠKA POKRAJINA - Podelitev pokrajinskega pečata Giorgiu Pressburgerju »Odpirajo se nam široka obzorja« Nagrada za večletno delovanje na kulturnem področju, za promocijo Trsta oz. njegove umetnostne duše ter za inovacijo in optimizem Pečat je Pressburgerju izročila pokrajinska predsednica Bassa Poropat kroma »Za večletno delovanje na kulturnem področju - od literature, mimo gledališča do filma, za promocijo Trsta oz. njegove umetnostne duše v Evropi in tudi v tujini ter za dragocen in inovativni doprinos h krajevnim umetniškim produkcijam in kulturnim dogodkom.« Iz teh in številnih drugih razlogov je predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat včeraj z velikim zadovoljstvom izročila pokrajinski pečat pisatelju in režiserju Giorgiu Pressburgerju. Številni prijatelji in delovni sodelavci so se zbrali na prazniku v dvorani Palače Galatti. Predsednica Bassa Poro-patova se je uvodoma spomnila prvega delovnega stika s Pressburgerjem, in sicer ob organizaciji zelo uspešne prve izvedbe festivala Gledališča v gledališču. Njegova vnema in angažiranost pri širitvi kulture, jo je povsem prepričala. »Pressburger je vselej poudarjal, da je kulturo treba podpirati in širiti, saj je izraz neke skupnosti.« Kljub temu, da ni Trža-čan - rodil se je namreč na Madžarskem in dolgo časa je živel v Rimu, mu je »trža-škost« segla globoko pod kožo, tako da jo je sprejel za svojo. »Kot prepričan zagovornik odprtosti je slednjo zahteval tudi v kulturi, mesto Trst pa spodbujal, naj se ne ozira preveč v preteklost in naj živi sedanjost.« Ganjeni Pressburger se ji je zahvalil, rekoč, da so bili odnosi s tržaškimi in-štitucijami vse prej kot prijateljski. Sodelovanje s tržaško pokrajino pa mu je dokazalo, da vseeno velja vztrajati in vlagati v kulturo. »Kultura je v Italiji pod udarom - temu sektorju je vlada namreč rezala največ prispevkov. Država potemtakem po mojem mnenju boleha, vendar še smo v času in jo lahko rešimo. Dokler bodo obstajali ljudje, ki jim ne bo vseeno za kulturo, ki jim ne bo vseeno za rast duše in uma - do takrat bo rešitev možna.« Pressburger je optimist in verjame, da se bo tudi v našem mestu, ki ždi v preteklosti, nekaj le spremenilo. Prepričan je namreč, da se bomo zavedali, da smo v samem centru združene Evrope in se nam odpirajo široka obzorja ... (sas) POKRAJINA TRST Odobren projekt o okoljski vzgoji Tržaški pokrajinski svet je sinoči odobril programski sporazum o projektu okoljske vzgoje, pri katerem bodo sodelovale milj-ska, devinsko-nabrežinska, zgo-niška, repentabrska in dolinska občina. Sklep so podprli svetniki levosredinske večine, medtem ko se predstavniki desnosredinske opozicije in svetnika mešane skupine niso udeležili glasovanja. Projekt je predstavil odbornik za okolje Dennis Visioli. Trajal bo do konca leta 2012, deželna uprava je zanj namenila 250 tisoč evrov. Predvideva soudeležbo šol, ki bodo z raznimi pobudami spodbudili ločeno zbiranje odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Pokrajinska uprava je že pred letom začela svoje koordinacijsko delo z okoliškimi občinami, žal pa se tržaška občina ni odzvala na projekt. Predsednik komisije za okolje Zoran Sosič je pojasnil, da je bil tržaški občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi naklonjen sodelovanju, na seji tržaške občinske komisije pa so svetniki desnosre-dinske koalicije zaustavili postopek, ker ni bila občina Trst vključena v projekt kot njen nosilec. Mesto nosilca projekta je rotacijsko: občina Trst je bila nosilec preteklega projekta, zato je bila letos izbrana za nosilca miljska občina, kar pa očitno ni bilo po godu tržaški desni sredini. Pokrajina Trst je vsekakor predvidela za morebiten pristop tržaške občine sklad v višini 140 tisoč evrov. To pa ni zadostovalo pokrajinskim svetnikom opozicije, ki jim ni bilo prav, da je občina Trst izpadla iz programskega sporazuma. Pritoževali so se tudi, ker je bila v sklepu imenovana Občina Dolina (v slovenščini). V tej zvezi je bil opravljen popravek. Pač pa je svetnik Sosič (Slovenska skupnost) predložil resolucijo, v kateri je pozval, naj bodo imena sodelujočih občin napisana v sporazumu tako, kot so zapisana v posameznih občinskih statutih (to je, z izjemo Milj, dvojezično). Odbornik Visioli je v imenu odbora osvojil resolucijo. M.K. Ekookence v Dolini Občina Dolina obvešča občane, da je na občinskem sedežu, v Dolini št. 270, aktivno EKOOKENCE za informacije v zvezi s smetarskimi storitvami, s sledečim urnikom: ob torkih od 11. do 13. ure, ob sredah od 14. do 15. ure. Na razpolago operater službe, ki sprejema opozorila občanov, daje uporabnikom informacije glede poteka posameznih služb, glede zbirnega centra v Boljuncu, sprejema prijave zaprtja in prenosa storitve za uporabnike, upravlja sistem MICROCHIP-TRA-SPONDERjev, daje informacije o številu odčitavanj na mikročipu uporabnika. Brezplačna številka za informacije in opozorila: 800 148 726 Na Pončani film o rasizmu Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na zadnje srečanje filmskega niza na temo rasizma. Predvajali bodo film Claudia Fragassa Teste rasate. Že v torek, 1. februarja, pa se začenja nova filmska pustolovščina posvečena temi terorizma. Prvi film bo takrat La prima linea Renata De Marie. 8 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI slovensko stalno gledališče - Nova koprodukcija z Gledališčem Koper Imej se rad! - posrečeno vabilo najmlajšim ljubiteljem gledališča Mačjo pravljico Franja Frančiča je režirala Katja Pegan - Številna gostovanja po šolah in vrtcih Le poredko se zgodi, da je ob koncu gledališke predstave glavnina gledalcev na odru. V mali dvorani tržaškega Kulturnega doma pa so včeraj v določenem trenutku sedeži samevali, saj so razposajeni otroci raje uživali v soju gledaliških žarometov. Imej se rad!, najnovejša premiera abonmaja Zlata ribica, namenjenega najmlajšim ljubiteljem gledališke umetnosti, je nastala v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča in Gledališča Koper. Poučno pravljico o odnosih v mačji družini je napisal slovenski pesnik in dramatik Franjo Frančič. Režiserka Katja Pegan, ki je pred leti že podpisala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG (Ti in jaz mali medo), je ohranila Frančičevo poetiko, nekatere verze in rime, ter na njihovi osnovi sestavila štiridesetminutno predstavo, ki učinkovito nagovori najmlajše, a tudi manj mlade gledalce. Včerajšnja publika je pozorno sledila dogodivščinam mačje družine, v kateri je vlogo očeta igral Luka Cimprič kroma Otroke otroških vrtcev in osnovnih šol, katerim je predstava prvenstveno namenjena, popelje v mačjo družino, ki jo sestavljajo oče (član igralskega jedra SSG Luka Cimprič), mama (Maruša Kink), sin Gaj in hči Dana (Andrej Zalesjak). V mačjo družino, v kateri se tako kot v večini tudi človeških družin tega sveta mama huduje, ker ji nihče ne pomaga pri hišnih opravilih. Kjer je oče raztresen, ker je zatopljen v branje časopisa (v njegovo opravičilo naj zapišemo, da bere Primorski dnevnik ...). Kjer se Gaj ukvarja s pisanjem ljubezenskega pisma ljubljeni muci NIni, Dana pa tako kot večina današnjih najstnic sanja, da bo postala zvezdnica in prva dama. Imej se rad! je predvsem zgodba o družinski toplini, kjer je družina predstavljena v številnih različicah: ob tradicionalni varianti (mama, oče in otroci) lahko družino sestavljata tudi samo mama in otrok, ali oče in hči. A družina so tudi nonoti, tete, strici, sestrične in bratranci, sosedovi ...in ravno v teh vlogah so navdušeno nastopili mali gledalci, ki so brez treme sprejeli vabilo na oder. V mačji hiši Slovenskega stalnega gledališča pa rase tudi sončnica, ki s čudovitim glasom Lare Komar poje ...»rad bi bil lunin žarek tvoj, rad te imam, otrok moj«. Sončnica bo še danes in jutri pela v mali dvorani Kulturnega doma, od četrtka pa po slovenskih otroških vrtcih in osnovnih šolah. Poljanka Dolhar geldališki vrtiljak - V nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu H I • V V ■ V • Zelišča male čarovnice Vgosteh Lutkovno gledališče Maribor - Malčki so spoznali koristnost regrata, timijana, mete, sivke, žajblja, rožmarina Kaj vse je mogoče narediti s pomočjo zelišč, so se v nedeljo popoldne mali in veliki obiskovalci Gledališkega vrtiljaka seznanili v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu z ogledom lutkovne predstave Zelišča male čarovnice v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Gledališki vrtiljak se je ponovno zavrtel po poldrugem mesecu dopusta, saj je zadnja predstava potekala 5. decembra lani, ko je otroke obdaril tudi sv. Miklavž. Tokrat pa so se mali gledališki navdušenci in njihovi odrasli spremljevalci seznanili z rastlinami, kot so regrat, timijan, meta, sivka, žaj-belj, rožmarin, janež, omela idr.. Vse omenjene rastline imenujemo zelišča, ki so jih predvsem v preteklosti, ko ni bilo na razpolago toliko zdravil in pripomočkov kot danes, ljudje uporabljali med drugim za zdravljenje oz. lajšanje zdravstvenih težav, odganjanje mrčesa, odišavljenje prostora in obogatitev okusa jedi. O vsem tem piše avtorica Polonca Kovač v svoji slikanici Zelišča male čarovnice, ki je prvič izšla leta 1995, doslej pa je doživela že štiri ponatise. Knjiga govori o prijazni čarovnici Lenčki Hudir, ki radovednima miškama Loliki in Loleku, razlaga koristnost posameznih zelišč v posameznih letnih časih, pri tem pa pripovedovanje poteka v okolju, polnem živali in pravljičnih bitij: pajka Kri-žemgleda, mame Miši, veverice Zlat-ke, polhov, gada, čuvaja palčka Gvida, povodnega moža Tiburca in čarovnice Kordule, ki se na koncu vsi skupaj zberejo na praznovanju. Kot že rečeno, je delo nastalo kot slikanica, na lutkovni oder pa ga je la- ni pripeljal režiser Klemen Markovčič, diplomant gledališke in radijske režije na Akademiji dramske umetnosti Univerze v Zagrebu. Glasbo je prispeval lanski Prešernov nagrajenec skladatelj Aldo Kumar, medtem ko je sceno oblikoval Jože Logar, kostume pa je izdelal Iztok Hrga. Lutke, ki so jih izdelali na podlagi ilustracij Ančke Gošnik Godec, so uprizarjali igralci Aja Kobe, Danilo Trstenjak, Metka Jurc, Petra Ca-serman in Maksimilijan Dajčman. V okviru Gledališkega vrtiljaka, ki ga prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, bosta na sporedu še dve predstavi: 20. februarja bo nastopilo Šentjakobsko gledališče Ljubljana z igro Dogodivščine dvornega norčka, 13. marca pa bo prišlo v goste Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s predstavo Kaj je za vrati? (iž) o verski svobodi Ob včerajšnjem prazniku sv. Frančiška Šaleškega, ki je zavetnik novinarjev, vabi msgr. Giam-paolo Crepaldi vse novinarje danes ob 16.30 na sedež škofije, kjer bo srečanje o verski svobodi. Posegel bo univerzitetni docent Paolo Pittaro, ki je tudi predsednik župnijske komisije za katoliško vzgojo, šolo in univerzo Vit-torio Bachelet. Po debati je predvidena krajša družabnost. Arhitektura in fotografija Združenje Il Pane e le Rose vabi dre-vi ob 19. uri na srečanje v tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4) na srečanje o povezavi med arhitekturo in fotografijo. Šodelovali bodo arhitekt Lorenzo Galluzzo Delfin, fotograf Mario Sillani Djerrahan in filozof Emiliano Bazzanella; moderator bo inženir in fotograf Paolo Cartagine. Knjižna novost v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili novo publikacijo. Gre za knjigo Nostalgia. Memoria e passaggi tra le sponde dell'Adriatico, ki jo je uredil docent Rolf Petri. Z njim se bodo pogovarjali Giuseppe Trebbi, Tullia Catalan in Marco Dogo. Čakalni seznam v Knulpu V kavarni Knulp bodo drevi ob 20.30 na pobudo filmskega krožka Metropolis in kultrunega združenja Barriosur predvajali film Čakalni seznam Juana Carlosa Tabia. Z ukradenim mercedesom je hotel čez mejo Romunski državljan, 28-letni S.D.P. je v noči na ponedeljek pripeljal z mercedesom nemške registracije na nekdanji mejni prehod pri Rabojezu. Tam ga je ustavila policijska izvidnica iz Milj. Pregledala je dokumente avtomobila in s pomočjo računalnika ugotovila, da je bil mercedes pred enim letom ukraden v Nemčiji. Romun je v avtomobilu prevažal povsem nov televizor znamke LG (bil je še v embalaži), za katerega ni vedel povedati, kje ga je kupil. Policisti so na podlagi dokumentov ugotovili, da je Romun prispel v Italijo dan prej in da se je ponoči vračal domov. Po vsej verjetnosti je bil - pogel avtomobila - tudi televizor ukraden, zaradi česar so moškega odpeljali v zapor pod obtožbo kraje in prekupčevanja. Avtomobil in televizor so zasegli. V avtoodpadu pri Opčinah kradli akumulatorje Ponoči so vdrli na območje avtood-pada Adriano na Cesti za Opčine in iz tam zapuščenih avtomobilov ukradli kakih deset akumulatorjev. Imeli pa so smolo, ker je prav takrat po Cesti za Opčine privozila izvidnica karabinjerjev, ki je opazila premikajoče se sence v avtoodpadu. Kara-binjerji so osvetlili območje in zmotili pri delu tri madžarske tatiče (O.L., 19 let, S.L., 29 let in O.A., 41 let). Akumulatorje so že natovorili na suzuki swift madžarske registracije, last O.A.-ja, ko bi karabinjerji pripeljali mimo le nekaj minut pozneje, bi jo ta-tiči verjetno skupili. Možje postave so trojico aretirali in odpeljali v tržaški zapor, avtomobil so zasegli, ukradeno blago pa vrnili lastniku. Ukradli 10 tisoč evrov Turški državljan, 31-letni K.K., bivajoč v Trstu, je v soboto popoldne le dve dobri uri zapustil svoje stanovanjev Ul. Androna della ferriera 1, kar pa je bilo tatičem dovolj za vlom v njegovo stanovanje. S silo so odprli vhodna vrata, prebrskali stanovanje in našli kakih 10 tisoč evrov v gotovini. Ko se je K.K. ob 17.30 vrnil domov, je takoj opazil priprta vrata. Stekel je v stanovanje, poiskal denar, a ni ga bilo. Poklical je karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Možnosti, da bi Turek dobil povrnjen denar, so minimalne. Usnjenijopiči z lažno znamko Konec preteklega tedna je na Ferne-tičih privozil iz Slovenije v Italijo furgon. Na nekdanjem mejnem prehodu so ga ustavili agenti obmejne policije. Furgon je prevažal 111 usnjenih jopi-čev. Opremljeni so bili z zaščitno znamko »vera pelle«, ki naj bi jamčila, da so kosi obleke res iz usnja. Funkcionarji carine iz Trsta pa so preko računalnika ugotovili, da italijansko podjetje, proizvajalec usnjenih jopičev, ne sodi med podjetja, ki imajo pravico do rabe zaščitne znamke »vera pelle«. Znamka je bila torej lažna. Zato so voznika furgona, romunskega državljana, in proizvajalca jopičev prijavili sodišču, jopiče pa zasegli. Njihova vrednost znaša kakih 21 tisoč evrov. Mlada tatica Pred dnevi sta dve mladoletnici vstopili v prodajalno oblek na Drevoredu 20. septembra. Pomerili sta si nekaj oblek, se nekaj časa obotavljali v trgovini, nato pa sta se odpravili proti vratom, da bi odšli. Enemu od uslužbencev v prodajalni se je njuno početje zazdelo sumljivo, zato ju je ob izhodu ustavil in zaprosil, naj odpreta torbi, ki sta ju imeli pri sebi. Ena od deklet se mu je izmuznila in zbežala, drugo so uslužbenci prodajalne zadržali do prihoda policije. Agenti so v torbi našli nekaj oblačil. Bila so brez ploščic proti kraji, ki sta jih dekleti odstranili, da ne bi ob izhodu zazvonil alarmni zvonec. Mladoletnico, ki je že imela opravka s pravico zaradi podobnih nezakonitih dejanj, so prijavili sodniku za mladoletne in jo nato predali staršem. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 9 trst film festival - Sinoči v gledališču Miela Poeshlova Pesem upora prevzela Kjudra in občinstvo Danes ob 19.40 bodo v gledališču Miela predstavili tudi film Anje Medved »Današnji večer me je zelo presenetil. Te pesmi, ki sem jih vrsto let pel, poslušal, nosil v sebi, sem danes zvečer videl zaživet tudi v filmu«. Oskar Kjuder si ne more kaj, da se ob koncu projekcije filma Pesem upora Andraža Poeshla sinoči v gledališču Miela ne prisvoji besedo in ob koncu dolgega aplavza improvizira krajši govor. Ustanovitelj in dolgoletni zborovodja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič spremeni tako festivalsko projekcijo v nadvse občuten dogodek, ki jih festivalska publika ni navajena. »Tako reakcijo sem pričakoval -pravi šestintridesetletni ljubljanski režiser Andraž Poeschl. Saj je odsev Kjudrove izredne, nepopustljive narave, etike, predanosti načelom. Moram pa priznati, da me je presenetil dolg aplavz občinstva.« Poeschlov film, ki ga je slovenska televizija predvajala že trikrat, je še en kamenček tistega spomina, ki je letos privrel iz cele vrste filmov režiserjev nekdanje Jugoslavije. In zanimivo je, da so za kamero vedno stali mladi filmarji.V dokumentarnem filmu, ki pripoveduje s pomočjo intervjujev, arhivskih posnetkov, predvsem pa glasbe, zgodbo Oskar Kjuder treh partizanskih pevskih zborov, je del posvečen tudi tržaškemu. »Vzgib, za to delo - pravi Poeschl - je moje razočaranje nad turbokapi-talizmom, kot ga imenuje Gojmir Le-šnjak v intervjuju. In ideja, da je pesem upora spet aktualna. Na mojo srečo so to pesem spet povzele tudi Kombinat-ke (članice ljubljanskega ženskega partizanskega zbora Kombinat). Ko sem se začel ukvarjati s tem, je ta pesem začela kar žuboret iz mene in najbrž je res, kot pravi Matjaž Kmecel, da je, potem ko je bila izžeta in razvrednotena, na nek način spet privrela na dan«. V čem pa vidite razliko med ljubljanskima partizanskima zboroma in tržaškim? »Kot pravi Kmecel, je v pesmi TPPZ neka dodatna energija, ki izvira tff - Naš intervju Rade Šerbedžija igralec, pisatelj, predavatelj in tudi oče Rade Šerbedžija se je zadnjič udeležil Trst film festivala pred petimi leti, ko je predstavil zbirko svojih pesmi. Danes popoldne, ob 17.30 pa bo v knjigarni Feltrinelli z Alessandrom Mezzeno Lona, predstavil svojo avtobiografsko knjigo Do zadnjega diha (Fino all'ultimo respiro), ki je v italijanskem prevodu izšla pred par meseci pri založbi Zandonai v Tren-tu. Danes se bo udeležil tudi projekcije Sedamdeset i dva dana, sina Danila (gledališče Miela, ob 11. uri). Včeraj popoldne pa je eden največjih filmskih igralcev v prostoru bivše Jugoslavije, pevec in režiser, šar-miral publiko, ki je napolnila dvorano gledališča Miela, da bi sledila njegovi igralsko-filmski lekciji. Do nedavnega je Rade Šerbed-žija snemal v Chioggi pri Benetkah prvi igrani film Andree Segre, v katerem nastopa tudi Marco Paolini. Šer-bedžijo pa si je izbrala za enega junakov prvega filma, v katerem se bo preizkusila tudi kot režiserka, Angelina Jolie. Hollywoodska zvezda, ki je lansko poletje pričela z realizacijo filma o vojni v Sarajevu. Od njegovega zadnjega tržaškega obiska, se je marsikaj spremenilo, recimo to, da po novem sivobradi Rade že nekaj časa živi na Reki, kamor se je preselil s svojo drugo ženo in hčerkama, »da bi jim zagotovil nekoliko toplejši in mirnejši vsakdan«. »Moja najstarejša hčerka Vanja, ki ima šestnajst let obiskuje college v Philadelphiji, z ženo pa sva se odločila, da rešiva mlajši hčerki in ju pripeljeva spet domov. Oh, ne, saj je v Ameriki cel kup dobrih in tudi izrednih ljudi, takih, ki so mi v trenutku stiske zelo pomagali, vseeno pa menim, da je za najstnike ameriško okolje nadvse polno izzivov a tudi nevarnosti. Tam življenje teče prehitro, vsi nekam hitijo, nekaj zasledujejo in bistvo vsega je samo uspeh. Upam, da bosta tako hčerki spet uspeli najti neko narodno pripadnost, pa čeprav je danes njun prvi jezik angleščina«. Pesmi ne piše več. Njegov naslednji trud bo knjiga Greencard - »o Hollywoodu, o azilu, o občutku, kako je, ko izgubiš državo, in kako se počutiš v nekih drugih mestih. Zame ne obstaja več najljubše mesto. Nekoč je to bil Zagreb, a zdaj ni več. Ko enkrat odideš, se zdijo vsa mesta enaka«. Pred enajstimi leti je z ženo Lenko na Brijonih ustanovil gledališča Ulysses. Teater je ustvaril »za svojo dušo, ker sem v svoji domovini, Hrvaški, želel ustvariti neki tak teater. Pa tudi zato, ker sem se v Brijone zaljubil. Tak prostor je najboljši mogoči prostor za teater.« Medtem pa je z ženo ustanovil na Reki tudi podiplomsk univerzitetni master za gledališče, kulturo in komunikologijo »tako - se zasmeje -da bodo tudi tisti, ki jim ne bo uspelo uresničiti igralskih sanj, lahko postali komunikoligi ali kulturni me-nedžerji«. V formi, bolj kot kdajkoli se je Šerbedžija nato prepustil spominom, ki ga vežejo na prve korake, na čas, ko se je v celoti posvečal gledališkemu igranju in ga film niti malo ni mikal. »Od vedno sem bil prepričan, da sta dva glavna aduta pri opravljanju nekega poklica sreča in veselje. In takrat, ko sem odločil, da bom igralec in mi je ta izbira zagotovila tudi veliko za- doščenj, sem bil nadvse srečen. Podobno veselje pa sem okusil tudi kasneje, ko sem se preizkusil pred kamero v kar petih filmih Zivojina Pavlo-vica in z njim odkril moč filma.« Ključni trenutek Šerbedžijeve kariere pa je prav gotovo bila vojna. »Takrat se je zgodilo nekaj nepopravljivega. Postal sem begunec.« Niso ga marali ne na Hrvaškem ne v Srbiji, zato se je preselil v Slovenijo, kjer je dobil slovensko državljanstvo. »Od tam sem nekega dne odpotoval v London, kjer so mi ponudili scenarij. Režiser dela je bi Milčo Mančevski, film pa Pred dežjem (Before the rain)«. Na beneškem festivalu je zmagal zlatega leva. »Takrat se je v mojem življenju nekaj zgodilo in srečanje s Kubrickom, Ritchyjem in vsem ostalimi režiserji, s katerimi sem kasneje delal je bilo najbrž posledica tistega sodelovanja«. Kaj pa njegovo stalno poosebljanje negativnih likov, kot da bi se ne znal lotiti pozitivne vloge ... »Dovolj je, da malo pobrskamo in vsak od nas skriva v sebi tudi kaj hudobnega (se nasmeje). Sicer pa ne gre za mojo izbiro. Ni moja odločitev. Dejstvo je, da sem v vseh teh filmih tujec, in tujci smo vedno hudobni ljudje.« (Iga) iz enostavnega zgodovinskega okvira. Ker tu, pri vas ni nikoli prišlo do zgodovinske obsoje fašizma. Gre za nekakšen branik neke zgodovinske faze, za branik življenja tistih, ki tu živite«. Kaj pa nostalgija. Prav gotovo vas bo kdo obtožil, da je delo no-stalgično ... »Tudi dirigentka zbora Kombinat pravi, da jih ljudje obtožujejo, češ da gre pri tem za obujanje neke nostalgije. V resnici pa sploh ni to. Nekatere pesmi upora so nastale pred sto in več leti, tako da imajo bistveno daljše življenje. Mislim pa, da imajo te pesmi zimzeleno moč, rit-mičnost, osmišljanje nekih pravic in prepričanja, da se vsaj s pesmijo ni treba predajati. Te pesmi omogočajo, da se k njim zatekamo in jih zapojemo. In to, ko se zavemo, da nam je sosed podrgnil avto, ko se zavemo, da si je sosed kupil nov avto in tudi takrat, ko si mi kupimo nov avto, pogledamo v denarnico in se zavemo, da je prazna ... « (se smeje). Kaj pa vas je med snemanjem najbolj presenetilo? »Kako resnično pesem nosi nek potencial. Kako se kljub oddaljevanju zgodovine prav s pomočjo pesmi ohranjajo vrednote. Še enkrat pa me je presenetila sončnost in vedrost primorskih ljudi«. (Iga) Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii Karabinjerjeva Katra äMf (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtorja s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek 28. januarja ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januarja ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blag^ni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj danes [12 Lekarne Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. rrr edia Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča da bo jutri-v sredo, 26. januarja urad v Trstu zaprt do 13.30. Tel. 800.912.775 E-mail: oglasi@tmedia.it Faks 0481-32844 ]¡¡k£WÍ¡¡MÍIÍ} www.primorski.eu * Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 339-5000317. Prispevki Danes, TOREK, 25. januarja 2011 DARKO Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 1.01 Jutri, SREDA, 26. januarja 2011 PAVLA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,4 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. V spomin na Zdravka Obada in Anico Milič vd. Andolšek darujeta Anica in Albin Škabar 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Mario Pertot vd. Starec daruje družina Rustja 25,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na pokojnega moža Franckota Kralja daruje žena Matilde 50,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma in 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja v Trebčah. V spomin na Zdravka Obada darujeta Anica in Bruno Milič 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Ličko Puntar por. Ka-pun darujeta Rado in Marijan Na-bergoj 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na dragega Ivana Drnovš-čka darujejo Lea, Valentina in Mi-kela 50,00 evrov MePZ Lipa in 50,00 evrov za bazovsko cerkev. V spomin na Angelo Tarantino vd. Metilli darujeta Mirko in Jožica z družinami 50,00 evrov za SKD Lipa iz Bazovice. V spomin na očeta Silvane Hvalič darujejo bivši kolegi Nataša, Fla-vija, Renza, Cvetka, Niko, Milan, Henrik, Dario in Maura 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Egidija Tula darujejo svojci 200,00 evrov za K.D. Primorsko - Mačkolje. Prejšnji petek je odpovedalo izmučeno srce dolgoletnega nabrežinskega župnika BOGOMILA BRECLJA Župnijska skupnost in cerkveni pevski zbor se s hvaležnostjo klanjata njegovemu spominu in ga z molitvijo priporočata božjemu Stvarniku. Katy! Ni besede tako globoke... Ni gore dovolj visoke... Ne morem te doseči več! Le spomin nate bo v meni večno žarel! Tvoja Tančka Žalovanju ob prerani izgubi drage Katje se pridružujeta Katja in Igor Torek, 25. januarja 2011 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - Trieste Film Festival. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 16.30 »Animals United«; 19.40, 22.00 »Vallan-zasca - Gli angeli del male«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »American Graffiti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; 16.30 »L'orso Yughi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«; 18.30, 21.15 »Hereafter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'ingle-se«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00 »Spu-stime k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 16.20, 18.40, 21.00 »Zeleni sršen 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.00 »Mr. Joint«; 15.40, 18.10, 20.40, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 19.30, 20.15, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzas-ca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 16.30, 18.00 »Animals United«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 17.15, 19.50 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; Ki-nemax dAutore: 17.30, 19.50, 22.00 »I fiori di Kirkuk«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik osnovne šole: OŠ Černigoj - Prosek: danes, 25. januarja, ob 11.40. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo danes, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvošolcev informativni sestanek v sredo, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Barkovlje (Ul. Valli-cula 11) v sredo, 26. januarja, od 11. do 12. ure. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI NA KATINARI vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 27. januarja, od 14. do 15. ure v šolskih prostorih, Ul. de Marc-hesetti 16. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN-ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. fe- bruarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marchi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. Ivani in Deanu se je rodil mali Gabrijel Aron Staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko zdravja in sreče. Vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper Prišel je na svet naš Gabrijel Aron Čestitamo Ivani, Deanu in Michelle, Gabrijelu pa želimo obilo sreče in zdravja. Vsi, ki jih imajo radi 25. januarja, to se zna, da Kurče sz B'lunca 50 let ima. Rad se zabava, ošemi za pust, a priden za delat je in trden, kot kust. Na zdravje Miran, še mnogo srečnih in veselih dni, želijo ti domači vsi! Danica, Aljek, Ivana, mama Zelka, teta Valeria, brat Sandy z družino H Čestitke JOSETTE! Tvoje velike oči nama polepšajo te dni!Naj njihove iskrice se vedno v soncu blestijo in nama tako vsak dan obogatijo! Mama in tata. Moji sestrici JOSETTE vse lepo za njenih 7 let! Marisol Moja sestrična JOSETTE ugaša danes 7. svečko! V naročju njenem rada sedim, jo močno objamem in se z njo veselim! Kimy JOSETTE! Sedaj, ko si črke v zvezke pripeljala in vsako posebej utrdila, boš lahko prebrala tudi voščilo, ki je tebi namenjeno: »Bodi vedno srečna in vesela!« Tvoji nonoti, teti in strica in Mark. Danes v Repnu naš dragi tatko BORIS okroglih 50 slavi, zato mu iz srca čestitamo in mu želimo zvrhan koš dobre volje, trdnega zdravja, neizmerne sreče in neskončne ljubezni za vsaj še naslednjih 50 let. Mi-lojka, Aleks in Jasna. Draga EDICA in IGOR, ob 40-le-tniciporoke vama želimo še toliko ljubezni, radosti in srečnih skupnih dni skupaj z nami vsemi. Sin Alex, nevesta Anna, ljubljena vnučka Mihael in Matija, mama Amalija in mama Anica. Danes praznuje svoj 70. rojstni dan naš dragi nono ZDRAVKO. Še na TRST mnoga leta v zdravju mu želijo Nik, Matej, Martina in Sarah. Voščilu se pridružujemo vsi domači, ki ga imamo posebno radi. Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna ref-leksnoconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. KRUT vabi na srečanje »Do zdravja s sadnimi sokovi: mangostin«, danes, 25. januarja, ob 18.30 na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Več informacij na Krutu, tel. 040-360072. TPPZ PINKOTOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 25. januarja, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za po-kuševalce vin, ki bo potekal od danes, 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja in na tel. št.334-7786980, 340-6294863. Vpis ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo Deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici, Drev. 20. septembra 85. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela v sredo, 26. januarja. Info na: in-fo@melanieklein.org, tel. 3284559414. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija vabi člane na kongres, ki bo v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri v Domu P. Togliat-tija, v Ul. Dei Peco. FEDERACIJA LEVICE prireja v četrtek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu SKP v Ul. Tarabochia 3, aktiv s sledečim dnevnim redom: 1.) informacije o državnem kongresu; 2.) delo naj bo znova v središču političnega delovanja; 3.) lokalne pobude. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 27. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SPDT prireja v četrtek, 27. januarja, v razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta. Fotograf in pilot Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom obletel svet, bo ob tej priliki prikazal svoj zgodovinski podvig. Začetek ob 20.30. ANPI - VZPI iz Gropade in s Padrič vabi člane in simpatizerje na kongres sekcije, ki bo v petek, 28. januarja, ob 20. uri v domu »Skala« v Gropadi. DSMO K. FERLUGA in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom, v petek, 28. januarja, ob 17.30 v dvorani Centra Millo v Miljah, Trg Republika 4. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi v društvene prostore v petek, 28. januarja, ob 18. uri na »Članski aperitiv«. Ob prigrizku in prijetnem klepetu bo dana možnost včla-njevanja in poravnanja članarine. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 0402017389. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. Ob primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tes-sitori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Cecotti, A. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordina-torka bo Marta Verginella. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Zivko Lupinc. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040360072. 0 Prireditve TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v sredo, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri -Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. OBČINA DEVIN NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN prirejata ob Dnevu spomina koncert »Gospel Choir« v petek, 28. januarja, ob 21. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na gledališko predstavo B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do -/ S Poslovni oglasi IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA IŠČE delo kot hišna pomočnica (likanje ali čiščenje poslovnih prostorov). 00386(0)41607738 SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA bo spet odprta od četrtka, 27.1. Rezervacije 040-2209058 3489234060 nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 3471407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rossetti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-228658. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040-231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). in Osmice OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Sonja Milič: »Vsakdo mora svoj prosti čas nameniti tudi gibanju« / 13 Pri Krasu Repen so po tekmi proti Torviscosi zaskrbljeni Juventina, Primorec in Mladost vse bližji vrhu lestvice / 21 h 'i" . Uspešen začetek 6. Primorskega smučarskega pokala Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika »OSKARJI PRIMORSKEGA DNEVNIKA« - Za sončno leto 2010 Gonilne sile Odbojkarica Kontovela Sabrina Bu-kavec tretjič zapored, odbojkar Sloge Tabor Ambrož Peterlin drugič po letu 2007, košarkar Jadrana Borut Ban in nogometaš Krasa Alen Carli so simbolični dobitniki športnih oskarjev, ki jih v uredništvu Primorskega dnevnika, s pomočjo strokovnih sodelavcev, deveto leto zapored podeljujemo slovensko govorečim nogometašem, košarkarjem, odbojkaricam in odbojkarjem iz Italije, ki so vsaj pol sezone branili barve enega od naših društev. Za sončno leto smo imenovali tudi najboljše mladince, to si odbojkarica Katarina Pučnik (Bor), nogometaš Goran Kerpan (Vesna), odbojkar Matija Komjanc (Olympia), Ban pa se je me dkošarkarji uveljavil tudi kot mladinec. Zamisel za oskarje se je leta 2002 porodila ob ugotovitvi, da se športniki, ki nastopajo v ekipnih panogah, pri nas zelo poredkoma uvrstijo v izbor Naš športnik, čeprav so velikokrat prava gonilna sila društev in zaznamujejo prvenstva, v katerih nastopajo. Odtlej smo v članskih in različnih mladinskih kategorijah »podelili« skupno že 88 oskarjev. p* 360° Andrea Hrovatin ^ ALI ALI Emil ^ " Buk Emil Bukavec SORODSTVENE VEZI I v( t vt v Igor Gustincic ME (NE) ZANIMA David in Peter Gergolet POGLED Z VEJE Prešeren in kokoši Marij Cuk V duhu bližajočega se obdobja dnevov slovenske kulture in Prešernovega praznika (kakšen praznik je smrt mi še ni jasno...) poteka tudi naša športna in še katera dejavnost. Zdi se, da je France Prešeren v svojem vizionarstvu in pronicljivem presojanju narodne du-ševnosti videl dvesto let čez, tudi v naš čas, ko je v uvodu h Krstu pri Savici napisal verz: Slovenec že mori Slovenca, brata! Tako nekako se je zgodilo v soboto v dolinski telovadnici v košarkarskem derbiju Brega in Bora. Kot se lahko bere in sliši, je šlo za moško igro- najbrž so nekateri pretiravali z viagro, ki pa sodi v drugačne arene, ne v športne. In tako je bilo treba tudi šivati glavo... .Škoda. Gledalcev je bilo veliko, vzdušje pravo, le grobosti niso sodile na to lepo slikarsko platno. Sicer pa grobosti ne sodijo v nikakršen prostor, a žal jih je čedalje več, za kar je najbrž kriva luna. Nekomu je pač treba naložiti odgovornost. Luna je trkala tudi v Bologni in Genovi, kjer je prišlo do pretepa med nogometaši in lova na njihove milijonske noge, čeprav ni šlo za derbije, kakršnega igrata na primer v zadnjem času tudi slovenski generalni konzulat v Trstu in stranka Slovenske skupnosti. Ne derbija, prijateljsko tekmo pa sta odigrala, in to na najvišji ravni, predsednika Turk in Napolitano. Brez nizkih udarcev. To je treba podčrtati. Tako prisrčnega srečanja, kakršno je bilo rimsko, v odnosih med Slovenijo in Italijo še ni bilo. Upam, da luna na tem področju ne bo trkala, čeprav se s hitrimi koraki bliža kvalifikacijska tekma obeh reprezentanc za nastop na nogometnem evropskem prvenstvu in čeprav napovedujejo skorajšnjo ustanovitev vladnega manjšinskega omizja... Vrtiljak športnih in drugačnih dogodkov pa se ne vrti le na našem ožjem zabavišču. V Daljni Avstraliji so zapisali novo stran v knjigo športnih podvigov in dosežkov. Francesca Schiavone je na teniškem prvenstvu v deželi kengurujev zrušila vse ženske rekorde vzdržljivosti v tej panogi, saj je bila na igrišču kar 4 ure in 44 minut. Jasno, ni bila sama. Z njo se je merila Rusinja Svetlana Kuznjecova, ki je bila na igrišču prav toliko časa kot Schievonejeva, a tega nihče ne omenja, ker je pač dvoboj izgubila. Tudi ona je porušila rekord teniške vzdržljivosti. A ve se- v zvezde je kovan le zmagovalec, čeprav vsi dobro vemo, da brez poražencev ne bi bilo niti zmagovalcev. Šport ni politika, kjer vedno zmagajo vsi. Nerodn je le takrat, ko si v športu vedno, prav vedno poražen. Spominjam se nekdanje podlonjerske enajsterice Union, ki je skoraj vse tekme leta in leta izgubljala in je bila že vsaka osvojena točka v tretji amaterski ligi tržaška senzacija. To pomeni, da znameniti slovenski pregovor, da tudi slepa kura kdaj najde zrno, velja. Kure, ki imajo skromne in minimalne možgane, imajo večkrat srečo. Če si ne vedo same pomagati, pa jih kdo nakrmi. Da ne bo nesporazumov- vsako vzporeja-nje s sedanjim dogajanjem v Italiji je popolnoma iz trte izvito. No, ni slabo izvijati iz trte, saj vemo, kakšne vrste soka pricurlja v kozarec... Te dni bodo v naše kozarce curljale na primer številne mešanice Dneva spomina. A kaj pomaga spominjati se, če takoj pozabimo. Človeku spomin ne opeša le takrat, ko ima škoditi drugemu. Od preteklosti pa se ne da živeti. Preteklost imamo zato, da ne pokvarimo prihodnosti. Da ne ponavljamo napak, kajti kot je dejal neki modrec, izmisliti si je treba nove. Napake, namreč. Jaz pa pravim, da so napake odveč. Pretekle, sedanje in prihodnje. In zato sanjam, da bi živeli svet ljubeznivo in prijazno. Tudi prihodnje der-bije med Bregom in Borom. Pa ne le teh! Loris Mania ima novega trenerja Na 12. strani Namizni tenis: 1. del moške C-lige za Kras ni bil uspešen Na 15. strani Odbojka: Vse že jasno Na 18. strani Schiavone naprej, Pennetta out Na 22. strani Triestina iztrgala solidni Novari točko Na 22. strani 12 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI 23. ZMAGA Petra Majdič je dosegla svojo 23 zmago v svetovnem pokalu in tretjo v tej zimi. Najboljša je bila v sprintu v klasični tehniki na 1,2 kilometra v estonskem Otepaaju. Katja Višnar je bila v finalu šesta. NESREČNA TINA Američanka Lindsey Vonn je zmagala v super-veleslalomu za svetovni pokal v Cortini d'Ampezzo. Tina Maze je še petič v tej zimi ostala brez uvrstitve. Cortino tako ne zapušča najboljše volje, saj je od petka do nedelje nanizala še 13. in 16. mesto. KOSTELIČ OB REKORD Tridnevni smučarski spektakel pod Petelinjim grebenom v Kitzbuhlu se je končal s slalomom, na katerem je slavil Francoz Grange. Hrvat Ivica Ko-stelič je bil drugi. Če bi zmagal še na slalomu, bi postal prvi smučar s tremi zmagami na enem Kitzbuhlu. Tretje mesto je osvojil Italijan Razzoli. ZNANI PRVI POLFINALISTI Danski, švedski in španski rokometaši so prvi polfinalisti SP na Švedskem. Švedi so z zmago z 29:25 iz boja za kolajne izločili Hrvate. Konec kvalifikacij bo danes. nogomet - Udinese vrhunsko proti svetovnim prvakom V Vidmu prvi Leonardov poraz Ibrahimovic »rešuje« Milan - Roma znova uspešna, Lazio vse bolj V VIDMU PRVI LEONARDOV PORAZ - Po petih zaporednih zmagah (štiri v prvenstvu in ena v italijanskem pokalu) je moral trener Leonardo prvič premagan z igrišča. Za italijanske prvake je bil usoden stadion Friuli. Nezadržni Udinese (v zadnjih 17 tekmah je zbral kar 33 točk) igra zadnje čase vrhunsku in se vztrajno bliža vrhu lestvice. Govoriti o uvrstitvi v evropski pokal ni več utopistično in predsednik Pozzo bo najbrž dvakrat premislil, preden bo v tem zadnjem tednu zimske kupoprodajne borze ošibil ekipo. Sanchez in Di Natale se v napadu ujemata zelo dobro, a celotna ekipa deluje brezhibno in je svetovne klubske prvake nadigrala ravno po zaslugi odlične organizacije. Po petih krogih se je že šušljalo o možni zamenjavi na klopi (le ena osvojena točka), vendar predsednik Pozzo dobro pozna Guidolina in mu je slepo zaupal. Zaupanje je več kot poplačano, saj, če upoštevamo število točk od 6. kroga dalje, bi bil zdaj Udinese celo na drugem mestu! ZNOVA IBRAHIMOVIC - Da je Milan zelo odvisen od Ibvrahimovica, to je obče znano. Nov dokaz smo dobili v nedeljo zvečer, saj je švedsko-bosanski napadalec najprej prisilil Pellegrina, da je žogo preusmeril v svoja vrata, nato pa kar sam dosegel drugi Milanov gol. S to zmago ohranjajo črnordeči štiri točke naskoka nad drugouvrščenim Napoli-jem, ki ne pozna ovir. Negativna plat nedeljske tekme pa je poškodba Neste, ki bo moral mirovati vsaj mesec dni. Milanu pa je stalno za petami vedno bolj homogeni Napoli. Niti Bari ni uspel zaustaviti Mazzarrijevih fantov, ki so slavili po zaslugi dvojice Lavezzi-Ca-vani, a prav tako pomembna je trdnost obrambe, ki že več kot pet ur (305 minut) ne prejema golov. Urugvajski napadalec je na lestvici strelcev le en gol oddaljen od vodilnega Di Nataleja, vendar ne gre pozabiti še na Ibrahimovica, Di Vaia in Eto'oja, ki jima sledijo. ROMA OSMIČ ZAPORED - Pred domačim občinstvom je Roma slavila že osmič zapored (in Totti je dosegel 250. gol v rumenordečem dresu). V soboto je bil Cagliari premalo agresiven, da bi se lahko upiral Ranierijevim varovancem, ki so z zmago na lestvici prehiteli mest- tone - Di Natale, Ibrahimovic ali Cavani: kdo bo kralj strelcev? Štiri tekme, deset točk Tako je Antonio Di Natale mojstrsko izvedel prosti udarec, po katerem je Udinese proti Interju povedel z 2:1 ansa Konec tedna je bil za klube, kjer igrajo slovenski nogometaši, kar uspešen (tri zmage in neodločen izid). Seveda se še najbolj veselijo v taboru Udineseja, saj je na Friuliju padel Inter. Zasluge za zmago ima tudi vratar Samir Handanovič (ocena 7), ki je nekajkrat mojstrsko posegel, pri prejetem golu pa bil povsem nemočen. A po zadnjih nastopih je le en prejeti gol zanj celo uspeh! Pomembno zmago je v soboto zabeležil tudi Palermo dvojice Josip Iličic (ocena 6,5) - Armin Bačinovic (ocena 5,5). Sicer z nekaj težavami, a Palermo je le uspel odpraviti Brescio z 1:0. Zmage proti La-ziu se je veselila Bologne. Sicer Rene Krhin, ki je igral v italijanskem pokalu, tokrat ni imel priložnosti, da se izkaže, vendar tri osvojene točke so ključnega pomena v boju za obstanek. Igralci pa se ne ozirajo na društvene težave (novopečeni predsednik Zanetti se je med tednom umaknil zaradi razhajanj s solastniki kluba). Nazadnje je še Chievo Boštjana Cesarja (ocena 5,5 zaradi izključitve v drugem polčasu, a do takrat je uspešno branil) in Bojana Jokica (ni igral). Tekma proti Genoii se je končala brez zadetkov. nega tekmeca in hkrati potrdili, da niso še izločeni iz igre za naslov. Istega ne moremo trditi za Juventus. Črnobeli so se morali v Genovi zadovoljiti s točko, ki bolj malo služi v funkciji boja za naslov. Enostavno ima »stara dama« premalo vrhunskih igralcev, da bi se lahko enakovredno kosala z boljšimi ekipami v ligi. Ob tem pri Juventusu nimajo dovolj velike ekonomske zmogljivosti, da bi se že januarja primerno okrepili. Ni slučaj, da prihajajo na dan številna zveneča imena, a doslej ostaja edina okrepitev 33-le-tni Luca Toni. LAZIO TONE - Lazio po kakovosti igralcev ni nikoli sodila v sam vrh A-lige. Povsem nepričakovan je bil torej zelo uspešen prvi del sezone. V Zadnjih dveh mesecih pa se je v belomodrem taboru nekaj zataknilo, nekateri igralci preuivljajo obdobje krize in tako se drugo rimsko društvo počasi a vztrajno oddaljuje od vrha. Zdaj pa se bo moral trener iz Ločnika Edi Reja kar nekaj tekem odpovedati Zarateju, ki je na tekmi proti Bologni sprožil kolektivni pretep. »V starih časih bi rekli, da je bilo soočenje v grozljivo prazni dvorani privlačno kot davčni opomin ali poziv na orožne vaje.« (Eduardo Bro-zovič o tekmi Lottomatica Roma : Union Olimpia, Delo, 22.1.) »Danes se Lindsey Vonn se ne smeje tako, kot zna. Ne kaže 42 zob, kvečjemu pokaže enega. (...) To o 45 zobih je bila seveda šala, saj jih ima Lindsey Vonn veliko več.« (Komentator Davide Novelli, Rai Sport 1,22.1.) »Za eno malo državo, kakršna je Slovenija, je težko producirati smučarje, saj tudi ni velike finančne podpore, tako da trenutni re- zultati niti niso tako slabi, kot si mislite.« (Ivica Kostelič tolaži Slovence, Rtvslo.si, 21.1.) »Ja, je rekla, da takih navijačev nima, ko igra Triestina, da dosti manj pijejo in jejo. In je bila super zadovoljna.« (Goran Kocman o šefici bifeja na tekmi Kras - Venezia, Športel, 17.1.) »Moram reči, da se mi zdi, da je res kriza, da lahko športnik, Ha-ložan, boksar konec koncev, postane Slovenec leta.« (Dejan Zavec ob prejetju priznanja Slovenec leta, 23.1.) »Želel pa bi, da bi spet sodelovali z menoj. Vas lahko to prosim? Okej, prav vsi, desnica levica, stisnimo pest in si poglejmo sredinski členek na desnici ali levici. Ja ... Prav to je slovenske gore pest.« (Dejan Zavec ob prejetju priznanja Slovenec leta, 23. 1.) me (ne) zanima »Kar vidiš v Kitzbühlu, te presune« Kitzbühel, kjer so konec minulega tedna tekmovali alpski smučarji, je za beli cirkus sveti kraj. Gostinec Igor Guštinčičga dobro pozna. Tam je bil že večkrat z zvestimi obiskovalci nekdanjega lokala Oxis. Tudi letos. Je Kitzbühel res edinstveno prizorišče? Verjetno je. Jaz si sicer nisem ogledal tekem v Wengnu in teh znanih prizoriščih, gotovo pa je, da kar vidiš v Kitzbühlu, te presune. Zakaj? Ljudi je res ogromno, letos je bilo še posebej mladih res veliko. Toliko ljudi še nismo videli. Nekoč smo hodili tja, ker je bilo vzdušje kot pri nas v starem Oxi-su, zdaj pa je tam bolj podobno festivalu cvetja in piva v Laškem. Nekoč je bilo lepše, zdaj je preveč spektakelsko. Po TV smo videli neobičajno veliko hrvaških zastav. Največ je vsekakor Avstrijcev in predvsem Švicarjev. Letos smo skoraj imeli vtis, da smo v Švici. Švicarji so najbrž noreli po zmagi Cucha v smuku. Je bila »štala«? Ne samo zaradi njegove zmage, ampak na splošno je bila »štala«. Navezani smo na lokal, kjer je Cuche proslavil zmago. Letos nismo mogli tja, ker je bilo preveč ljudi in vstopnina 40 evrov. V lokale ne moreš, ker je preveč ljudi. Je Gruggerjeva nesreča na treningu skvarila vzdušje? Mislim, da ne. Vsaj mi nismo imeli tega vtisa. Je lepše ob smuku ali ob slalomu? Meni je bolj všeč smuk. In za koga navijate? Saj ni slabo, tako kot se je izteklo letos. Edino bi bil bolj vesel, če bi Millerju uspelo zmagati v smuku. Ste smučali po zloglasnem Streifu? Jaz sem včeraj po tistem delu, ki ga niso zaprli. Občutek? Hja, občutek ... Ti smučarji imajo res veliko poguma. (p. v.) odbojka - Novost na klopi Loris Mania' z novim trenerjem Prandija nasledil Daniele Bagnoli - Cuneo osvojil italijanski pokal Loris Mania' ima od včeraj novega trernerja. Po zadnjih neuspehih (izločitev iz pokala Cev in poraz v četrtfinalu italijanskega pokala) sta se modenski klub in Silvano Prandi sporazumno razšla. Na klop Modene pa se vrača eden izmed najbolj priznanih odbojkarskih strokovnjakov, Daniele Bagnoli. Za selektorja ruske reprezentance je to že drugi povratek v Modeno, saj je rumenomodre treniral najprej v obdobju 1993-1997, nato še v sezoni 2000/2001. Za Modeno ostaja edini cilj v sezoni prvenstvo, v katerem je trenutno na petem mestu. CUNEU POKAL - Bre Banca Lanutti Cuneo je znova ugnal Itas Trento in tako po lanskem prvenstvu in italijanskem superpokalu osvojil še italijanski pokal. V finalu v Ve-roni je pred 5.500 gledalci po samih treh nizih igre znova dokazal, da je za Trento res neugoden tekmec. Nedeljska tekma je bila povsem enosmerna, saj je trajala le 74 minut, Tren-tu pa je uspelo zbrati skupno le 58 točk (25:17, 25:19, 25:22). STOŽICE - Nova dvorana in stadion v Stožicah ostajata brez imena. Javni razpis za oddajo pravice do poimenovanja večnamenske športne dvorane in nogometnega stadiona v Športnem parku Stožice namreč ni uspel. Munchenski stadion denimo s prodajo imena podjetju Allianz zasluži okoli 19 milijonov evrov na leto, vendar pa za ljubljanski športni lepotici zanimanja za veliko manjši znesek pri gospodarskih subjektih ni bilo. košarka - V višjih državnih ligah Nerazpoloženi tržaški AcegasAps z ničnim odstotkom v metih za tri točke A LIGA - Montepaschi Siena ima še vedno 4 točke prednosti pred drugouvrš-čenim Armanijem. Pianigianiejeva ekipa (Zisis 18, Kaukenas 13) je s s težavo (70:62) premagala Mahoričevo Brago iz Cremone( Marko Milič in Perkovic 11). Armani Jeans (Jabeer 15) je dosegel rutinsko zmago 87:74 proti Teramu (Diener 17). Milančani so medtem po Greeru najeli še enega dobrega košarkarja, Nigerij-ca Ezeja, ki je doslej igral v Moskvi. Tretje in četrto mesto sta utrdila Bennet Can-tu (Mazzarino 23), ki je s 83:67 Premagal Bologno (Winston 11), in Fabi Shoes Montegranaro (Ray 20), ki je zmagal v Sassariju (White 38) z 80:81. Sašo Fili-povski pa je po nesrečnem porazu v Evro-ligi proti ljubljanski Union Olimpiji s svojo Lottomatico (Smith 23) dosegel svojo prvo zmago. Rimljani so zmagali v Brin-disiju (Roberson 23) z 80:84 in se povzpeli na 11.mesto. Neroden poraz (81:83) je doma s Caserto (Eze 21) doživel Angelico Biella (Slaughter 21, Jurak 18). gemu LEGADUE - Videmski Snaidero (Williams in Harrison 15) stvici je z 70:74 izgubil v Scafatiju (Hunter 29). Videmčani so tokrat ime- Tommaso Raspino (AcegasAps) li smolo, saj je Williams moral z igrišča zaradi poškodbe, potem ko je dotlej bil najboljši na igrišču. Na drugem mestu je Vi-demčane dohitel Fastweb Casale (Nna-maka 18, Hickman 12), ki je v Pistoii z 69:70 premagal Tuscany (Filloy 18, Fučka 10). Ponovno je sama na vrhu beneška Umana (Young 29), ki je zmagala v For-liju (Goldwire 25) z 88:98. V boju za obstanek je Fileni Jesi (Marko Tušek 12, Elder 23) s 95:88 premagal Tezenis iz Verone (Renzi 25) in se povzpel na zaenkrat varno 11.mesto. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Raspino 18, Benfatto 15, Magro 13, Mo-ruzzi 9, Maiocco 6, Colli 4, Ruzzier 2, Vi-dani, Scutiero in Busca 0 ) je nepričakovano izgubil doma proti Ozzanu s 67:75. Dalmassonova ekipa je zaigrala eno slabših tekem sezone. Z ničnim (!) odstotkom realizacije za 3 točke (0:12), večinoma iz čistih položajev, je možen tudi poraz proti ekipi, ki je na robu izpada. Kljub dru-zaporednemu porazu so Tržačani ohranili 7.mesto na le-(20 točk). Še vedno vodi Bitumcalor Trento (28 točk). Marko Oblak kroma / ŠPORT Nedelja, 23. januarja 2011 2 1 POVABILO NA POGOVOR - Sonja Milič, profesor telesne vzgoje in trener Vsakdo mora svoj prosti čas nameniti tudi gibanju Šport spoznati preko šole -»Treningi trikrat na teden so rekreacija Nekdanja državna prvakinja in namiznoteniška reprezentantka Sonja Milič uči športno vzgojo na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu in trenira pri zgoniškem ŠK Kras. Ali je lažje biti trener ali profesor? Sta dve različni stvari. Kot profesor telesne vzgoje moraš nuditi široko paleto znanja na področju vseh športov. Na višji šoli mora profesor izkazati svoje tehnično znanje in mora vse natančno razložiti, v prvi vrsti pomen športa, tudi rekreativnega. Viš-ješolci morajo razumeti, da šport pomaga pri ohranjanju zdravja, pri socializaciji, v službi in v vsakdanjem življenju. Nekateri so že po karakterju zelo ambiciozni, drugi pa lahko to postanejo tudi preko športa. Velike spremembe v odnosu do športa opažam zaradi vse večje moči tehnologije, zaradi spremembe načina življenja in zaradi staršev. Življenje se je tako spremenilo v boljše in starši se niso dovolj hitro znašli. Otrokom, kot je po eni strani normalno, nudimo vsega preveč. Morali bi biti bolj skromni. Tudi jaz sem kot mama marsikaj zgrešila. Dejstvo je, da izhajajo boljši športniki iz bolj skromnih družin. Otroci, ki imajo vsega preveč, se s težavo odrekajo nečemu in so manj potrpežljivi. Kako je s športnim udejstvova-njem na tržaških višjih srednjih šolah? S športom se ukvarja približno 50 odstotkov dijakov, nekateri bolj resno, nekateri pa čisto rekreativno, kar je vsekakor prav tako dobrodošlo. Zelo spoštujem tudi tiste, ki se ukvarjajo tudi samo s kulturnimi ali pa glasbenimi dejavnostmi. Tem pa skušam dopovedati, naj se v prostem času vsaj malo gibljejo, saj bodo tako koristili samim sebi. Kdaj se človek začenja zavedati, da se je potrebno gibati? Mladi se tega začenjajo zavedati, ko obiskujejo univerzo oziroma, ko se zaposlijo. Takrat postanejo urniki preobremenjeni in človek potrebuje gibanje, da se sprosti. Ali to velja tako za moške kot za ženske? Žal se večina punc po končani višji srednji šoli vse manj športno udejstvuje. Nisem pa še dognala zakaj. Bržkone zaradi drugačnih interesov, čeprav to ni dobro. Za to sta kriva tudi družba in ritem življenja. Žal dobivajo mladi vse preveč napačnih informacij. Kje je meja med rekreacijo in bolj agonističnem športnem udejstvova-nju? V številu in količini treningov. Pri vrhunskem športu mora športnik trenirati tudi večkrat dnevno. Vrhunski športnik posveti svoje življenju športu. To pa še ne pomeni, da so vrhunski športniki zgolj olimpijci ali tisti, ki nastopajo v prvih državnih ligah. Treningi dvakrat ali trikrat tedensko so rekreacija. Večina naših športnikov je torej rekreativcev? Normalno, saj so večji del dneva zaposleni s službo. Imamo pa tudi nekatere rekrea-tivce, ki trenirajo vsak dan. Kar nekaj jih je in so zelo dobri športniki. Vsaka jim čast. Ti se s športom ukvarjajo z velikim veseljem. V glavnem so se začeli gibati, da bi ublažili posledice stresa in prevelike napetosti. Skoraj vsi najprej začnejo s tekom oziroma s kolesarstvom. Šport ogromno pomaga predvsem pri preventivi živčnih bolezni. Vsi bi se morali čim več gibati. Individualni ali ekipni športi: kako je treba usmerjati otroka? Odvisno. Pri ekipnih športih si raz- deliš vloge in tudi odgovornosti. Za individualne športe pa se odločajo otroci z bolj močno osebnostjo in z določenimi karakteristikami. Sicer vsak šport terja drugačne psihične strese. Kar velja za smučanje, ne velja za namizni tenis oziroma nogomet. Zakaj se otroci vse bolj odločajo za netradicionalne športe? Otroke usmerjajo starši, ki so se mogoče naveličali nekega športa in iščejo alternativo, nekaj novega. Človek se spreminja, išče nove izzive. Tudi mene je pri Krasu mikalo, da bi začeli z badmintonom. Mogoče tudi naša športna društva zahtevajo preveč tekmovalnosti, dobre rezultate in tako dalje. Mogoče tudi zaradi tega imamo osip pri tradicionalnih društvih. Otroci, ki so vse bolj obremenjeni, očitno potrebujejo najprej sprostitev. Kar pa moramo vzgojitelji vedno zahtevati, je resnost in pravi pristop. To je namreč šola za življenje. Ali se strinjate z Andrejem Vrem-cem, ki pravi, da so rezultati do 15. leta starosti zgolj naključni? Velja. Vzgojitelji moramo naprej skrbeti za to, da bo znanje otroka na športnem področju čim širše. Z več « športi se bodo ukvarjali do 15. leta starosti, boljše bodo telesno in psihološko pripravljeni. Če si od vsega začetka zelo ozko specializiran, zagotovo ne boš uspel. Športno gimnastiko, ritmiko, vodne in še nekatere druge športe je treba pač začeti zelo zgodaj. Kljub temu pa bi morali ti mladi športniki integrirati vadbo s še kako drugo športno disciplino. To velja tudi za namizni tenis? Absolutno. Veliko naših športnikov se ukvarja še z drugimi športi. Pa tudi mi z mlajšimi se dvakrat tedensko ukvarjamo še z drugimi športnimi panogami. Kako se otroka privabi k športni dejavnosti? Najboljši in najbolj učinkovit način je, da otrok spozna šport preko šole. Mario Adamič je v intervjuju povedal: »Pri športu je bolj kot jezik pomembna kvaliteta. /.../ Za narodno zavest in slovenski jezik morata najprej skrbeti družina in šola.« Andrej Vre-mec, njegovi otroci izhajajo iz mešanega zakona, pa pravi: »Do 15. leta pri nas doma med narodnostjo in kvaliteto, zmaga narodnost.« Vsi trije dejavniki so zelo pomembni. Nedvomno je družina najbolj pomembna, čeprav v vseh primerih še ne zagotavlja formiranja narodne zavesti. Pomembno je tudi okolje, v katerem otrok odrašča. V to spada tudi športni klub. Žal se včasih ne zavedajo vsi , kakšno prednost imamo, da živimo na tem območju in da govorimo dva jezika. Poudarila bi še, da morajo biti naša društva odprta do italijansko govorečih športnikov. Večina sicer to je, ampak nato žal niso dosledna. Nekateri trenerji, da ne bi izgubljali časa, govorijo italijansko. Morali pa bi najprej spregovoriti po slovensko, šele na to v italijanščini za tiste, ki slovenščine ne razumejo, italijanski starši vedo, kam pošljejo otroke na trening. Mogoče jih nalašč pošljejo k slovenskim društvom prav za to, da bi se naučili tudi nekaj slovenskega jezika. Ali naša društva premalo posvečajo pozornost športnikom veteranom? Življenjska doba se je podaljšala in z njo tudi športna. Pri ŠK Kras imamo tudi veteranske ekipe. Veteranske sekcije pa bi morala imeti tudi druga naša društva. Jan Grgič ALI ALI ju ro Prosečan Emil Bukavec je (poškodovan) Kontovelov košarkar in obenem maser nogometašev Zarja-Gaje. Nogomet: Primorje ali Zarja-Ga- ja? Po eni strani bi moral izbrati Primorje, če ne drugega, ker sem s Proseka in bi mi drugače odsekali glavo, a po drugi strani bi izbral Zarja-Gajo zaradi prijateljev, ki jih ima tam. Zato ne eno ne drugo. Košarka: Bor ali Breg? Bor, ker sem igral pri Boru in ker mi je društvo zelo všeč. SUV ali kupe? SUV. Ne vem zakaj. Direktor Marchionne ali sindikat FIOM? Sindikat, a če me vprašaš zakaj, spet ne bi znal ... Kaj bi ti rekel, ker je Renato Kneipp sindikalist? Slovenske knjige ali italijanske? Italijanske, na žalost. Pravim na žalost, ker bi bi moral več brati v slovenščini. Rogljiček s čokolado ali z marmelado? Čokolada! Restavracija ali osmica? Sta povsem drugačna kraja, za katera se odločiš, glede na to, kaj hočeš. Če te bolj zanima sproščeno vzdušje in fešta, greš v osmico. Osvajaš ali te osvajajo? Pol in pol. Ma kaj ... Odvisno od ženske. (smeh) Prijateljstvo med moškim in žensko: mogoče ali nemogoče? Mogoče. Horoskop: bereš ali ne bereš? Horoskop sovražim. So same neumnosti. Horoskop jee za ženske. (smeh) Radio Trst A ali Radio Koper? Stokrat Radio Trst A! Saj Mladi val je na Radiu Trst A, ne? Barack Obama: upanje ali razočaranje? Upanje. Waka waka ali bunga bunga? Waka waka, da ne bom škandalozen. Žogo si dobil od Martine Lisjak, komu jo boš podal? Članu društva Cheerdance Millenium Ryanu Starcu. (p.v.) 360 STOPINJ Andrea Hrov Maser, košarkar in karateist Nekdanji košarkar Jadrana, Bora in Cicibo-ne Andrea Hrovatin igra letos pri klubu Sco-glietto. Kot maser - Andrea namreč končuje fizioterapij o v Trstu -pa že nekaj let sodeluje pri tržaškem košarkarskem tretjeligašu Pallacanestro Trieste. Andrea, doma iz Trsta, se je rodil 23. aprila 1980 je najprej plaval pri Triestini, nato je začel s košarko pri Boru in ukvarjal se je tudi s karatejem pri zgoni-škem Shinkaiu Karate club. Kot uspešen karateist si je izboril črni pas (2. dan) in je bil tudi trener. V državnem prvenstvu se je med mladinci uvrstil med najboljših petnajst. S košarkarji Bora je napredoval v državno C1-ligo, s košarkarji Palla-canestra Trieste, sicer kot maser, pa je napredoval v B1-ligo (A-ligo amaterjev). Stan: single Ostali športi: ni prostega časa za druge športe, čeprav jih imam rad vse Ostale dejavnosti in konjički: ko sem prost, rad pohajam s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Il Piccolo; TG5; Wild Spletna stran: www.fa-cebo- ok.com/people/An-drea- Hrovatin/1504463027 Knjiga na nočni omarici: The Da Vinci code (v angleščini) Najljubša glasba: U2 Najljubši film: jih je veliko, recimo Indiana Jones in komedije Moj lokal: Planet Tuš disco Najljubša jed: kalama-ri na žaru Najljubša pijača: vino, koktajli, ledeni čaj Mi je všeč/mi ni všeč: potovati po svetu / mi ni všeč politika Najljubši športnik: Michael Jordan Najljubša osebnost: Bono od skupine U2 Najljubše počitnice: pred leti sem se lepo počutil v Tuniziji, rad pa bi obiskal Združene države Amerike ali kak eksotični kraj Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... rock zvezda Moja himna: Zdravlji-ca Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijatelji): zdravje, ljubezen, prijatelji, sport SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLIČICE NA RAČUNALNIŠKEM ZASLONU PRIPADNIKI STAREGA NARODA V DACIJI FRANCOSKI DRAMATIK (EDMOND) TEGA LETA LJUBKOVALNO MOŠKO IME OKRAJŠAVA ZA LIMITED FINO-MEHANIK ZASEBNI DELAVEC ANTON INGOLIČ GR. BOGINJA LJUBEZNI UNITED NATIONS ZIB, KOLEB ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) SLOVARČEK - ANARTI = pripadniki starega naroda v Daciji ob Tisi • ASKAR = afriški na PSEVDONIM EDVARDA KARDELJA INDUSTRIJSKA RASTLINA ŽIVALSKI ALI RASTLINSKI ZAJEDAVEC REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN AMERIŠKI PEVEC KING COLE TRINIDADSKI SPRINTER BOLDON VEDEŽEVANJE, BRANJE IZ KART ■MHUATHl SREDNJEAM. OTOŠKA DRŽAVA IVAN TAVČAR PRED PRIIMKOM NEKDANJI AM. METALEC DISKA OERTER POGAN, VELIKAN CIMA, KLICA, POGANJEK emni vojak • OLANO = španski kolesar 1 4 Torek, 25. januarja 2011 KOŠARKA / DEŽELNA C-LIGA - Po derbiju med Bregom in Borom Radensko Ključen za zmago Bora je bil natančen napad Tako menita oba trenerja - Na vrhu lestvice tržaška trojica Prvo poglavje deželne C-lige se je zaključilo s prevlado tržaških ekip, saj vrh lestvice krojijo kar tri moštva iz tržaške pokrajine. Najvišja stopnička pripada Servolani, po zmagi Bora Radenske na derbiju proti Bregu pa sta ekipi pred začetkom drugega dela prvenstva z 20 točkami na 3. mestu. Njima se je po zadnjem krogu pridružil še Tolmezzo, ki je premagal Ardito. Visoka uvrstitev je za brežane pričakovana, Bor Radenska pa je po osmih zaporednih zmagah (nepremagan je od 20. novembra) dokazal, da po neprepričljivem začetku prvenstva tudi sodi med najboljše ekipe v prvenstvu. Skupinsko igro borovcev, ki jih je zelo dobro vodil mladi Crevatin, so podkrepili razpoloženi strelci, neustavljivi Fu-marola in dobra obramba. »Žal mi je za izključitev Samca, vendar glede na prikazano igro smo zasluženo zmagali. Čestitam svojim igralcem,« se je zmage veselil tudi trener Bora Radenske Boban Popovič. »Vedeli smo, da so čisto vsi brežani, ki navadno igrajo, nevarni, zato se nismo osredotočili na nobenega posameznika posebej. Pred tekmo smo se pogovarjali predvsem o tem, kaj jih lahko onemogočimo. Ključen za zmago pa je bil naš napad, ki je bil tokrat zelo natančen. Seveda pa nam je to uspelo zaradi dobre obrambe.« Po mnenju Bregovega trenerja Toma Krašovca je bila prelomnica tekme izključitev Samca: »Mislim, da bi zmagali, če bi Štefan ostal. V drugem delu smo Boru, ki je bil strelsko razpoložen, pač omogočili odprte mete iz razdalje, ker se nismo držali dogovorjenega. V takih tekmah pa ni boljšega ali slabšega, saj gre za prestiž. Veseli me, da si je tekme ogledalo toliko ljudi. Čestitam Boru, ki je igral kolektivno, drugo vprašanje pa je obnašanje nekaterih.« • Ena, dva, tri Nekajkrat smo na derbiju slišali, da so organizatorji igre sheme napovedali v italijanskem jeziku, nekajkrat celo dvojezično ... Škoda, saj je bil to derbi med slovenskima kluboma, pa čeprav nosi dres obeh ekip nekaj italijansko govorečih igralcev. Veselje Bora Radenske (desno), okrvavljeni Štefan Samec (spodaj levo), Borov ostrostrelec Attilio Fumarola (spodaj desno) kroma Oškodovani so bili otroci »Tanja Romano in Matej Černic nista postala to, kar sta, samo zaradi talenta. Talent mogoče pomeni 20 %, vse ostalo je inteligenca in odnos. Odnos pa je v bistvu vzgoja. Na to radi pozabljamo.« Tako je v intervjuju za naš dnevnik pred tednom dni izjavil športni pedagog in trener Andrej Vre-mec. Športno udejstvovanje je namreč pri otrocih predvsem vzgojni moment, pri katerem se učijo med drugim odnosa do soigralcev, nasportnikov, trenerjev in sodnikov, pa tudi dostojanstvenega prenašanja poraza in zmage. Tudi vsak športni dogodek, ki ga spremljajo, je zanje vzgojen, zato trenerji večkrat spodbujajo mlajše, da spremljajo nastope članskih ekip. Starejši naj bi bili vzorniki mlajših, kot tudi v družini kajne?Na to pa mogoče velikokrat pozabljamo. Žal mi je, da so nešportni prizor na derbiju med Bregom in Borom Radensko videli predvsem številni najmlajši gledalci, ki šele spoznavajo športne vrednote in pravila. Kako naj si moške stike in zaušnico razlaga devetletni otrok? Zdaj so na potezi trenerji in starši, ki bodo morali mladim posredovati pravilno razlago dogodka v telovadnici. Kaj ko bi v vsaki telovadnici opozarjali na pravilno vzgojo tudi plakati z načeli fair-playa, da bo otrokom jasno, kakšno obnašanje sodi na igrišče? Veronika Sossa Daniel Crevatin (Bor, levo) je mirno vodil ekipo in Giancarlo Visciano (Breg, desno) je po odhodu Samca sam prevzel breme pod košem kroma MLADINSKA KOŠARKA - Državno prvenstvo U17 Zmaga jadranovcev bi bila lahko bolj prepričljiva Portogruaro - Jadran ZKB 55:65 (3:16, 18:28, 34:51) Jadran: Batich 24, Daneu 16, Valič 2, Zhok 1, Sancin n.v., Valentinuz, Majovski, Žerjal 4, Malalan 3, Kraus 4, Ridolfi 11, Gregori 0. Trener: Peter Brumen. 3 točke: Batich 2, Malalan 1. Jadranovci so proti šibkejšemu nasprotniku vknjižili zmago, končna razlika pa bi bila lahko višja. Po vsaki visoki prednosti tudi dvajsetih točk so namreč s serijo napak pri zaključevanju akcij omogočili, da so se nasprotniki približali. To je onemogočalo trenerju Brumnu, da bi vključil v igro tudi tiste, ki navadno manj igrajo. Pohvala gre tokrat Andreju Žerjalu, ki je svojo nalogo v obrambi in napadu opravil več kot solidno. Že jutri bodo v 1. krogu povratnega dela gostili Barcolano (ob 18.30). Vrstni red: Falconstar 24, UBC 20, Pordenone* in Venezia Giulia 18, Ba-sketrieste in Codroipese 16, CBU 12, Jadran 10, Acli* 6, Barcolana, Portogruaro in Nuovo basket 2000 4, Cervigna-nese 0. (* s tekmo manj). DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Codroipo - Jadran ZKB 67:51 (23:5, 35:18, 55:38) Jadran: Peric 4, Regent, Kojanec 7, Ridolfi 27, Ušaj 4, Sardoč 2, Krevatin 5, Coloni 2, n.v. Orel, Škabar in Tulliach. Trenerja: Šušteršič in Gerjevič. SON: 24, PON: Sardoč v 32., Ušaj v 36. Tri točke: Ušaj 1. Jadranovci so srečanje začeli nezbrano, tako da si je Codroipo že v uvodnih desetih minutah priigral kar 18 točk prednosti. V prvem delu so jadranovci slabo branili, neprecizni pa so bili tudi v napadu. V nadaljevanju se je razmerje sil nekoliko uravnovesilo, saj so drugo četrtino jadranovci zmagali, tretjo pa izenačili, kljub temu pa visokega zaostanka niso uspeli nadoknaditi. Obrambno igro so izboljšali, v napadu pa so bili tudi v drugem delu tekme netočni. V nedeljo čaka jadranovce prva tekma drugega dela prvenstva. V Bri-ščikih se bodo pomerili s Servolano. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Azzurra A - Dom Mark 43:50 (15:5, 30:14, 39:33) Dom: Pintar, Termini 9, Franzoni 3, Gregorig, Primosig 2, Bensa 17, Antonel-lo, Peteani 12, Perini nv, Osso 7. Trener: Iztok Čehovin. Polom, preobrat in zaslužena zmaga. S temi besedami bi lahko obnovili Do-movo zmago proti vrstnikom Azzurre. Če-hovinovi varovanci so namreč tekmo začeli izredno slabo, tako da so po prvem delu zaostajali že 18 točk. Zgrešili so veliko metov iz razdalje, za prodore pa se niso odločali. Trenerjeve besede med odmorom pa so odlično vplivale na Benso in soigralce. Po zaslugi agresivne obrambe in hitrimi protinapadi so se ob koncu tretje četrtine gostiteljem znatno približali pri izidu 39:33. Nasprotnike pa so dokončno ujeli na začetku poslednje četrtine, ko je Domova obramba dovolila nasprtonikom samo štiri točke v desetih minutah. Tokrat si prav vsi igralci zaslužijo pohvalo predvsem zaradi požrtvovalnosti in reakcije, ki so jo prikazali v drugem delu.(av) DEŽELNO PRVENSTVO U14 Jadran ZKB - Basketrieste 45:62 (13:15, 30:34, 39:42) Jadran: Orel 2, Daneu 11, Ušaj 10, Devetak 5, Geletti 3, Tulliach 2, Antler, Krevatin 4, DellAnno, Danieluzzo, Coloni 2, Škabar 6. Trener: Gerjevič. Tekmo, ki je dodelila prvo mesto v deželnem prvenstvu U14, je osvojila tržaška ekipa. Končni izid pa je lahko varljiv, če vemo, da sta si bili ekipi vse do 3. četrtine povsem enakovredni. Odločilna je bila tretja minuta zadnjega dela, ko je zaradi pete osebne napake moral zapustiti igrišče Tomaž Daneu. Takrat so jadranovci povsem popustili in dovolili, da je Baske-trieste z delnim izidom 14:0 prevladal in si priigral neulovljivo prednost. DRŽAVNA C-LIGA Štiri zmage »med rajem in peklom« Vrh lestvice deželne C-lige ostaja enak kot pred tednom dni. San Vendemiano vodi, vestno mu sledi videmski NBU, na tretjem mestu z 18 točkami pa sta Spilim-bergo, ki je v soboto izgubil proti Venezii, in Padova, ki je prav tako ostala praznih rok proti Latisani. Le osem točk manj - torej štiri zmage razlike - pa imajo Montebelluna, Conegliano in Codroipo, ki ostajajo na repu lestvice. Jadran Qubik caffe, ki je bil v tem krogu prost, je na 8. mestu s 14 točkami, a z dvema tekmama manj. Zaostalo tekmo 17. kroga proti videmskemu GSA Udine, pri katerem nastopata tudi bivša ja-dranovca Peter Sosič in Saša Fer-foglia, bodo odigrali jutri na Opči-nah ob 20.30. Šele 16. februarja pa bodo igrali v Padovi zaostalo tekmo zadnjega kroga prvega dela. Po dvotedenskem premoru (15. januarja je odpadla tekma proti Vidmu, ta vikend pa so bili prosti) bo trener Vatovec lahko računal tudi na Petra Franca, ki je saniral poškodbo gležnja in že trenira z igralci. Še vedno pa bo odsoten Christian Slavec. C-liga IZIDI 17. KROGA Spilimbergo - Gemini Venezia 72:78, Marghera - Limena 56:74, Oderzo - San Daniele 81:61, San Vendemiano - Codroipese 78:64, Padova - Latisana 54:69, NBU - Montebelluna 87:66 San Vendemiano 15 13 2 1055:950 26 NBU 15 11 4 1144:1077 22 Virtus PD 15 9 6 993:977 18 Spilimbergo 16 9 7 1140:1139 18 Latisana 16 8 8 1033:1001 16 Marghera 15 8 7 935:933 16 Jadran Qubik 13 7 6 839:817 14 Pool VE 16 7 9 1050:1043 14 Limena 15 7 8 994:996 14 Oderzo 16 7 9 1194:1214 14 San Daniele 16 6 10 1095:1142 12 Montebelluna 15 5 10 989:1013 10 Codroipese 16 5 11 1125:1166 10 Conegliano 15 5 10 961:1087 10 PRIHODNJI KROG Conegliano - Oderzo, Jadran Qubik - Spilimbergo (29.1. ob 20.30), Latisana - NBU, Codroipese - Marghera, Pool Venezia - San Vendemiano, Limena - Padova, C2-liga IZIDI 14. KROGA Ardita - Tolmezzo 57:60, Geatti Portogruaro 79:71, UBC - CBU 72:57, Breg - Bor Radenska 83:88, Ronchi - Servolana 63:75, Roraigrande - Collinare 88:72, Venezia Giulia - Alba 71:60, Cervignano - Pro Romans 80:72 Servolana 15 12 3 1166:967 24 Alba 15 11 4 1136:959 22 Breg is 10 S 1134:1042 20 Tolmezzo 15 10 5 979:927 20 Bor Radenska 15 10 S 1056:1010 20 Romans 15 9 6 1065:1007 18 Ardita 15 8 7 1026:991 16 Venezia Giulia 15 8 7 1042:1011 16 Roraigrande 15 8 7 1094:1123 16 UBC 15 7 8 1032:1063 14 Cervignano 15 5 10 1119:1174 10 Portogruaro 15 5 10 996:1054 10 Ronchi 14 5 9 913:975 10 Basket Time 15 4 11 1065:1153 8 Collinare 15 4 11 997:1205 8 CBU 14 3 11 986:1135 6 PRIHODNJI KROG: Ardita - Basket Time, Servolana - Portogruaro, UBC - Roraigrande, Breg - Cervignano (29.1. ob 20.30), Collinare - Tolmezzo, Romans - Venezia Giulia, Bor Radenska - Ronchi (29.1. ob 20.30), Alba - CBU D-liga vzhod IZIDI Grado - Monfalcone 62:74, Kontovel - Don Bosco 49:60, Perteole - Fogliano 67:56, Goriziana - Santos 54:102, Villesse - San Vito 65:70 Santos 12 11 1 897:693 22 Don Bosco 12 9 3 905:780 18 Kontovel 12 8 4 762:727 16 Fogliano 12 7 5 788:741 14 Goriziana 12 7 5 784:866 14 Grado 12 5 7 819:826 10 Perteole 12 5 7 738:813 10 San Vito 12 4 8 747:755 8 Monfalcone 12 2 10 761:824 4 Villesse 12 2 10 728:904 4 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Villesse, Perteole - Goriziana, Santos - Grado, San Vito - Monfalcone, Fogliano - Kontovel (29.1. ob 20.30) TOP 57— Ta teden: Fumarola (B) 30, Richter (Br) 26, Samec (Br) in Križman (K) 16, Ferfoglia (Br) in Burni (B) 14. Skupno drž. C-liga: Ban 167, Marusič 133, Cohen 120, Malalan 92, Oberdan 71, Franco 70, Slavec 67, Tomasini 52, Floridan 8, Ber-netič 6, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Madonia (B) 190, Grimaldi (Br) in Richter (Br) 189, Fumarola (B) 183, Burni (B) 182, Samec (Br) in Ferfoglia (Br) 178, Gia-comi (Br) 152, Zanini (B) 133, Visciano (Br) 124, Crevatin (B) 102, Bole (B) 77, Štokelj (B) 56, Bozic (Br) 51, Babich (B) 50, Semec (Br) 33, Med-izza (B) 29, Pipan (B) 27, Zeriali (Br) 26, Schillani (Br) 15, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 191, Lisjak 128, D. Zaccaria 117, Paoletič 95, Križman 91, Hrovatin 49, Švab 47, Regent 22, Gantar 9, Starc 5, Vodopivec in Godnič 4. STATISTIKE TOP Prosti meti: Madonia (B) 6:6, Richter (Br) 3:3, Križman (K) 5:6 (83 %) Za 2T: Visciano (Br) 3:3, Samec (Br) 5:6 (83 %), Fumarola (B) 8:10 (80 %), Križman 4:5 (80 %) Za 3T: Burni (b) 4:5 STATISTIKE FLOP: za 2T: Švab (K) 0:4, D. Zaccaria (K) 1:8 (12 %), Paoletič (K) 1:7 (14%), Kontovel 11:41 (26 %) za 3T: Šušteršič (K) 1:7 (13 %), Cre-vatin (B) 1:6 (16 %), Križman (K) in Giacomi (B) 1:5 (20 %) / ŠPORT Nedelja, 23. januarja 2011 15 alpsko smučanje - V organizaciji SK Brdina v Forni di Sopra Uspešno in družabno za rekreativce in tekmovalce Prva tekma Primorskega pokala za pokal ZKB - Nastopilo 237 tekmovalcev iz 11 klubov V nedeljo je Primorski smučarski pokal, ki ga že četrto leto prirejata Smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko-primorska regija v sodelovanju s športno trgovino Alternativa sport, dočakal prvo tekmo novega triletnega ciklusa. V kraju Forni di Sopra je SK Brdina brezhibno priredila prvo preizkušnjo za 11. Pokal Zadružne kraške banke, kar je prav gotovo zelo dobra popotnica čezmejnega projekta. Po progi Cima-cuta, ki je bila odlično pripravljena, se je spustilo 236 tekmovalcev enajstih smučarskih klubov, med katerimi je bilo 118 nastopajočih v mladinski in 118 v članski konkurenci. Najboljši čas sta dosegla Brdinina smučarka Katrin Don (42.47), med moškimi pa Mladinin smučar Ivan Kerpan (39.15). Na društveni članski in mladinski lestvici je prvo mesto osvojil SK Devin pred SK Kalič in SK Brdina. Sončno vreme in primerne zimske temperature so prispevale k enkratnemu športno-družabnemu jutru. Po progi so se sprva spustili najmlajši, ki so startali nekoliko nižje, vse ostale kategorije pa so veleslalomsko progo presmučale z vrha. Pohvalo organizatorjem je izrekel tudi načelnik smučarske komisije ZSŠDI in »duša« Primorskega pokala Ennio Bogatez: »Bilo je res odlično. Vse je steklo brez zastojev. Proga je bila primerna za rekreativce in pa tekmoval- Katrin Don (Brdina) in Ivan Kerpan (Mladina) sta bila v nedeljo najhitrejša l.prinčič ce, tako da so se lahko veselili čisto vsi, tudi tisti, ki se šele učijo smučarskih veščin. Menim, da so proga primerna za našo realnost.« Ob pohvalnih besedah pa je Bogatez ugotovil, da je bilo število nastopajočih zadovoljivo, opazil pa je padec v številu prijavljenih klubov. O tem bi bilo treba razmisliti, je dejal. Kakovost celotne prireditve in tudi tekmovalnih sposobnosti je v pozdravu pred nagrajevanjem omenil tu- di lastnik trgovine Alternativa sport Dario Štolfa, ki je potrdil, da je to tudi ka-zatelj splošne rasti našega smučarskega gibanja. Zadovoljni so bili tudi organizatorji: »Pohvala gre tudi upraviteljem prog, ki so poskrbeli za odlično podlago,« je pristavil predsednik Brdine Marko Piccini, ki je s predsednikom ZSŠDI Juretom Kufersinom vodil nagrajevanje. veleslalom Katrin Don na tekmi FISI 3. med deklicami V Forni di Sopra so v nedeljo tekmovali tudi dečki/ce in naraš-čajniki/ce. Uradna tekma FISI za Trofejo mesta Lignano so priredili na Varomostu, kjer so tekmovali tudi Brdinini in Devinovi tekmovalci. Med najboljšimi je bila Katrin Don (Brdina), ki je med deklicami z dobro vožnjo osvojila tretje mesto s časom 55,47. Za zmagovalko Eliso Andreassich je zaostala sekundo in 20 stotink. V deželni konkurenci so solidno nastopili tudi Brdinini dečki: Jan Ostolidi je bil 11. in drugi med letniki 1999, Igor Gre-gori pa 13. (četrti letnika 1999), Matej Kalc pa 17. Med devinovci sta se med prvih trideset (nastopilo je 56 dečkov) uvrstila še Rudy Škerk (27.) in Matej Udovič (28.). Vsi tekmovalci Brdine in Devina so nato nastopili tudi na tekmi Primorskega smučarskega pokala. (Vsi izidi v desnem okvirčku) SK Devin je osvojil prvo mesto na društveni članski in mladinski lestvici loredana prinčič v soboto Več stopničk med mladinci, člani in veterani l prinčič Tudi mladinci, člani in veterani so v soboto tekmovali v kraju Forni di Sopra. Na deželni tekmi FISI so v soboto tekmovalci Mladine in Devina dosegli kar nekaj visokih uvrstitev. Štefan Žužek (Devin) med mlajšimi mladinci, Ivan Kerpan (Mladina) med člani in Stojan Sosič (Mladina) med masterji B7 so osvojili 2. mesto, na tretjo stopničko pa sta stopila Devinina tekmovalca Roberto Greco (master B7) in Matej Škerk (mladinci). Tik pod stopničkami je med ma-sterji A5 osvojil Alesandro Corbatto (Devin). (Vsi izidi v desnem okvirčku) namizni tenis - Moška C1-liga Položaj Krasa je slabši Po prvem delu na predzadnjem mestu - Upajo, da bo povratni del uspešnejši Tom Fabiani kroma CUS Udine Suite Inn - Kras 5:2 Pascolo - Giorgi 1:3, Di Giusto - Fabiani 3:1, Moro - Bole' 3:1, Pascolo - Fabiani 1:3, Moro - Giorgi 3:0, Di Giusto - Bole' 3:0, Moro - Fabiani 3:1. V okviru zadnjega kroga prvega dela prvenstva moške C1 lige, so krasovci v soboto odigrali pomembno tekmo v boju za obstanek. Žal pa so se iz Vidma vrnili praznih rok in s tem je njihova pot do obstanka v ligi zdaj znatno otežena. Ekipa CUS Udine spada med solidnejša moštva, tokrat pa je izkušenega Bernardinija zamenjal mladi Pascolo. Prav proti njemu je Simone Giorgi zlahka zmagal v prvem dvoboju. Prednost pa je bila kratkotrajna, saj je nasprotnik Di Giusto z dobrimi napadi takoj izenačil rezultat proti Tomu Fabiani. Nakar je stopil za mizo Krasov veteran Edi Bole, ki je dobremu Moru odščipnil le set, a igral je dobro. Nanizal je preveč forsira-nih napak. Zatem je Fabianiju uspelo premagati slabšega Pascolo, četudi ne brez težav. Videmčan Moro je za njim prinesel točko svoji ekipi, tokrat proti Giorgiju. Bole je kasneje izgubil še z Di Giustijem, saj ni dobil pravega orožja proti njegovi neugodni igri. Na 4-2 za nasprotnike je odločilno točko za Cus prinesel Moro, ki mu obrambna igra Fabianija ni povzročala večjih težav. Po tem krogu se Kras nahaja na predzadnjem mestu na lestvici. V Krasovem taboru pa upajo na boljši povratni del, ki bi jih z dobro igro in kančkom sreče pripeljal do obstanka. (R) Ostali izidi: Camposampiero - Sar-meola 3:5, Rangers UD - Este 1:5, CUS Udine Moderna - San Marco 1:5. Vrstni red: Sarmeola 14, Este 12, Camposampiero, CUS Udines Suite IOnn in San Marco 8, Rangers 4, Kras 2, CUS Udine Moderna 0. □ Obvestila SO-SPDT organizira 18.,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo danes, 25. januarja 2001, ob 20.30, na stadionu 1. maja v Trstu. Primorski pokal DRUŠTVENA LESTVICA SKUPNO I. SK Devin 9.782; 2. SK Kalič 5.933; 3. SK Gorica 3.611; 4. SK Brdina 3.211; 5. Javornik 3.056; 6. ŠD Mladina 2.795; 7. SK Pivka 2.658; 8. SPDG 2.193; 9. SK Matajur 2.179; 10. ŠD Kras 1.326; II. SK Kanin Bovec 556; 12. ŠD Vrhnika 454. MLADINSKA LESTVICA I. SK Devin 5.320; 2. SK Kalič 2.808; 3. SK Brdina 2.502; 4. SK Gorica 2.256; 5. ŠD Mladina 1.878; 6. Javornik 1.631; 7. SPDG 948; 8. SK Pivka 743; 9. ŠD Kras 639; 10. SK Matajur 454; II. SK Kanin Bovec 308. SUPER BABY SPRINT ŽENSKE (2004 in mlajše) 1. Gaia Del Latte (Mladina) 39,98; 2. Zala Košiček (Gorica) +20,94. SUPER BABY SPRINT MOŠKI (2004 in mlajše) 1. Miha Svetličič (Javornik) 35,26; 2. Maks Škerk (Devin) +1,24; 3. Enej Konec (Matajur) 6,61. BABY SPRINT ŽENSKE (2002-2003) 1. Karin Trček (Javornik) 55,50; 2. Lara Kikovič (Kalič) +1,30; 3. Petra Kalc (Brdina) 1,57. BABY SPRINT MOŠKI (2002-2003) 1. Alessandro Deluisa (Devin) 51,07; 2. Filip Panjek (Mladina) +5,13; 3. Nikola Kerpan (Mladina) 5,19. MIŠKE (2000-2001) 1. Andrea Craievich (Devin) 44,78; 2. Raisa Leskovec (Kalič) +2,67; 3. Petra Udovič (Devin) 3,86. MIŠKI (2000-2001) 1. Matevž Govekar (Javornik) 43,04; 2. Enrico Rozič (Devin) +1,44; 3. Samuel Purič (Devin) +5,58. DEKLICE (1998-1999) 1. Katrin Don (Brdina) 42,47; 2. Alenka Trček (Javornik) +0,34; 3. Eva Kobal (Gorica) +1,38. DEČKI (1998-1999) 1. Tim Kodermac (Gorica) 42,85; 2. Rudi Škerk (Devin) +0,74; 3. Žan Rot (Kalič) 0,77. NARAŠČAJNICE (1996-1997) 1. Maruša Govekar (Javornik) 44,54; 2. Lorina Antončič (Kalič) +0,05; 3. Lara Cigon (Kalič) +1,66. NARAŠČAJNIKI (1996-1997) 1. Andraž Kobal (Kanin) 40,91; 2. Tilen Furlan (Gorica) +0,12; 3. Andraž Dobovšek (Gorica) +0,93. SUPE VETERANI B (1946 in starejši) 1. Srečko Lapajne (Devin) 49,83; 2. Slavko Svetličič (Javornik) +1,26; 3. Giuseppe Pangos (Devin) 6,50. SUPER VETERANI A (1947-1955) 1. Lojze Faletič (Gorica) 45,28; 2. Roberto Greco (Devin) +2,19; 3. Bogdan Milič (Devin) +2,74. SUPER DAME (1961 in starejše) 1. Sanja Simič (Kalič) 51,53; 2. Marjeta Langus (Pivka) +1,67; 3. Vesna Matelič (Kras) +4,63. DAME (1962-1971) 1. Mojca Pecelin (Pivka) 42,76; 2. Eva Šuštaršič (Pivka) +3,18; 3. Barbara Žitko (Kalič) +7,19. VETERANI (1956-1965) 1. Marko Velikonja (Gorica) 40,57; 2. Alessandro Corbatto (Devin) +1,08; 3. Franci Langus (Pivka) +2,46. AMATERJI (1966-1971) 1. Franco Parmezan (Devin) 44,60; 2.Miro Govekar (Javornik) +0,66; 3. Fabio Peteani (SPDG) +0,75. STAREJŠE ČLANICE (1972-1980) 1. Aleksandra Merhar (Kalič) 51,51; 2. Urška Miklavec (Kalič) +5,05; 3. Andrejka Ladava (Matajur) +7,01. ČLANICE (1981-1990) 1. Roberta Ressi (Gorica) 47,90; 2. Nina Tavčar (Kras) +3,37. STAREJŠI ČLANI (1972-1980) 1. Aljoša Gorjan (Brdina) 39,80; 2. Boštjan Brus (Javornik) +0,18; 3. Jernej Bunc (Kras) +2,64. ČLANI (1981-1990) 1. Ivan Kerpan (Mladina) 39,15; 2. Tadej Penko (Pivka) +0,37; 3. Jan Lampe (Javornik) +4,47. MLADINKE (1991-1995) 1. Lucija Jug (Matajur) 42,70; 2. Sara Tence (Mladina) +0,54; 3. Manja Medved (Matajur) +2,96. MLADINCI (1991-1995) 1. Matej Škerk (Devin) 39,68; 2. Štefan Žužek (Devin) +0,7; 3. Bernard Purič (Devin) +1,43. Rezultati FISI Veleslalom, Forni di Sopra Deklice: 1. Elisa Andreassich (SC 70) 54,27; 3. Katrin Don (Brdina) 55,47; 28. Patrizia Zarotti (Devin) 1:03,71; 30. Lorenza Jez (Brdina) 1:05,14; dečki: 1. Francesco Gentilli (Sella Nevea) 52,98; 11. Jan Ostolidi 57,19; 13. Igor Gregori 57,79; 17. Matej Kalc (vsi Brdina) 59,66; 27. Rudy Škerk 1:01,91; 28. Matej Udovič 1:01,97; 42. Sebastian Cettul (vsi Devin) 1:08,88; naraščajnice: 1. Elena Graffi Brunoro (Sella Nevea) 52,12; 27. Alessia Bussolini (Devin) 1:09,74. Velelslalom, Forni di Sopra Mlajši mladinci: 2. Štefan Žužek (Devin) 52,99; mladinci: 3. Matej Škerk (Devin) 52,44; člani: 2. Ivan Kerpan (Mladina) 51,06; master B7: 2. Stojan Sosič (Mladina) 1:01,89, 3. Roberto Greco (Devin) 1:02,10; A5: 4. Alessandro Corbatto (Devin) 56,13; A4: 14. Corrado Ciuch 1:00,82; 15. Claudio Skerk 1:01,83, 19. Lucio Musina (vsi Devin) 1:07,22; A3: 8. Franco Parmesan 59,14; A1: 8. Alex Pernarcic (Devin) 59,77; Torek, 25. januarja 2011 NAŠI OSKARJI 2010 Osemčlanska komisija trenerjev in izvedencev je za najboljšega slovenskega košarkarja slovenskih ekip v Italiji za leto 2010 imenovala Jadranovega mladinca Boruta Bana, in to tako na članski ravni kot v starostni kategoriji mladih rojenih v letih od 1992 do 1994. Za Košarkarski Oskar Primorskega dnevnika letos niso glasovali krmarji naših članskih ekip v sezoni 2010/2011, ker smo pač ocenili, da razmere tako na članski kot na mladinski ravni v minulem sončnem letu bolje poznajo drugi naši trenerji. Izbirali so lahko med zamejskimi igralci, ki so nastopali vsaj polovico leta 2010 pri slovenskih klubih. V poštev sta torej prišla Saša Ferfoglia in Peter Sosič, ki sta do maja igrala pri Jadranu (danes pa v Vidmu v C-ligi), ne pa zadnja leta najboljša slovenska košarkarja v Italiji Daniel Batich in Jan Budin, ki sta vse leto preživela v Tržiču v B-ligi, ter igralci iz Slovenije Melvis Haskic, Elvis Klarica, Emanuel Richter in Borut Sila. Če je bil Banov naslov med mladinci sam po sebi umeven - prvo mesto mu je dodelilo vseh osem članov žirije - pa je talentirani Konto-velec izjemno suvereno prevladal tudi v absolutnem merilu. V sezoni 2009/2010 je za Jadran v C-ligi dosegal povprečno 6,5 točk, v prvenstvu 2010/2011 pa je svoj učinek podvojil, saj je že najboljši strelec moštva s povprečjem 13 točk. Ne smemo tudi pozabiti, da je bil v lanski sezoni z 19 točkami na tekmo med akterji uspešne sezone četrtoligašev Konto-vela, ki so se prebili v končnico za napredovanje. V mladinskem prvenstvu pa je bil vseskozi med najboljšimi posamezniki v deželi, tako da je bil povabljen tudi na treninge državne mladinske reprezentance do 18. leta. Borut, letnik 1992, visok približno 192 centimetrov, se lepo razvija v učinkovitega play-makerja. Z lahkoto dosega koše na več načinov, napredovati pa še mora v obrambni fazi igre in se telesno okrepiti. Je pa nedvomno zanimiv tudi za višje lige in, kot je poleti povedal izkušeni Acegasov trener Eugenio Dal-masson, na primer že zdaj bolj pripravljen za igranje v B1-ligi (A-liga amaterjev) kot mladinci Palla-canestro Trieste, ki si ta čas utirajo pot v tržaško člansko ekipo. Med člani so v izboru našega Oskarja pristali sami visoki igralci, kar potrjuje, da so dvometraši zelo redko in cenjeno blago. Drugo mesto je zasedel Jadranov veteran Peter Franco, ki je že leta med najboljšimi petimi skakalci C skupine državne C-lige. Sledijo izkušeni Bregov totem Štefan Samec, Jadra-nov koristni center Matteo Maru-šič in Borovo vitko krilo Miko Ma-donia. Slednja sta v zadnjem letu zelo napredovala in postala vodilna moža v svojih peterkah. Pri mladih je novo ime drugo uvrščeni Matija Batich (letnik Borut Ban protagonist v dveh prvenstvih: državni C-ligi in državnem prvenstvo do 19 let. Trener Acegasa Aps Dalmassons meni, da bi bil že zdaj bolj pripravljen za igranje v B1 -ligi (Aliga amaterjev) kot mladinci Pallacanestro Trieste kroma 1994), ki se je - po začetkih pri Boru -septembra vrnil v slovensko okolje po več sezonah pri tržaški Azzurri. V Jadranovi ekipi Under 17 je nesporni lider, redno pa opozarja nase tudi kot organizator igre moštva Under 19. Tretje mesto pa si je letos prislužil postavni Jadranov mladinec Ivan Bernetič (1992), ki si je z delavnostjo in stalnim napredkom izboril prve minute v C-ligi. ČLANI NOMINACIJE: Borut Ban, Miran Bole, Daniel Crevatin, Kristjan Ferfoglia, Saša Ferfoglia, Peter Franco, Peter Lisjak, Miko Madonia, Saša Malalan, Matteo Marušič, Dean Oberdan, Roby Paoletič, Štefan Samec, Alen Semec, Christian Slavec, Peter Sosič, Niko Štokelj, Andrej Šu-šteršič, Marko Švab, Alex Vitez, Danjel Zaccaria, Sandi Zeriali. VRSTNI RED: Borut Ban 21, Peter Franco 15, Štefan Samec 12, Miko Madonia 8, Matteo Marušič 7, Roby Paoletič 3, Saša Malalan in Niko Štokelj 2, Peter Lisjak in Danjel Zaccaria 1. MLADI NOMINACIJE: Borut Ban, Matija Batich, Ivan Bernetič, Diego Celin, Niko Daneu, Luca Delli-santi, Jan Kraus, Štefan Nadlišek, Tadjan Škerl, Igor Valič. VRSTNI RED: Borut Ban 40, Matija Batich 15, Ivan Bernetič 11, Niko Daneu 4, Diego Celin in Štefan Nadlišek 1. GLASOVALI SO: David Ambrosi, Mario Gerjevič, Robi Jakomin, Branko Lakovič, Lucio Martini, Borut Sila, Danijel Šušteršič, Andrej Vremec. rö rö rö N Člani 2002 Mauro Simonič, 2003 Sandi Rauber/Mauro Simonič, 2004 Mauro Simonič, 2005/2006/2007 Ivan Kralj, 2008 Štefan Samec, 2009 Peter Sosič, 2010 Borut Ban Mladinci v članskih ekipah 2002 Kristjan Ferfoglia, 2003 Martina Gantar, 2004 Ivan Kralj, 2005 Saša Ferfoglia, 2006/2007 Peter Sosič, 2008/2009 Saša Ferfoglia Mladi upi 2002 Martina Gantar, 2003/2004 Saša Ferfoglia, 2005/2006 Mia Kraus in Borut Ban, 2007/2008 Borut Ban Mladinci 2009 Borut Ban, 2010 Borut Ban odbojka - Najboljši v sončnem letu 2010 po izboru našega dnevnika »Nepremagljiva« Sabrina Bukavec, »all arouv Kontovelov center že tretje leto zapored na prvem mestu, »duša« Sloge Tabor se tako v državni B2 kot v deželni C-ligi znajde v vsaki vlogi - Med mladinci spet Matij Osemčlanska komisija pri moških in sedemčlanska pri ženskah sta tudi letos izbirali slovensko govoreče odbojkarji in odbojkarice v Italiji, ki so se v letu 2010 najbolj izkazali v dresu naših društev. Odbojkarskega Oskarja so tako osvojili najboljši člani in članice ter mladinci in mladinke (letnik 92 in mlajši). Pri moških je med člani lanskega zmagovalca Danjela Slavca, ki se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom, nasledil klubski tovariš Ambrož Peterlin, ki je tako ponovil uspeh iz leta 2007. Slogin tolkač je v prvi polovici leta 2010 igral v B2-ligi, iz katere je sicer njegova ekipa izpadla, Ambrož, ki je nedvomno eden naših najbolj kompletnih igralcev (dokazal je že, da lahko uspešno igra kot tolkač, libero in podajalec), pa je vedno dobro opravil svojo nalogo. Kljub temu, da ni pretirano visok, je na mreži lahko zelo nevaren, saj obvlada široko paleto udarcev, v polju pa je vedno zelo zanesljiv in borben, na igrišču pa je pravi lider, kar dokazuje tudi v novi sezoni, kjer je njegova ekipa že osvojila Jadranski pokal, v svoji skupini C-lige pa ima že zagotovljeno končno prvo mesto. Točke si je v članski konkurenci skupno prislužilo deset igralcev, Ambrožu pa na drugem in tretjem mestu sledita dva soigralca, kar je navsezadnje tudi razumljivo, saj je Sloga Tabor trenutno naša najboljša moška ekipa. Drugi je, kot smo že omenili, center Danjel Slavec, ki je tudi leta 2010 potrdil, da sodi med naše najboljše odbojkarje, tretji pa je tokrat Vasilij Kante, ki je bil sicer v B2-li-gi nekoliko manj uspešen, zato pa zelo učinkovito Ambrož Peterlin je tako v B2 kot v C-ligi že dokazal, da lahko uspešno igra kot podajalec, libero ali tolkač kroma napada v C-ligi, njegov doprinos pa bo gotovo tudi v nadaljevanju sezone še naprej zelo pomemben. Pri članicah si je oskarja še tretjič zapored (in se tako izenačila s Karin Crissani) prislužila Sabrina Bukavec, ki je tudi letos dobesedno «pometla» s konkurenco, saj je na primer dobila več kot petkrat toliko točk kot njena klubska tovarišica Neža Kapun, rö rö rö N Člani 2002/2003/2004Aleš Feri, 2005 Kristjan Sto Filip Hlede, 2009 Danjel Slavec, 2010 Amro Članice 2002 Tjaša Gruden, 2003 Mirjam Černic, 2i hi, 2008/2009/2010 Sabrina Bukavec Mladinci 2002 Aljoša Orel, 2003 Ambrož Peterlin, 2 Vasilij Kante, 2007 David Cettolo in Luka T Mladinke 2002 Paola Uršič, 2003/2004 Sandra Vitez, Mateja Zavadlav, 2009 Mateja Petejan, 201( Sabrina Bukavec bi lahko v vlogi centra igrala tudi na višji ravni kroma ki jo je komisija postavila na drugo mesto. Da je Sabrina pri Kontovelu res nenadomestljiva igralka nihče ne dvomi, saj je še naprej njegov glavni adut na mreži. Ko zmanjka njen doprinos v napadu, so Kon-tovelke, ki se v prejšnji sezoni za las niso uvrstile v play-off za napredovanje, vedno v težavah, Sabrina pa je obenem tudi eden boljših centrov v naši deželi in bi lahko uspešno nastopala tudi na višji ravni. Točke je skupno prejelo deset odbojkaric. Na drugo mesto se je uvrstila Kontovelov libero Neža Kapun, ki je v polju vedno zelo zanesljiva in jo krasi izjemna borbenost, tretje mesto pa si delita slogašici Karin Crissani in Daniela Ciocchi. Lani sta skupaj povedli svojo ekipo do obstanka v C-ligi. Med mladinci je tako kot lani slavil Matija Komjanc, ki se vse bolj razvija v odličnega tolka-ča. V prejšnji sezoni je igral na krilu, v novi pa je prevzel mesto korektorja in vedno napada z visokimi odstotki učinkovitosti in na splošno malo greši. Pri Olympii je nedvomno nenadomestljiv in bo lahko letos v drugi fazi bistveno pripomogel v boju za napredovanje. Med petimi mladinci, ki so prišli do točk, si je drugo mesto prislužil Robert Devetak, ki je odbojkarsko zrasel pri Soči, a že dve leti podaja v mlaj- NAŠI OSKARJI 2010 Torek, 25. januarja 2011 NOGOMET - Najboljši v sončnem letu 2010 po izboru našega dnevnika Alen Carli spet doma! 17 Zadnji dve sezoni sta minili v znamenju Krasa, ki letos igra v državnem prvenstvu D-lige. Po lanskem zmagoslavju Krasovega nogometaša Daniela Tom-izze je tudi letošnji oskar Primorskega dnevnika pripadal še enemu nogometašu ekipe repen-skega društva. Na deveti izvedbi naše simbolične nagrade, za katero se potegujejo le slovensko govoreči nogometaši iz Italije ekip naših društev, je v članski konkurenci največ glasov (29) prejel 31-letni nogometaš Alen Carli (letnik 1979), ki je na začetku letošnje sezone okrepil moštvo iz Repna. Alen je v zadnjih desetih letih naš najbolj uspešen in kvaliteten nogometaš, saj je celo vrsto sezon igral v poklicnih prvenstvih 2. divizije. Mladinski oskar pa je letos odromal v Križ. V mladinski konkurenci (letniki 1992 do 1995) je največ glasov prejel mladinec ozirona standardni igralec Vesne v promocijski ligi Goran Kerpan (letnik 1992), ki je lani dopolnil 18 let. Alen, doma iz Slivnega, je še do lanske sezone igral z gradiško Italo San Marco v pokli- cni drugi diviziji. S Krasom je Alen letos zbral 18 nastopov in štiri gole. Zadnjega pred desetimi dnevi na tržaškem Roccu proti Venezii. Alen igra letos v obrambi, v višjih ligah pa je igral tudi v zvezni liniji. Okrog 195 centimetrov visoki Alen, ki je pred leti diplomiral na fakulteti za politične vede v Trstu, igra zelo umirjeno in žogo odlično obvlada z obema nogama, čeprav je po naravi levičar. V igri z glavo je dejansko nepremagljiv. Taktičnih napak si skorajda ne privošči. 31-letni Krasov igralec je svojo nogometno pot začel pri proseškem Primorju. Nato pa se je pridružil mladinskim ekipam Triestine, pri kateri je opravil tudi krstni nastop v članski vrsti v C2-ligi. Nato je Alen, ki je pred kratkim opravil tudi trenerski izpit (letos trenira združeno ekipoe začetnikov Krasa), igral v D in C2-ligi pri Portogruaru, Sudtirolu, Tempiu, San Donaju, Cosenzi in Itali San Marco, pri kateri je bil tudi kapetan. V Gradišču je igral šest sezon. Leta 2001 je z državno univerzitetno reprezentanco nastopil na univerziadi v Pekingu. Skratka, curriculum kot se spodobi! Na drugo mesto se je uvrstil lanski oskar Daniel Tomizza, ki je bil med protagonisti lanskega Krasovega napredovanja v D-ligo. Tomizza, doma iz Nabrežine, je svojo nogometno pot začel pri Aurisini, nato je igral pri slovenskih združenih ekipah in pri Triestini. Po igranju v D-ligi je nekaj sezon igral tudi kriški Vesni. Kot tretji na lestvici oskarjev se je uvrstil Vesnin steber 23-letni Martin Cheber, dobitnik naše simbolične nagrade leta 2006, ki je - kot so dejali člani komisije - zrel za vsaj eno višjo ligo. Pri mladih je največ točk (11) prejel igralec Vesnine članske ekipe, 18-letni Goran Kerpan, ki je tudi odličen smučar Mladine. Goran je v le- rö rö rö N Člani 2002/2003/2004/2005 Cristian Devetak, 2006 Martin Cheber, 2007 Dario Kovic, 2008 Dimitri Batti, 2009 Daniel Tomizza, 2010 Alen Carli Mladi na Tržaškem 2002 Matej Bernetič, 2003 Vasilij Kante, 2004 Dimitri Batti, 2005 Martin Cheber, 2006 Peter Carli Mladi na Goriškem 2002 Kristjan Cotič, 2003 Matija Figelj, 2004 Daniel Ferlez, 2005 Matija Figelj, 2006 Mauro Peric Mladi 2007 Mauro Peric, 2008 Aljoša Čok, 2009 Niko Jevnikar, 2010 Goran Kerpan Alen Carli igra zelo umirjeno in žogo odlično obvlada z obema nogama, čeprav je po naravi levičar. V igri z glavo je dejansko nepremagljiv. Taktičnih napak si skorajda ne privošči. kroma tošnji sezoni postal standarni igralec kriške Vesne. Dosegel je tudi en zadetek. Na začetku sezone mu je zaupal trener Novica Nikčevič, nato ga je potrdil tudi novi trener Andrea Massai. Križan Goran, ki obiskuje trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, igra v zvezni liniji. Je tehnično in fizično zelo dober nogometaš, ki lahko še veliko napreduje. Na drugo mesto (9 točk) se je uvrstil Krasov mladinec Miha Pečar (letnik 1992, doma iz Gropade), ki igra zelo pomembno vlogo v državnem prvenstvu mladincev. Če bi ga ne pestile poškodbe, bi prav gotovo prišel v poštev trenerju Marinu Kraglju v članski ekipi v D-ligi. Tretji na lestvici mladinskih oskarjev je bil obetavni naraščajnik Alex Rossone (letnik 1994), ki nastopa pri Krasovi združeni ekipi v pokrajinskem prvenstvu. Najboljšega slovensko govorečega nogometaša iz Italije, pri članih in pri mladih, je volila devetčlanska komisija slovenskih trenerjev in novinarjev. Med kandidati za naše oskarje so prišli v poštev le slovensko govoreči igralci (rojeni in živeči v Italiji), ki nastopajo pri ekipah naših dru- štev in so v sončnem letu 2010 zbrali vsaj deset prvenstvenih nastopov. Dodati moramo, da je bil letošnji izbor med najkakovostnejšimi doslej. V poštev niso prišli le reprezentant nogometa na mivki Michele Leghissa, ki je sicer prvi del sezone igral pri Vesni, ampak ni zbral deset nastopov v letu 2010, ter goriški nogometaši Dario Kovic, Cristian Devetak, Devid Fer-letič in Manuel Zanier, ki nastopajo pri italijanskih klubih. ČLANI VRSTNI RED: Alen Carli 29, Daniel Tomizza 18, Martin Cheber 12, Dimitri Batti 9, Edvin Carli in Jaš Grgič 5, Martin Grgič 2, Peter Car-li 1. MLADINCI VRSTNI RED: Goran Kerpan 11, Miha Pečar 9, Alex Rossone 6, Mi-nej Puric 5, Matija Arduini, Martin Jarc 1. GLASOVALI SO: Marco Ar-duini, Miloš Tul, Milan Micussi, Bruno Križman, Branko Lakovič, Niko Štokelj, Jan Grgič, Marjan Babuder, Duško Švab. Domačin Goran Kerpna je v letošnji sezoni postal standarni igralec kriške Vesne. Dosegel je tudi en zadetek. Na začetku sezone mu je zaupal trener Novica Nikčevič, nato ga je potrdil tudi novi trener Andrea Massai. kroma id player« Ambrož Peterlin spet po letu 2007 a Komjanc (Olympia), med mladinkami pa prvič Katarina Pučnik (Bor) >par, 2006 Simon Černic, 2007 Ambrož Peterlin, 2008 )ž Peterlin 004/2005/2006 Karin Crissani, 2007 Daniela Ciocc- 004 Ambrož Peterlin in Kristjan Stopar, 2005/2006 erčič, 2008 Luka Terčič, 2009/2010 Matija Komjanc , 2005/2006 Ilaria Černic, 2007 Alenka Verša, 2008 Katarina Pučnik ši Slogini članski ekipi. Na tretje mesto pa se je uvrstil Slogin tolkač Daniel Dussich, ki tudi na članski ravni postaja vse bolj samozavesten. Pri mladinkah je v primerjavi z lansko sezono prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Borov-ka Katerina Pučnik, ki je bila lani tretja, si je z dobrimi nastopi v C-ligi (v novi sezoni pa igra v D-ligi) in osvojitvijo pokrajinskega naslova U16 prislužila prvo mesto. Le za točko je prehitela lansko zmagovalko Matejo Petejan, ki je bila v prvenstvu U16 njena soigralka, na članski ravni pa je zanesljivo podajala pri Govolleyu v D-ligi (v novi sezoni je rezervna podajalka Vivila v C-ligi). Med petimi mladimi igralkami, ki so osvojile točke, pa si je tretje mesto zagotovila Kontovelova podajalka Giu-lia Antognolli, ki je že v lanski sezoni precej igrala, letos pa sama vodi svojo ekipo v D-ligi. pa je je kljub mladim letom kroma Matija Komjanc seje lani uveljavil kot tolkač, zdaj pa v D-ligi z Olympio uspešno igra tudi v vlogi korektorja kroma ČLANI VRSTNI RED: Ambrož Peterlin 23, Da-njel Slavec 13, Vasilij Kante 11, Filip Hlede 10, Simon Plesničar 6, Martin Persolja 3, David Cettolo in Luka Lavrenčič 2, Jan Černic, Luka Terčič 1. MLADINCI VRSTNI RED: Matija Komjanc 34, Robert Devetak 16, Daniel Dussich 12, Jernej Terpin 6, Ivo Ilič 4. GLASOVALI SO: Lucio Battisti, Tjaša Gruden, Zoran Jerončič, Aleksander Koren, Ivan Pe-terlin, Robert Makuc, Joško Prinčič, Andrej Vogrič. ČLANICE VRSTNI RED: Sabrina Bukavec 31, Neža Kapun 6, Karin Crissani in Daniela Ciocchi 5, Katja Vodopivec 4,5, Tanja Babudri 3,5, Anja Grgič in Maria Deila Mea 3, Alenka Verša in Isabel Mania' 1. MLADINKE VRSTNI RED:Katerina Pučnik 24, Mateja Petejan 23, Giulia Anto-gnolli 14, Aleksija Antonič in Teresa Spangaro 1. GLASOVALI SO: Tania Cerne, Tjaša Gruden, Aleksander Koren, Martin Maver, Andrej Pertot, Rajko Petejan, Saša Smotlak. www.primorski.eu 18 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI deželne članske lige Za napredovanje tri ekipe naših društev C i rt M-¿M •MÄ > ^ * fi'-T. - ■ a í il » 'a, 6 1 Soča se je po Slogi Tabor in Olympii kot zadnja uvrstila v skupino za napredovanje; spodaj: za Val je v soboto šest točk dosegel Stefano Faganel in ne Daniel kot smo pomotoma zapisali bumbaca, kroma Krog pred koncem prvega dela v letošnjih deželnih prvenstvih so padle še zadnje odločitve glede bodočnosti slovenskih predstavnikov. V drugem delu deželnih lig bomo tako imeli tri ekipe v skupini za napredovanje, med katerimi se dve lahko realno potegujeta za prestop v višjo ligo. To sta Sloga Tabor v C- in Olympia v D-ligi, ki bosta 6. februarja nastopili tudi v finalnem četveroboju deželnega pokala za C- oziroma D-liga-še. Slogaši imajo med drugim že v žepu tudi prvo mesto v svoji skupini, Goričani pa so odločilne točke za osvojitev enega izmed prvih dveh mest osvojili prav v tem krogu, ko so po tie-breaku premagali izkušeno Reano. Zelo dobro pa je v prvem delu prvenstva C-lige igrala tudi Soča, ki si je s sobotno gladko zmago proti Cervignanu že zagotovila obstanek v ligi, drugi del pa bo verjetno zanjo zelo zahteven, saj bodo ostali nasprotniki predvidoma boljši. Za varovance trenerja Berdona pa bo to gotovo predstavljajo dodatno motivacijo in se bodo skušali tudi v drugi fazi čim boljše odrezati. Ostale naše ekipe (Val, Sloga, Naš prapor pri moških in Sloga, Kontovel in Bor pri ženskah) si bodo morale v naslednjih treh mesecih in pol priigrati obstanek. Med temi smo pred začetkom sezone več pričakovali od Vala in Kontovela, ki je matematično ostal brez uvrstitve v skupino za napredovanje po sobotnem porazu v Vilešu. Treba pa je priznati, da so rezultate Kontovelk in še zlasti valovcev pogojevale tudi poškodbe, Štandrežci pa so imeli tudi smolo, da so se znašli v zelo zahtevni in izenačeni skupini. Oboji vsekakor v drugem delu ne bi smeli imeti težav z obstankom. Po prvih krogih je zgledalo, da bi si lahko mogoče že po prvem delu prvenstva obstanek zagotovil tudi Naš prapor, nato pa se je izkazalo, da so njegovi nasprotniki vendarle boljši. Brici pa imajo vsekakor v drugem delu precej možnosti, da dejansko dosežejo svoj cilj. Med moškimi se bo za obstanek borila tudi mlajša vrsta Sloge, ki je še brez zmage. Peterlinovi varovanci se bodo zdaj končno pomerili z dostopnejšimi nasprotniki, proti katerim bodo lahko pokazali, da vendarle zaslužijo mesto v C-ligi. Najtežja pot čaka verjetno slogašice in borovke. Slogine od-bojkarice so že dokazale, da se lahko enakovredno borijo z marsikatero tudi boljšo ekipo, kljub temu pa so vsakič potegnile krajši konec, zaradi česar jih s psihološkega vidika ne čaka lahka naloga. Pot plavih pa bo strma predvsem zato, ker so še zelo neizkušena ekipa, iz skupine za obstanek pa bo izpadlo kar pet ekip, kar pomeni, da se bodo rešile le najboljše tri. Top scorerji tedna Moški: Valentinčič (So) 21, Terčič (Ol) 20, Komjanc (Ol) 15, Ferfoglia (V) 12, Lavrenčič (V) 11. Ženske: Bukavec (K) 20, Babudri (Sl) 18, Vodopivec (B), Co-larich (Sl) in Micussi (K) 16, Pučnik (B) in Lisjak (K) 15, Cella (B) in Cvelbar (Sl) 14. Skupno Moška C-liga: V. Kante (ST) 168, Lavrenčič (V) 166, Valentinčič (So) 159, Ombrato (V) 143, A. Peterlin (ST) 133, Romano (Sl) 126, D. Faganel (V) 105, Rožac (Sl) 95, Cettolo (ST) 92, Testen (So) 90, Slavec (ST) 81, Dussich (Sl) 78, Juren (So) 76. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 238, Terčič (ol) 157, Braione (Np) 153, Kuštrin (Np) 146, L. Brotto (Np) 132, Persolja (Ol) 114, Capparelli (Ol) 92, Hlede (Ol) in Pavlovič (Ol) 79, Feri (Np) 70, Juretič (Np) in Caprara (Np) 61. Ženska C-liga: Babudri 89, Cvelbar 78, A. Spangaro 76, Gantar 62, Starec 58, Colarich 49, Crissani 35, T. Spangaro 32. Ženska D-liga: Pučnik (B) 207, Bukavec (K) 182, Lisjak (K) 123, Cella (B) 122, Vodopivec (B) 121, Della Mea (B) 99, Balzano (K) in Grgič (B) 88, Zuzič (K) 85. Poln izkupiček v moški C-ligi V predzadnjem krogu prvega dela prvenstva sta bili Sloga in Sloga Tabor prosti, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Val Imsa pa sta slavila brez izgubljenega seta. Če je bil uspeh So-čanov pričakovan, saj so se pomerili s pepelko v svoji skupini, pa predstavlja podvig gladka zmaga valovcev, ki so z borbenim nastopom strli odpor nevarnega Vbuja, ki je bil pred srečanjem na prvem mestu v skupini B moške C-lige. Valovci torej zadnje čase potrjujejo, da bi bila njihova pot v prvenstvu lahko povsem drugačna, če ne bi imeli velike smole s poškodbami. @ Smola slogašic in Kontovelk Z izjemo borovk so imele naše odbojka-rice v predzadnjem krogu prvega dela deželnih prvenstev res malo razloga za veselje. V C-ligi so slogašice še drugič po tie-breaku izgubile proti Buii, tako da se v odločilno drugo fazo podajajo brez zmage. Tudi tokrat bi lahko slavile, če bi bile v odločilnih trenutkih bolj samozavestne. Peti niz je bil poguben tudi za Kontovel, ki je proti Villesseju celo vodil 2:0, a se je moral na koncu sprijazniti s porazom, Kontovelkam je lahko v delno tolažbo to, da bi jim zaradi neugodnih izidov drugih tekem tudi v primeru zmage spodletela uvrstitev v skupino za napredovanje. 10 zmag sta doslej v svojem prvenstvu slavili Sloga Tabor in Olympia Ferstyle, ki sta trenutno naša najbolj uspešna predstavnika. Slogaši pa imajo le en poraz, Goričani pa so morali že trikrat priznati premoč svojih nasprotnikov. Zanimivo je, da so Jerončičevi oziroma Battistijevi varovanci sami dosegli toliko zmag kot vse naše ženske ekipe skupaj. Slogašice so namreč doslej vsakič izgubile, Kontovelke so zmagale šestkrat, borovke pa štirikrat. Skupno so vse naše ekipe v deželnih ligah slavile 46 zmag. andrej pertot O Sokolu in tudi o drugih Nabrežinski Sokol je lani po dolgih letih spet zaigral na članski ravni in takoj napredoval iz 3. v 2. divizijo, v kateri je letos med boljšimi ekipami. «Trenutno smo tretji, razen na zadnjih dveh tekmah, ko smo bili močno okrnjeni, pa smo vedno dobro opravili svojo nalogo in zasluženo zmagali. V popolni postavi bi se lahko enakovredno kosali tudi z Roianom Gretto Barcolo in Alturo, proti katerima smo izgubili. Napredovanja si letos sicer nismo zastavili za cilj, vseeno pa bomo skušali doseči čim več. Če bi si priborili mesto v 1. diviziji, bi lahko dekleta naslednje leto še bolj napredovala, saj mislim, da bi bil tam nivo precej višji,» je povedal trener Sokola Andrej Pertot, ki je tudi dodal, da je pričakoval, da bo prvenstvo 2. divizije bolj zahtevno. Kako pa je s Sokolovimi mladinskimi ekipami? «V kategoriji U16 smo se z boljšo ekipo uvrstili v skupino zmagovalcev, kar je bil tudi naš cilj. Doslej smo precej nihali, tako da smo odigrali nekaj zelo dobrih tekem, nekajkrat pa smo razočarali. Vsekakor pričakujem, da se bomo v drugem delu lahko enakovredno kosali skoraj z vsemi nasprotniki. Močnejši bi moral biti edino Coselli. Mlajša ekipa, ki nastopa v tem prvenstvu, je šibkejša in le nabira izkušnje, več pa bi lahko dosegli v prvenstvu U14, kjer nam je spodletela uvrstitev v skupino najboljših, ki pa je bila v našem dometu. Zato pa upam, da bomo v drugem delu, ko se bomo predvidoma pomerili s slabšimi nasprotniki, zelo uspešni. V ekipi U14 imamo namreč nekaj res perspektivnih odbojkaric.» Slediš tudi slovenskim predstavnikom v deželnih ligah? «Kar zadeva moške ekipe, sem si letos ogledal tekmo mlajših sloga-šev, s katerimi sem lani igral. Pozna se, da igrajo brez libera in da v ekipi ni več nekaterih boljših posameznikov, ki so bili lani odločilni. Vsekakor mislim, da je obstanek v njihovem dometu. Trikrat pa sem bil na tekmi slogašic, ki so me dvakrat kljub porazu presenetile. V zadnjem obdobju, ko ni bilo Tanje Babudri, pa bi bilo zelo težko doseči ugodnejše rezultate, saj je Slogin napad močno odvisen od nje. Ogledal sem si tudi derbi ženske D-lige. Ekip ne bi ocenjeval, zdelo pa se mi je, da med Din C-ligo ni večje razlike.»(T.G.) under 16 moški Gladka izida Olympia brez težav, prehuda kazen za Slogo Olympia Hlede A.I. - Fincantieri 3:0 (25:21, 25:13, 25:16) Olympia Hlede A.I.: Palazzo 11, Winkler 0, Peršolja 20, Vogrič 7, Corsi 3, Princi 3, Co-bello 6, A. Čavdek 4, Š. Čavdek 0. Trener: Raj-ko Petejan Proti skromnim Tržičanom se Olympii ni bilo treba posebno naprezati. Gostje so se le v prvem setu nekoliko boljše upirali naši ekipi, to pa predvsem zato, ker so Goričani preveč grešili. V nadaljevanju pa je prišla do izraza razlika med ekipama. Pohvalo za nastop zaslužijo vsi igralci, izstopal pa je še posebno Sandi Peršolja, ki je dosegel 20 točk in imel 65-odstotno učinkovitost v napadu. Sloga - Coselli 0:3 (26:28, 21:25, 22:25) Sloga: Antoni 8, Cettolo 14, Krečič 4, Leo 1, Riosa 2, Sosič 6, Tomasini 2, Trento 5. Trener: Ivan Peterlin Tudi v povratni tekmi so slogaši izgubili proti Tržačanom, ki so zaenkrat boljši od njih, vendar moramo takoj pristaviti, da je gladek poraz vsekakor prehuda kazen. Svojim nasprotnikom so nudili neprimerno boljši odpor kot v prvem delu prvenstva. Slogaši so zaigrali dobro kot celota: sprejem je bil dokaj zanesljiv, tako da so imeli tolkači na razpolago vrsto uporabnih žog, na mreži so naši centri dobro blokirali (in dosegli sedem direktnih točk), v končnicah vseh setov pa so bili gostje prisebnejši. (Inka) Ostali izid: Virtus - Torriana 0:3, Hammer ni igral. Vrstni red: Olympia Hlede A.I. 23, Hammer 20, Torriana 19, Coselli 18, Sloga 6, Fincantieri 4, Virtus 0 (Olympia, Hammer in Sloga s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Sloga - Centro Coselli 0:3 (11:25, 7:25, 10:25) Sloga: Babuder 2, Impellizzeri 2, Jerič 0, Purič 0, Samsa 1, Sarazin 1, Švara 3, Trento 0, Ukmar 0. Trener: Ivan Peterlin Drugi prvenstveni nastop se je najmlajšim slogašem povsem ponesrečil. Gostujoča ekipa ambicioznega trenerja Levatina je sicer boljša od naše, igra že dovršeno odbojko in razpolaga z visokimi igralci, Sloga pa je nastopila nekoliko okrnjena, vendar so naši mladi odbojkarji tokrat povsem odpovedali. To velja predvsem za sprejem. Nekaj akcij jim je sicer uspelo izvesti, vendar premalo, da bi lahko vsaj omilili poraz. (Inka) Vrstni red: Fincantieri 5, Coselli in Hammer 3, Olympia Ferstyle 1, Sloga 0 (Coselli in Olympia s tekmo manj). Moška C-liga skupina A, izidi:Lignano - Vivil 3:0, Cervignano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3, Basiliano - Buia 3:2 Sloga Tabor 11 1C 1 31:3 3C Lignano 12 10 2 32:11 30 Soča ZBDS 11 7 4 23:15 21 Basiliano 11 6 5 20:21 17 Buia 11 4 7 15:26 10 Vivil 11 3 8 15:27 9 Cervignano 11 0 11 1:30 0 PRIHODNJI KROG: Vivil - Cervignano, Soča ZBDS - Basiliano (29.1. ob 20.30), Buia - Sloga Tabor Televita (29.1 . ob 20.30) Moška C-liga skupina B, izidi VBU Videm - Val Imsa 0:3, Volley Club - Fincantieri 0:3, FerroAlluminio - Il Pozzo 0:3 VBU 12 9 3 30:15 26 Il Pozzo 11 8 3 29:13 25 Fincantieri 11 8 3 26:15 23 FerroAlluminio 11 7 4 24:16 21 Val Imsa 11 5 6 19:21 15 Volley club 11 2 9 10:29 7 Sloga 11 C 11 3:33 C PRIHODNJI KROG: Val Imsa Volley club (20.1. ob 19,30), Fincantieri - FerroAlluminio, Il Pozzo - Sloga (30.1. ob 18.00) Moška D-liga skupina Moška D-liga skupina A, izidi Pippoli - Cordenons 3:0, Prata - B, izidi Casarsa - Naš prapor 3:0, Aurora - CUS Turriaco 1:3, Olympia Ferstyle Reana 3:2, 2:3, Broker - Club regione 3:0, Travesio - Porcia Altura - San Voto 0:3 3:0 San Vito 13 10 3 34:13 30 Travesio 13 11 2 35:11 33 Olympia Ferstyle 13 1C 3 35:11 29 Casarsa 13 10 3 33:11 31 Reana 13 94 29:19 25 CUS Trieste 13 10 3 33:14 30 Pippoli 13 85 27:21 24 Porcia 13 9 4 28:23 23 Altura 13 67 23:22 19 Broker TS 13 4 9 21:28 15 Prata 13 58 20:29 15 Nas prapor 13 4 9 16:34 9 Turriaco 13 2 11 14:34 8 Aurora 13 3 1C 14:35 9 Cordenons 13 2 11 8:35 6 Club Regione 13 1 12 11:36 6 PRIHODNJI KROG: San Vito - Pippoli, PRIHODNJI KROG: Porcia - Casarsa, Naš Cordenons - Prata, Turriaco - Olympia Ferstyle prapor - Aurora, CUS Ts Broker, Club Reg ione (29.1 ob 20.00), Reana - Altura - Travesio ŽENSKA C-LIGA SKUPINA B, izidi Buia - Sloga 3:2, Millenium - Libertas 3:1, Tarcento - Pordenone 3:0 Talmassons Tarcento Millenium Pordenone Libertas TS Buia Sloga 11 11 11 11 11 12 11 C 11 2 29:10 27 2 30:13 25 3 26:10 24 5 20:17 6 17:23 9:34 8:33 10 PRIHODNJI KROG: Sloga - Millenium (29.11. ob 20.30), Libertas - Tarcento, Pordenone -Talmassons Ženska D-liga SKUPINA B, izidi Bor Kmečka banka - Pordenone 3:1, Villesse - Kontovel 3:2, Latisana - Majanese 3:1, Azzano - Grado Blu Volley PN Majanese Latisana Azzano Kontovel Grado 12 13 13 12 13 12 3 29:14 26 5 28:20 24 4 28:22 24 5 26:20 22 7 22:24 18 7 23:22 17 Bor Kmečka banka13 4 9 17:30 13 Villesse 13 3 10 17:36 6 PRIHODNJI KROG: Grado - Bor Kmečka banka (29.1. ob 21.00), Pordenone - Villesse, Kontovel - Latisana (29.1. ob 20.15), Majanese - Azzano ŽENSKA C-LIGA SKUPINA A, izidi Sangiorgina - S. Andrea 3:1, Fincantieri - Volleybas 1:3, Natisonia - Chions 0:3 Vrstni red: Sangiorgina 29, Vivil 24, Volleybas 23, Chions 19, S. Andrea 15, Natisonia 7, Fincantieri 0. Ženska D-liga SKUPINA A, izidi Gemona - Altura 3:0, Virtus - CUS Trieste 3:0, Rizzi - RoyalKennedy 3:1, Cordenons - Sacile 3:0 Vrstni red: Cordenons 30, Rizzi 28, RojalKennedy in Sacile 26, Virtus 19, Gemona 13, CUS Trieste 10, Altura 4. ODBOJKA Torek, 25. januarja 2011 1 9 pokrajinska prvenstva - 1. ženska divizija na Goriškem Soča/Govolley ugnala vodilnega Turriaco je spodnesla s prvega mesta na lestvici - Under 18 ženske na Tržaškem: Bor Kinemax tudi v povratnem derbiju premagal združeno ekipo Kontovela, Sloge in Sokola 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Killjoy - Breg 1:3 (21:25, 17:25, 27:25, 11:25) Breg: Stepančič, Sternad, Pertot, Zeriali, Grgič, Ciocchi, Zobec, Preprost, Faimann, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke, pri katerih je prvič letos zaigrala Daniela Ciocchi, so brez večjih težav slavile novo zmago. Na splošno je šlo za dober nastop. Le v prvem setu je bilo na začetku nekaj več napak, v tretjem pa so naše odbojkarice nekoliko popustile in tako dovolile Killjoyu, da jih preseneti. V četrtem nizu pa so takoj spet vzpostavile pravo razmerje sil in nasprotnice nadigrale. Pohvalo za nastop zasluži Saša Grgič. Bor Zadružna kraška banka - Hammer 0:3 (16:25, 17:25, 16:25) Bor Zadružna kraška banka: Cos-sutta, Zonch, Pozzo, Viviani, Rabak, Ve-nier, Veronesi (L). Trener: Saša Smotlak Mlade Borove odbojkarice so tokrat gladko izgubile proti prvouvršče-nemu Hammerju, s svojim nastopom pa sploh niso razočarale, saj so veliko bolj izkušenim nasprotnicam nudile dokaj dober odpor in odigrale svojo doslej najboljšo tekmo, čeprav je polovica ekipa popoldne nastopila tudi v prvenstvu mladink. Trener Smotlak se je odločil za spremembe v postavi, ki so se obrestovale. Na centru je Michela Zonch nadomestila Annaliso Viviani, ki je tokrat zaigrala kot korektor, Laura Venier pa se je pomaknila na krilo. Plave so vse tri sete igrale zelo urejeno v polju in so dobro servirale. Za nastop zasluži pohvalo predvsem Sara Veronesi, ki je bila zelo zanesljiva tako v sprejemu kot v obrambi. Ostali izid: Coselli - Triestina Volley 0:3, Sloga Barich - Oma odigrana sinoči, Volley 3000 - S. Andrea bo jutri. Vrstni red: Hammer 24, Triestina Volley 18, Coselli 15, Breg 14, Oma 13, Sloga Barich 9, Volley 3000 7, Killjoy 6, Bor Zadružna kraška banka 5, S. Andrea 0 (Volley 3000 z dvema, Trie-stina Volley, Oma, Sloga Barich in S. Andrea s tekmo manj). Na Goriškem Turriaco - Soča/Govolley Kmečka banka 1:3 (20:25, 20:25, 25:23, 25:27) Soča/Govolley Kmečka banka: Odbojkarice Soče in Govolleya so v gosteh premagale nevarno ekipo iz Turjaka, ki je bila dotlej na prvem mestu. Srečanje sicer ni bilo na zelo visokem nivoju, saj so tako domačinke kot varovanke Paole Uršič igrale pod svojimi sposobnostimi. Na koncu so naše igralke vendarle prevladale, čeprav bi v četrtem setu Turriaco skoraj poskrbel za preobrat. Naša ekipa je namreč že vodila 24:17, a dovolila nasprotnicam, da jo dohitijo, na srečo pa je nato vendarle dosegla odločilno točko in se tako izognila tie-breaku. Ostali izidi: Staranzano - Ronchi 0:3, Grado - Mossa 0:3, Azzurra - Fin-cantieri 3:0, tekmi Torriana - Morarese in Capriva - Pieris bodo odigrali jutri, Millenium ni igral. Vrstni red: Ronchi 24, Turriaco 23, Morarese in Pieris 22, Mossa in Soča/Govolley Kmečka banka 21, Azzurra 18, Capriva 17, Millenium 9, Torriana, Fincantieri in Grado 6, Sta-ranzano 3 (Soča/Govolley Kmečka banka, Azzurra, Capriva in Staranzano z eno, Turriaco in Morarese z dvema, Torria-na s tremi tekmami manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Medpokrajinsko prvenstvo Altura - Soča Lokanda Devetak 3:2 (19:25, 24:26, 25:19, 25:20, 16:14) Soča: Butkovič 7, Černic 12, Čeu-dek 23, I. Devetak 8, T. Devetak 1, Juren 7, Ulian 2. Trener: Jelavič. Sočini odbojkarji so tokrat nastopili v okrnjeni postavi, tako da je trener moral spremeniti začetno postavo. V prvih dveh nizih je Soča sicer prevladala, nato pa je tržaška ekipa pritisnila na plin in izenačila v nizih. V odločilnem petem nizu je Soča povedla s 13:8, nato imela kar tri zaključne žoge (14:12), a vodstva ni ni izkoristila in dopustila, da so gostitelji izenačili in zmagali. Zaradi odsotnosti Levpuščka je na centru zaigral Andrej Černic, ki igra sicer na krilu. Odsotna sta bila tudi Tomsič in Fiorelli. Mossa - Olympia 3:0 (25:9, 25:12, 25:17) Olympia: Terpin, Blasig, Komjanc, Mucci, Frandolič, Vogrič, J. in D. Hlede, Vizin. Trener: Andrej Terpin Olympia proti solidni in izkušeni Mossi ni ponovila dobrega nastopa s tekme proti Soči in je tako gladko izgubila. Zaradi odsotnosti libera so Goričani slabše sprejemali, na splošno pa je zgledalo, da so se s porazom sprijaznili še pred samim začetkom srečanja. Tudi menjave, za katere se je odločil trener Terpin, niso spremenile poteka tekme. Ostali izidi: Volley Club - Libertas 2:3, Torriana - Fincantieri 0:3, Hammer - S. Sergio 0:3. Vrstni red: Libertas 14, Volley Club 13, Fincantieri 11, S. Sergio 10, Mossa 9, Olympia, Soča Lokanda Devetak in Altura 5, Torriana in Hammer 0 (S. Sergio in Mossa s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sokol S.B. Costruzioni - Roiano Gretta Barcola 0:3 (19:25, 18:25, 24:26) Sokol S.B. Costruzioni: Mazzucca 6, Budin 3, Kojanec 1, Škerl 10, Vidoni 3, Žerjal, Devetak (L), Collovati 2, A. Pertot 2, M. Pertot, Fragiacomo, Gridelli. pa je igral zelo urejeno in bil zelo dinamičen v polju. Med posameznicami zasluži pohvalo Nina Vattovaz, ki se je izkazala s svojo borbenostjo. Ostali izidi: Poggi - Libertas 0:3, S. Andrea - Altura 0:3, Virtus - Oma bo v soboto. Vrstni red: Altura 18, S. An-drea/Coselli 12, Sokol S.B. Costruzioni 11, Libertas 10, Roiano Gretta Barcola in Poggi 9, Virtus 8, Kontovel 3, S. Andrea in Oma 2 (Libertas, Virtus, Kontovel in Oma s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Bor Kinemax - Kontovel 3:0 (25:20, 25:18, 25:10) Bor Kinemax: Pučnik, Cella, Zonch, Miloševic, Kneipp, Costantini, Hauschild (L). Trenerka: Betty Nacino- vi Kontovel: Bembi, Cibic, Ghezzo, Grgič, Klobas, Paoli, Pertot, Rudes, Šker-lavaj, Vattovaz, Cabrelli, de Walderstein (L). Trenerka: Veronika Zuzič Povratni derbi med združeno ekipo Kontovela, Sokola in Sloge ter bo-rovkami so spet osvojile slednje, ki so si tako matematično zagotovile mesto med najboljšimi štirimi ekipami. Pučnikova in soigralke so bile zlasti na mreži bolj uspešne od borbenih, a mlajših nasprotnic, ki so tokrat tudi precej grešile in imele več- Sokolovke so v soboto zaradi poškodb in odsotnosti spet nastopile v zelo okrnjenem sestavu, tokrat pa so se pomerile z zelo izkušenimi nasprotnicami, ki so bile zelo dobre v polju, tako da so se morale Nabrežinke za vsako točko pošteno potruditi. Trener se je spet odločil za sistem igre z dvema podajalkama. V tej vlogi sta začeli Urška Vidoni, ki sicer še ni povsem sanirala poškodbo gležnja, in Maja Kojanec, ki je tako opravila krstni nastop v članski konkurenci, na centru sta zaigrali Tereza Budin ter Janika Skerl, na krilu Tjaša Mazzucca in Sara Zerjal, libero pa je bila Marinka Devetak. V drugem setu sta krstni nastop v članski konkurenci opravili tudi sestri Anastazija in Marija Pertot, v tretjem pa se je s centra na mesto podajalke pomaknila Tereza Budin, namesto nje pa je zaigrala Veronika Collovati, ki letos zaradi študijskih razlogov ne trenira z ekipo, a je priskočila na pomoč in tako debitira-la v 2.diviziji. Prav zadnji set je bil edini izenačen do konca, Mazzucca in soigralke pa bi ga lahko osvojile, če bi v končnici manj grešile. Gladek poraz je vsekakor povsem zaslužen, saj igralke niso pokazale prave želje po zmagi. (pera) S. Andrea/Coselli - Kontovel 3:0 (25:16, 25:13, 25:10) Kontovel: Ban, Poiani, Grgič, Ca-brelli, D. in N. Vattovaz, Sossi, Klobas, Bembi, Ghezzo, Paoli, Guidone. Trenerka: Tania Cerne Združena ekipa Konto-vela, Sokola in Sloge se je morala sprijazniti z gladkim porazom. Po dobrem prvem setu, v katerem se je dobro upirala nasprotniacm, je v nadaljevanju igrala bolj zaspano. Poznalo se je, da so bile odbojkarice mentalno precej utrujene zaradi številnih tekem, ki so jih morale odigrati konec tedna, poleg tega pa so tudi slabše servirale. S. Andrea/Coselli Daniela Ciocchi (na arhivskem posnetku v dresu Sloge) ni zdržala dolgo daleč od igrišč. Konec tedna je v dresu Brega debitirala v 1. diviziji kroma krat težave v sprejemu. Najbolj izenačen je bil uvodni set, v katerem so plave šele na koncu strle odpor varovanke trenerke Zuzičeve. Volley 3000 - Bor Kinemax 3:1 (25:19, 22:25, 25:13, 25:14) Bor Kinemax: Miloševic, Zonch, Vi-sintini, Grasso, Viviani, Pozzo, Rabak. Trener: Saša Smotlak Borovke so morale vse tri točke prepustiti zadnjeuvrščenemu Volleyu 3000, treba pa je povedati, da so tokrat zaigrale s povsem drugačno postavo, kot običajno. Standardne igralke so bile namreč istočasno na tekmi D-lige, nasprotnice pa so od oktobra dalje večkrat zavrnile prošnjo Bora, da bi srečanje prestavili na drug termin. Tako sta tokrat plavim priskočili na pomoč tudi odbojkari-ci, ki sicer letos ne trenirata več, igralke, ki nastopajo tudi v 1. diviziji, pa so odigrale dve tekmi zaporedoma, saj bi sicer naša ekipa izgubila brez boja. Glede na vse težave seveda od naših odbojkaric ni bilo mogoče pričakovati več, saj se jim je poznala neuigranost, tako da so večkrat delovale zmedeno, Volley 3000 pa je tako prišel do prve zmage. Coselli - Kontovel 3:0 (25:14, 25:13, 25:13) Kontovel: Ghezzo, Paoli, Bembi, Cibic, Cassanelli, Vattovaz, Ban, Rudes. Trenerka: Tania Cerne Naše od-bojkarice so tokrat nastopile v močno okrnjenem sestavu, saj je bila popoldne na sporedu tudi tekma 2. divizije, nasprotnice pa niso sprejele, da bi srečanje prestavili na drug datum. Kot podajalka je na začetku igrala Cassanellijeva, ki pa se je nato rahlo poškodovala, tako da jo je v tej vlogi nadomestila Demi Vattovaz. Dokler so Kontovelke dobro servirale, so se nasprotnicam uspešno upirale, sicer pa so te uveljavile svojo premoč. Ostala izida: Libertas - Altura 0:3, Oma - Virtus 3:0. Vrstni red: Altura 28, Bor Kinemax 27, Coselli 22, Libertas 15, Oma 10, Kontovel in Virtus 9, Volley 3000 3 (Bor Kinemax in Kontovel s tekmo več). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina 1 Kontovel - Coselli 0:3 (19:25, 19:25, 13:25) Kontovel: Ban, Poiani, Grgič, Ca-brelli, D. in N. Vattovaz, Cassanelli, Sos-si, Ravbar, Klobas. Trenerka: Tania Cerne Združena ekipa Kontovela in Sloge se je glavnemu favoritu za naslov pokrajinskega prvaka Cosellju boljše upirala le v prvem setu, ki je bil izenačen skoraj do konca. V nadaljevanju pa so naše odbojkarice popustile v sprejemu in tako olajšale svojim nasprotnicam pot do zmage. Coselli je vsekakor zelo dobra in že izkušena ekipa, ki razpolaga z odličnim servisom, v polju pa igra zelo urejeno. Ostali izid: Bor - Virtus 3:0 (o tekmi smo že poročali), S. Andrea - Oma odigrana sinoči, Sokol A Bar Igor ni igral. Vrstni red: Coselli, Oma, Bor in S. Andrea 3, Virtus 2, Sokol A Bar Igor 1, Kontovel 0 (Bor, Virtus in Kontovel s tekmo več). Skupina 2 Sokol B Ferrojulija - Lucchini 0:3 (16:25, 10:25, 13:25) Sokol B Ferrojulia: Rauber 7, Fer-foglia, Moro 3, Pertot 2, Simeoni 2, Ves-covi, Milič 1, Trobec, H. Zidarič, L. Zi-darič 1. Trener: Lajris Žerjal. Druga postava Sokola je imela v soboto kot nasprotnika sebi enakovredno ekipo Lucchinija in torej enkratno pri-loznost za prvo zmago. Zal pa so tokrat Nabrezinke popolnoma odpovedale, delovale staticno in bojece na igriscu, tako da so nasprotnice z lahkoto zmagale tekmo. Pri domacinkah je zal bilo zaznati pomanjkanje borbenosti in zelje po zmagi, kot da bi se ze pred tekmo vdale v poraz, poleg tega pa je osnovnih napak se vedno prevec, predvsem prevec je zgresenih servisev. (pera) Ostali izid: Altura - Volley 3000/Azzurra 0:3, Breg ni igral. Vrstni red: Lucchini, Volley 3000/Azzurra in Breg 3, Altura, Sokol B Ferrojulia in Brunner 0. Na Goriškem UNDER16 Soča - Staranzano/Vilesse 0:3 (14:25, 17:25, 24:26) Soča: Berlot, Braini n.v., Celikovič 1, S. Devetak 9, Lupin 3, F. Malič 8, M. Malič, Mermolja n.v., Mosetti 8, Selini 2, Peressini (L). Trener: Berdon. Čeprav je bil nasprotnik premagljiv, so odbojkarice Soče, ki so igrale brez treh standardnih igralk, ostale praznih rok. V prvih dveh nizih so gostje prevzele vodstvo že na začetku in ga obdržale do konca; najbolj izenačen je bil tretji niz, v katerem so po napeti končnici prevladale nasprtonice. Pohvalo zasluži Petra Mo-setti, ki je tokrat igrala na krilu (sicer je libero) in se izkazala predvsem na servisu, kjer je dosegla pet asov. Ostali izidi: Mossa - Fincantieri bianca 3:0, Cormons - Lucinico 3:0, Fin-cantieri azzurra - Millenium 3:0, Tor-riana - Ronchi odigrana sinoči. Vrstni red: Fincantieri azzurra 30, Millenium 24, Mossa 21, Ronchi 20, Staranzano 17, Torriana in Cormons 13, Soča 6, Luci-nico 2, Fincantieri bianca 1 (Ronchi in Torriana s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Prvi del prvenstva se je že zaključil, konec meseca pa se bo začela druga faza, v kateri bodo ekipe razdeljene na podlagi uvrstitev v kvalifikacijsem delu. V skupini najboljših bodo nastopale tudi slogašice in Kontovelke, ki so še nepremagane in se bodo pomerile z Virtusom, Omo, Cosellijem blu, Brun-nerjem in ekipo Eurovolleyschool. V drugi skupini pa bodo poleg sokolovk, ki so bile v prvem delu tretje v svoji skupini, igrali še Azzurra B, Libertas, Co-selli giallo, Altura, Azzurra A in predvidoma Olympia, za katero pa se še ne ve, če bo nadaljevala z nastopi. Na Goriškem Olympia K2 Sport - Torriana 0:3 (10:25, 10:25, 18:25) Olympia K2 Sport: S. in V. Terpin, Winkler, Modula, Ve. in Va. Kosič, Ter-čič, Mileta, Cargnel, Trevisan. Trenerka: Meta Okroglič Goričanke so spet zaigrale premalo borbeno in brez prave želje po zmagi. Kljub temu, da so nasprotnice v glavnem izvajale spodnji servis, Olympia v glavnem ni uspešno gradila igre. Izjemo predstavlja zadnji set, v katerem bi lahko naše odbojkarice tudi slavile, če ne bi popustile prav na koncu. Naj še omenimo, da je tokrat zelo dobro igrala mlada Valentina Kosič (letnik 2000), ki napreduje iz tekme v tekmo in je zelo borbena. Ostali izidi: Millenium - Staranzano 1:3, Cormons - Delfino blu 0:3, Moraro/Mariano - Fincantieri bianca 3:0, Fincantieri azzurra - Mossa 3:0. Vrstni red: Fincantieri azzurra 27, Del-fino blu 24, Staranzano 21, Mossa in Cormons 16, Torriana 12, Millenium 9, Mo-raro/Mariano 7, Olympia K2 Sport 3, Fincantieri bianca 0. UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Pieris - Olympia Corsi Adriano 0:3 (12:25, 10:25, 20:25) Olympia Corsi Adriano: Terpin, La-vrenčič,Komjanc, Pahor, Pisk, Sfiligoi, Persolja, Lupoli. Trener: Ivan Markič Odbojkarji Olympie so gladko premagali vrstnice iz Pierisa, ki so se jim le v zadnjem setu boljše upirale. V prvih dveh nizih pa je naša ekipa prepričljivo prevladala predvsem po zaslugi dobrega napada. Pohvalo za nastop zaslužita Andrea Sfiligoi in Manuel Persolja. Ostali izid: Grado - Ronchi 3:0. Vrstni red: Fincantieri Ž 9, Olympia Corsi Adriano in Grado 6, Fincantieri M 5, Pieris 3, Capriva 2, Ronchi in Millenium 1 (Fincantieri M in Capriva s tekmo manj). Na Tržaškem Skupina A Coselli giallo - Bor 2:1 (25:23, 25:10, 25:27) Bor: C. in H. Caucci, Got-tardi, Lugo, Legiša, Antoni, Senn, Ber-tocchi, Grassi, Savino. Trener: Gabriele Talotti Mlade Borove odbojkarice so v svojem krstnem nastopu na velikem igrišču v glavnem dobro opravile svojo nalogo in si zasluženo priborile točko proti ekipi, ki predvaja že bolj izdelano igro. V prvem setu so sicer začele nekoliko zaspano, a so nato kmalu reagirale in ga nato izgubile na razliko. Slabše je bilo v drugem, ko so delovale bolj zmedeno, v tretjem pa so zaigrale zelo učinkovito ga zasluženo osvojile. Za svoj nastop vsekakor zaslužijo pohvalo vse odbojkarice, ki so zaigrale zelo borbeno, povezano kot ekipa in so v glavnem lepo gradile igro ter tako potrdile, da so z dobrim delom na treningih že precej napredovale. Skupina B Killjoy - Kontovel 0:3 (8:25, 9:25, 9:25) Breg - Kontovel 0:3 (25:10, 25:11, 25:11) Kontovel: Bezin, Fanzella, Ferfoglia, Gregori, Mattessich, Metelco, Pagan, Roma, Sedmach, Starc, Ukmar, Zaccaria, Brunetti. Trenerka: Sandra Vitez Breg: Camassa, Cataruzza, Racman, Hervat, Maver, Debernardi, Me-neghetti, Tedesco, Olenik, Medizza. Trenerka: Daniela Zeriali Kontovelke so prvenstvo začele z dvema gladkima uspeha. V svojem uvodnem nastopu so premagale Killjoy, ki ga sestavljajo v glavnem začetnice, ki so imele precej težav že s samim sprejemom servisa. Precej enosmeren je bil tudi derbi proti Brežankam, ki so se sicer borile in lepo gradile, a boljših Kon-tovelk niso mogle reseneje ogroziti. Ostali izidi: Coselli blu - Killjoy 3:0, Sloga Barich - Virtus M 3:0 (o tekmi smo že poročali), Olympia - Virtus Ž n.i. Vrstni red: Sloga Barich, Coselli blu in Kontovel 6, Olympia 3, Virtus Ž, Brunner, Virtus M, Killjoy in Breg 0 (Olympia, Virtus Ž, Breg in Brunner s tekmo manj). 20 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI D-LIGA - Kljub slabemu nastopu točka proti Torviscosi Kras Repen, tako pa ne gre! Pripetilo se je tisto, na kar so v Krasovem taboru ves teden opozarjali. Na pomembni tekmi v boju za obstanek proti Torviscosi so rde-če-beli povsem odpovedali. Psihološko niso bili kos nalogi. Mogoče so bila pričakovanja prevelika. Dejstvo je, da so gledalci v Repnu videli bržkone najslabšo Krasovo predstavo v letošnji sezoni. Še dobro, da jim je na koncu uspelo izenačiti. S tem so ohranili razliko petih točk s furlansko ekipo, ki je predzadnja na lestvici. Slabe novice pa so prišle z drugih igrišč. Montebelluna je celo premagala Treviso z 1:0. V prvem polčasu je Kras igral slabo. Kragljevi varovanci so delovali kot razbira vojska. Igra je bila nepovezana in preveč je bilo dolgih, visokih in nenatančnih podaj. Torviscosa je zasluženo povedla v 19. minuti s Coaccijem, ki je s špico potisnil žogo v Dovierovo mrežo. Kras v nadaljevanju ni reagiral. Kraglje- vi varovanci so slabo začeli tudi drugi polčas. Gostje so se večkrat nevarno približali domačim vratom. Rdeče-beli so na plin pritisnili le v zadnjih dvajsetih minutah. V 85. minuti je sodnik pokazal na belo, potem ko se je gostujoči branilec dotaknil žogo z roko. Kazenski strel pa je Kneževič streljal visoko nad prečko. Razočaranje veliko. Ko KOMENTAR Najbližja vrhu je Mladost Ekipe naših društev so konec tedna zbrale 15 točk. Za največje presenečenje sta poskrbela Vesna in Primorec. Ekipa kriškega društva je zaustavila vodilni San Daniele, Primorec pa je celo premagal prvega na lestvici, Isonti-no, in se tako še bolj vključil v boj za prvo mesto. Od vrha lestvice pa se vse bolj oddaljujejo Sovo-denjci, ki se jim je spodrsnilo na tržaškem gostovanju. Bližja prvemu mestu je tudi Juventina (promocijska liga), ki je že v soboto premagala Pro Gorizio. Z Vesnino pomočjo se je tako približala San Danieleju. Velik korak nazaj so naredili krasovci v D-ligi. S točko in slabo predstavo proti Torviscosi so poslabšali položaj na lestvici. Ostali konkurenti v boju za obstanek so poskrbeli za nekaj presenečenj. Krasovi navijači pričakujejo hitro in ostro reakcijo, saj je prvenstvo še odprto. V 2. AL je Breg na lestvici prehitel Primorje in Zarjo Gajo. Trener Tommasi je očitno našel pravo ravnotežje v ekipi. Najbližja vrhu od ekip naših društev je doberdobska Mladost v 3. AL. Od Torreja ločijo rdeče-plave le tri točke. Le tako naprej. (jng) Strelci ekip naših društev: 15 golov: Cermelj (Breg); 14: Ruggiero (Mladost); 11: Kneževič (Kras); 8: Palermo (Juventina), Cano (Vesna), Moscolin (Primorec); 6: Catanzaro (Juventina), Ferluga, Reščič (Sovodnje), Ribezzi (Mladost); 5: Secli (Juventina), Percich (Primorje), Bečaj (Zarja Gaja); 4: Tomizza (Kras), Trangoni (Juventina), Nasser (Sovodnje), Sau, Lanza (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja), Černe, Peric (Mladost); 3: Carli (Kras), Micor (Primorec), Puzzer, Aiello, Siccardi, Ferro (Primorje), Fazio, Coppola (Breg); 2: Cipracca (Kras), Favero (Juventina), Degrassi (Vesna), Bernardis (Sovodnje), Antonaci, Snidar (Primorec), Franco, Marchesi (Zarja Gaja), Gobbo (Mladost). je vse kazalo, da bodo gostje odnesli domov vse tri točke, je Krasov kapetan le poskrbel za izenačenje. Venturini je zmotil vratarja in žoga se je odbila do Kneževiča, ki jo je preusmeril v mrežo. Glede na dogajanja na igrišču in slab Krasov nastop, je točka zlata vredna. Resnici na ljubo bi lahko sodnik v 92. minuti dosodil še eno enajstmetrovko v Krasovo korist. Mogoče pa bi bilo res preveč. Gostujoči trener Danelutti je bil po tekmi črn od jeze: »Tako se res ne bomo rešili. Ali ste videli, kako smo zgrešili v obrambi? Niti cicibani ne grešijo tako. Smo pač nerodni. Igrali smo boljše kot Kras in zaslužili smo si vse tri točke. Nogomet pa ni pravičen šport.« Jezen je bil tudi Krasov predsednik Goran Kocman, ki pa je bil bolj diplomatski: »Moram priznati, nismo igrali dobro in še dobro, da smo na koncu ujeli točko. Pogrešal sem več borbenosti. Še dobro, da smo se zbudili proti koncu tekme.« Na zadnjih tekmah Gabriele Giacomi ni blestel: »Na sredini igrišča nam ne gre od rok. V napadu žal ne uspemo zadržati žoge, posledično pa se v zvezni liniji znajdemo v velikih težavah. Upam, da bomo že v prihodnjem krogu igrali boljše.« (jng) Krasov zvezni igralec Rok Božič je v nedeljo praznoval 26. rojstni dan. Po tekmi je Rok poskrbel, da so se soigralci in odborniki posladkali s slaščicami. Vse najboljše! kroma TiN Efekt Nereo Rocco l JJ Sam nastop na tržaškem stadionu Nereo Rocco in solidna igra proti Venezii sta pripomogla, da se je v nedeljo v Repnu zbralo precej novih obrazov. Rdeče-beli se žal tokrat niso izkazali in veliko gledalcev je odšlo z igrišča razočaranih. Ali se bodo vrnili v Repen? Če bo Kras v nedeljo zmagal v San Donaju, se prav gotovo bodo! 1. AMATERSKA LIGA - Primorec odličen Padla vodilna Le štiri točke od vrha lestvice - Zdesetkano Sovodnje izgubilo v gosteh - Zdaj derbi Vodilna Isontina je padla v Treb-čah. Razigrani Primorec je namreč z gladkim 3:1 premagal prvouvrščenega in ga zdaj od prvega mesta ločijo le še štiri točke. Trener Sciarrone je odlično pripravil svoje na pomembno tekmo, naloga pa je bila za Moscolina in soigralce veliko lažja, ko je sodnik po samih 18 minutah pokazal pot do slačil-nice napadalcu Isontine, ki naj bi namerno udaril nasprotnika. A gre poudariti, da je Primorec prvič zadel že prej. Po samih sedmih minutah igre je na levi strani Micor preigral nasprotnika in podal proti sredini kazenskega prostora, kamor je pritekel Mosco-lin in z glavo ukanil vratarja Isontine. Gostje so dokazali, da niso slučajno na vrhu. Trpeli so zaradi številčne premoči Primorca, a z urejeno igro so poskušali omejevati število napadov Primorca in čakali na pravi trenutek. Po sedmih minutah drugega polčasa so tudi zadeli za začasni 1:1, a šlo je v resnici za labodji spev gostov, saj je le pet minut kasneje Micor zadel s kratke razdalje (vratar gostov ni zadržal žoge). Ko je do konca tekme manjkalo še petnajst minut je Primorec zapečatil usodo gostov: Lanza je preigral branilca in nato še vratarja, ki ga je pred strelom na vrata zrušil. Sodnik ni imel dvomov, dosodil je najstrožjo kazen, ki jo je isti Lanza brezhibno izvedel. Za goste je bilo res preveč upati na preobrat z igralcem manj in dvema goloma zaostanka, Primorec pa lahko zdaj po tihem cilja tudi na prvo mesto, čeprav bo Costalunga zelo nevaren tekmec. Manj razlogov za veselje imajo v taboru Sovodenj. Zdesetkani Vituličevi varovanci so morali priznati premoč Domia. Brez kar šestih ključnih igralcev so se Sovodenjci srčno borili, vendar gola, ki so prejeli na sredini prvega polčasa, niso uspeli nadoknaditi. Treba pa priznati, da je v prvem delu srečanja bil Domio boljši tekmec in lahko bi zadel že prej. V 19. minuti pa je domači igralec izkoristil nepazljivost obrambe Sovodenj, se izognil ofsajd zanki in se tako znašel sam pred vratarjem. Francescato je poskušal PRIMORČEV TRENER Maurizio Sciarrone kroma preprečiti zadetek, a Domiov igralec je bil zelo hladnokrven in zatresel mrežo. Po priložnosti Peteanija bi lahko Domio celo podvojil, a je Francescatu le uspelo omejiti prednost domačih. V drugem polčasu je bila igra Sovodenj na višji ravni, vendar tokrat Nasserju in soigralcem ni uspelo biti preveč nevarni pri zaključevanju, tako da je Do-mio le vknjižil celoten izkupiček, medtem ko v taboru Sovodenj računajo, da bodo nekateri igralci že nared ta konec tedna, ko bo na sporedu derbi proti Primorcu. 3 zaporedni neodločeni izidi Krasa z enakim rezultatom 1:1 (Porde-none, Venezia in Torviscosa). Točka je točka, čeprav z njo ne prideš daleč. Izid 1:1 je Kras v letošnji sezoni zbral že osemkrat. Zadnjič je zmagal v Bellunu (1:3) na začetku decembra. V Repnu pa so rdeče-beli zadnjič zmagali proti Unionu Quintu (2:1), 14. novembra. TRENER KRAGELJ »Torviscosa je igrala s srcem, mi pa ne« Krasov trener Marino Kra-gelj je bil po tekmo zelo razočaran. Po trikratnem sodnikovem žvižgu je še nekaj časa sedel na klopi. »Pričakoval sem, da bo tekma proti Torviscosi težja od tiste proti Venezii. Vseeno tako slabega nastopa nisem pričakoval. Ne vem, kaj se dogaja. Fantje tudi tokrat niso poslušali mojih nasvetov. Niso igrali, kot si želim.« Še dobro, da ste izenačili. Tako je. Tega si resnici na ljubo nismo zaslužili. Torviscosa je igrala s srcem, mi pa ne, čeprav smo v zadnjih dvajsetih minutah vseeno veliko napadali. Zakaj ste v primerjavi z Ve-nezio znova precej spremenili postavo? Tiziani je bil izključen in moral sem ga zamenjati z mlajšim igralcem. Tako sem žrtvoval vratarja Contenta in sem na sredino igrišča postavil Božiča, ki vestno trenira. Fantina pa sem med tednom ni počutil najboljše in ni redno treniral, tako da je tekmo začel na klopi. Nekateri igralci so nezadovoljni. V D-ligi morajo igrati štirje mladinci. Zaradi tega mora pač nekdo od starejših igralcev sedeti na klopi. V D-ligi ne igrajo prijatelji ali podobno. Na igrišče vstopi tisti, ki si to zasluži in med tednom dobro trenira. (jng) Postave ekip naših društev Kras Repen Koimpex - Torviscosa 1:1 (0:1) STRELCA: v 19. Coacci, v 44.dp Kneževič KRAS REPEN: Dovier, Bertocchi, Tomizza, Giacomi (Venturini), Carli, Batti (Fantina), Bucovaz, Kneževič, Kneževič, Cipracca, Sain (Dragosavljevič). Trener: Kragelj. San Daniele - Vesna 1:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: v 11.dp La Fata VESNA: Carli, Puric, Cheber, Gulič, Bertocchi, Degrassi, Kerpan (Pin), Pipan (Debernardi), Cano, La Fata, Leone (Monte). Trener: Massai. Primorec - Isontina 3:1 (1:0) STRELCI ZA PRIMOREC: v 7. Moscolin, v 25.dp Micor, v 30.dp Lanza PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Giorgi, Mercandel, Santoro (Rossoni), Ojo, Antonaci, Micor, Moscolin (Dell'Osso), Bertocchi, Lanza (Flora). Trener: Sciarrone. Domio - Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Francescotto, Brockmann, E. Kogoj (Miličevic, Tomšič), Milenkovic, Pacor, Bernardis,Peteani, Ferluga, Skarabot (Brankovič), Figelj, Nasser. Trener: Vitulič. Primorje - Mossa 1:2 (0:1) STRELEC ZA PRIMORJE: v 25.dp Tomasi PRIMORJE: Zuppin, Udina (Aiello), Emili, Leghissa, Lodi, Zidarich (Siccardi), Ferro, Čok, Puzzer (Percic), Colasuonno, Tomasi. Trener: Makivič. Breg - Moraro 3:0 (1:0) STRELCI ZA BREG: v 46. Daris, v 20.dp Coppola, v 38.dp Cermelj BREG: Rossoni, Cigui, Degrassi, Stefani, Potleca, Mendella (Drago), Laghezza, Gargiuolo (Petranich), Fazio (Coppola), Daris, Cermelj. Trener: Tommasi. Zarja Gaja - San Canzian 0:0 ZARJA GAJA: J. Grgič, Bernetič, Della Zotta, Segulin, Missi, Candotti, Ghezzo (Asselti), Mihelčič, Bernobi, Bečaj (Milič), Franco (Kariš). Trener: Lacalamita. Mladost - Cgs 2:0 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: v 25. iz 11m in v 20.dp Ruggiero MLADOST: Bernardi, Bressan (Virgilio), Radetič (Calabrese), Bensa, Vitturelli, Zotti, Ruggiero (Iorio), Ferletič, Ribezzi (Mutton), Peric, Cerne (Kobal). Trener: Cristofaro. D-liga Belluno - Union Quinto 1:2, Este - San Paolo Pd 1:1, Kras Repen - Torviscosa 1:1, Montecchio - Chioggia 0:0, Pordenone - Opitergina 0:0, Rovigo - Tamai 1:1, Sanvitese - Concordia 2:2, Venezia - Sandonajesolo 2:0 Treviso 21 12 Z 2 36:15 43 Venezia 21 13 2 6 42:28 41 Tamai 21 10 Z 4 39:2Z 3Z Rovigo 21 9 9 3 26:1 Z 36 San Paolo (-1) 21 10 6 5 32:26 35 Pordenone 21 9 6 6 36:28 33 Sandonajesolo 21 9 6 6 30:23 33 Chioggia 20 8 6 6 25:24 30 Sanvitese (-1) 21 Z 9 5 32:31 29 Este 21 Z Z Z 31:28 28 Union Quinto 20 6 8 6 29:26 26 C. Concordia 21 6 4 11 29:41 22 Kras Repen 21 4 9 8 29:38 21 Montebelluna 21 6 3 12 18:31 21 Opitergina 21 4 8 9 33:45 20 Montecchio M. 21 4 Z 10 26:35 19 Torviscosa 21 3 Z 11 2Z:40 16 Belluno 21 4 3 14 22:39 15 PRIHODNJI KROG Chioggia - Venezia, Concordia - Montecchio, Opitergina - Montebelluna, San Paolo Pd - Pordenone, Sandonajesolo - Kras Repen, Tamai - Belluno, Torviscosa - Este, Treviso Rovigo, Union Quinto - Sanvitese Promocijska liga San Daniele - Vesna 1:1, Juventina - Pro Gorizia 4:0, Aquileia - Ponziana 1:3, Reanese -Caporiacco 1:3, Trieste Calcio - Pro Romans 2:2, Martignacco - Lumignacco 0:0, Union - Villesse 3:1, Zaule - Valnatisone 1:0 San Daniele 1Z 12 2 3 34:16 38 Ponziana 1Z 9 6 2 3Z:19 33 Juventina 17 9 S 3 31:14 32 Caporiacco 1Z Z Z 3 21:16 28 Lumignacco 1Z 6 6 5 22:21 24 Reanese 16 5 8 3 19:16 23 Union 1Z 6 5 6 28:21 23 Martignacco 1Z 4 11 2 24:22 23 Vesna 16 S 7 4 20:21 22 Trieste Calcio 1Z 5 Z 5 26:25 22 Zaule 1Z 6 3 8 24:30 21 Pro Romans 1Z 5 5 Z 21:31 20 Valnatisone 1Z 3 9 5 13:14 18 Aquileia 1Z 2 5 10 18:35 11 Pro Gorizia 1Z 1 Z 9 13:26 10 Villesse 1Z 2 3 12 12:36 9 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Vesna, Lumignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Isontina 3:1, Domio - Sovodnje 1:0, Azzurra - Isonzo 0:1, Centro Sedia - Turriaco 0:1, Esperia - Ronchi 1:1, Medea - Muglia 2:0, Pieris - San Giovanni 1:0, Staranzano Costalunga 0:2 Costalunga 1Z 10 4 3 30:9 34 Isontina 1Z 10 4 3 20:13 34 Isonzo 1Z 9 4 4 19:11 31 Primorec 17 7 9 1 27:12 30 San Giovanni 1Z 8 4 5 30:19 28 Ronchi 1Z 5 9 3 16:12 24 Sovodnje 17 S 8 4 24:26 23 Domio 1Z 6 4 Z 14:15 22 Staranzano 1Z 5 5 Z 24:25 20 Muglia 16 5 4 Z 16:20 19 Pieris 1Z 4 Z 6 16:20 19 Esperia 1Z 4 Z 6 1Z:2Z 19 Azzurra 1Z 5 3 9 16:28 18 Medea 1Z 3 Z Z 16:24 16 Centro Sedia 16 2 6 8 15:23 12 Turriaco 1Z 2 5 10 10:26 11 PRIHODNJI KROG Sovodnje Primorec 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - San Canzian 0:0, Primorje - Mossa 1:2, Breg - Moraro 3:0, Fiumicello - Cormonese 1:1, Montebello - Opicina 0:2, Roianese -Mariano 2:0, Sant'Andrea - Gradese 2:1, Sistiana - Piedimonte 4:1 Gradese 1Z 11 3 3 42:22 36 Mossa 1Z 9 5 3 23:16 32 Mariano 1Z 9 4 4 29:18 31 Cormonese 1Z 8 Z 2 29:20 31 Roianese 1Z 9 1 Z 32:2Z 28 San Canzian 1Z Z 5 5 22:21 26 Breg 17 7 4 6 26:19 2S Primorje 17 7 2 8 23:32 23 Zarja Gaja 17 4 10 3 16:12 22 Piedimonte 1Z 6 3 8 21:26 21 Sistiana 1Z 5 5 Z 25:22 20 Opicina 1Z 5 5 Z 18:20 20 Montebello 1Z 4 6 Z 15:23 18 Sant'Andrea 1Z 4 4 9 19:29 16 Moraro 1Z 3 4 10 20:33 13 Fiumicello 1Z 3 2 12 13:33 11 PRIHODNJI KROG Mariano - Zarja Gaja, San Canzian - Primorje, Gradese - Breg 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Cgs 2:0, Aiello - Torre 1:1, Audax - Pro Farra 1:1, Campanelle - Union 2:1 Chiarbola - Aurisina 3:2, Poggio - Begliano 0:5, Romana - Sagrado 0:0, Villa - Lucinico 1:0 Torre 1Z 12 1 4 35:18 3Z Begliano 1Z 10 5 2 32:9 35 Aiello 1Z 10 4 3 40:18 34 Mladost 17 10 4 3 36:18 34 Aurisina 16 9 2 5 3Z:2Z 29 Pro Farra 1Z 9 2 6 26:25 29 Romana 16 8 3 5 22:20 2Z Lucinico 1Z 8 3 6 23:19 2Z Chiarbola 1Z 8 6 5 21:21 24 Cgs 1Z 6 3 8 26:34 21 Audax 1Z 5 4 8 26:32 19 Villa 1Z 4 6 Z 15:19 18 Campanelle 1Z 3 6 8 13:28 15 Sagrado 1Z 3 3 11 22:35 12 Poggio 1Z 2 4 11 10:31 10 Union 1Z 0 4 13 9:39 4 PRIHODNJI KROG Pro Farra - Mladost (v soboto) / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 21 PROMOCIJSKA LIGA - Dobra novica tudi za Juventino Vesna v gosteh zaustavila vodilnega na lestvici Deseti zaporedni pozitivni izid - Že jutri v Križu ob 20.30 proti Reaneseju Vesna je zaustavila vodilni San Daniele. Ekipa kriškega društva je tako dosegla že 10. zaporedni pozitivni rezultat. Trener Andrea Massai ostaja tako na Vesnini klopi še nepremagan. »Največjo zaslugo imajo igralci, ki so v San Danieleju res dali vse od sebe. Potrudili so se vsi, od prvega do zadnjega, tudi tisti, ki so v drugem polčasu vstopili na igrišče,« je vse svoje varovance pohvalil Massai, ki je še dodal: »Priznati moram, da je San Daniele boljša ekipa. V prvih petnajstih minutah smo bili v težavah. San Daniele je napadal in lahko bi dosegel tri gole. Nato smo strnili naše vrste in igrali bolj zbrano ter na koncu zasluženo izenačili.« Pred golom Lafate bi lahko sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Vesne, saj je domači branilec s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Leoneja. V začetni Vesnini enajsterici je bilo v nedeljo na igrišču kar šest slovensko govorečih igralcev. Z neodločenim izidom je Vesna neposredno pomagala Juventini in Ponziani, ki sta se tako približali vodilnemu na lestvici. Ekipa kriškega društva bo znova stopila na igrišče že jutri. »Plavi« bodo v Križu ob 20.30 v zaostalem srečanju gostili Reanese, ki je v nedeljo s 3:1 izgubil proti Ca-poriaccu. Reanese ima le točko več od Vesne. Z zmago bi se Massaievi varovanci prebili na peto mesto na lestvici. »Tekma je zelo pomembna. Želim si le, da bomo igrali še naprej tako sproščeno in koncentrirano,« je dejal Massai, ki bo imel na razpolago vse nogometaše. Vesnin 17-letni nogometaš Minej Puric kroma 2. AMATERSKA LIGA - Brez zastojev Veseli Brežani V nedeljo izpit v Gradežu - Psihološka blokada Zarje Gaje - Nespretno Primorje Brežani (na arhivskem posnetku Giuliano Cermelj)nadaljujejo s polno paro. Tokrat so v dolinskem športnem centru Silvano Klabian premagali predzadnjeuvrščeni Moraro. Trener Dino Tommasi je pohvalil svoje varovance: »Šlo je vse po načrtih. V prvem polčasu, pri izidu 0:0, bi lahko sodnik dosodil gostom kazenski strel. Tega, v naše dobro, ni storil. Pred odmorom nam je uspelo povesti, kar je precej potrlo borbene goste. V drugem polčasu smo z drugim zadetkom pospravili izid pod streho. Fantje so nato do konca igrali zelo zbrano in s tretjim golom smo dodali piko na i. »Zdaj sem tudi jaz veliko bolj sproščen kot pred začetkom, ko sem prevzel moštvo v svoje roke. Že v nedeljo nas čaka pravi izpit, saj bomo gostovali pri vodilnem Gradese-ju,« je še dejal Tommasi. Zarja Gaja je očitno letos naročena na neodločeni izid. Rumeno-modri so letos že desetič končali tekmo z delitvijo točk. Kar trikrat v zadnjih štirih krogih z izidom 0:0. »Ne vem, kaj se nam dogaja. Prava psihološka blokada. Nedeljski nastop je bil res pod vsako kritiko. Niti enkrat nismo streljali proti vratom. Pozitivno oceno si ne zasluži nihče. Igrali smo slabo in neagresivno,« je bil oster trener Nicola Lacalamita, ki je še dodal: »Prepričan sem, da bi nam bila zmaga v veliko psihološko pomoč. Samo poglejte Breg, kako zdaj zmaguje.« Najnevarnejšo priložnost so imeli gostje in še dobro, da je Della Zotta odbil žogo na gol črti. V nedeljo bo Zarja Gaja igrala v gosteh pri solidnem Marianu. »Mogoče bomo prebili led v go-steh,« je dejal trener vzhodno-kraške ekipe. Precej razočarani so tudi pri Primorju. »V prvem polčasu smo igrali dobro, žal pa smo bili pred nasprotnikovimi vrati skrajno nenatančni. Zgrešili smo vsaj sedem dobrih priložnosti za gol. V drugem polčasu pa nas je nasprotnik kaznoval z natančnima prostima streloma. Tudi nasprotnik je po tekmi priznal, da bi bil tokrat bolj pravičen neodločen izid, če že ne naša zmaga,« je dejal predsednik Roberto Zuppin, ki je obenem obsodil skupinico domačih navijačev: »Nekateri so po tekmi hudo zmerjali sodnika, tako da žal pričakujem slano denarno kazen s strani federacije. Taki izpadi ne sodijo na nogometna igrišča. Sodnik je bil resda površen. Za poraz pa so krivi sami, saj nam ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže.« (jng) 3. AMATERSKA LIGA Mladost le tri točke od vrha Mladost se je z drugo zaporedno zmago približala vrhu lestvice. Vodilni Torre ima le tri točke več na lestvici. »Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo in upam, da bodo fantje še naprej igrali tako zbrano. Res škoda bi bilo, da bi zdaj popustili. Žal sem tudi opazil, da preveč hitimo in smo vse manj potrpežljivi, če ne zabijemo gola. Včasih je treba malo več potrpljenja,« je povedal trener Mladosti Livio Cristofaro. »V prvem polčasu nismo igrali najboljše, nato pa smo z urejeno igro in hitrimi napadi povsem onesposobili borbenega nasprotnika. Dokazali smo, da smo dobra ekipa,« je ocenil trener. V prihodnjem krogu bo Mladost že v soboto gostovala v Fari. Pro Farra je z 29 točkami peta na lestvici. »Pričakujem pravi boj in zelo izenačeno tekmo,« je napovedal Cristofaro, ki bržkone ne bo računal na Černeta (4 rumeni karton). Jutri bo Aurisina nadoknadila zaostalo tekmo z Beglianom. 10 je skupni imenovalec Vesne in Zarje Gaje. Deseti zaporedni pozitivni rezultat kriške ekipe in deseti letošnji neodločeni izid vzhodno-kraške. . M V Štandrežu Mamelijeva himna Po zmagi v mestnem derbiju proti Pro Go-rizii so v soboto iz zvočnikov na štandre-škem nogometnem igrišču zadonele note Mamellijeve državne himne, sicer v dance-pop verziji. Že v duhu praznovanja 150. obletnice združitve Italije? Nekateri domači navijači Juventine so za »par-condi-cio« že predlagali, naj 8. februarja (sicer bo letos padel na torek), ob dnevu slovenske kulture, predvajajo Prešernovo Zdravljico. MLADINSKI NOGOMET - Združeni ekipi naraščajnikov in najmlajših pred začetkom drugega dela prvenstva Obračun le delno pozitiven Naraščajniki doslej zaradi različnih faktorjev niso izpolnili pričakovanj - Najmlajši so pokazali večji napredek - Treba pa je še veliko trenirati in se truditi Združeni ekipi pokrajinskih na-raščajnikov in najmlajših Krasa Repen sta v prvem delu le delno izpolnili pričakovanja. Združena ekipa naraščajnikov je po prvem delu na sredini lestvice. Trener Rajko Žeželj je bil zadovoljen s trudom in napredkom svojih varovancev, ne pa z doseženimi rezultati: »Sezono smo začeli z velikimi ambicijami. Po tihem smo celo upali na najvišjo uvrstitev. Nato so nam odpovedale nekatere okrepitve. Očitno je pokrajinsko prvenstvo res nezanimivo in igralci se nam niso pridružili. Povrh tega pa so se nam poškodovali nekateri ključni nogometaši, kar se je na igrišču zelo poznalo. Zaradi več razlogov smo se tako morali sprijazniti z uvrstitvijo na sredini lestvice. Fantje se sicer trudijo in dobro treniramo. Treningi so dobro obiskani. V Bazovici nam nudijo odlične pogoje. Prepričan sem, da bo dobro delo v drugem delu prvenstva poplačano. Pričakujem boljšo igro in tudi boljše rezultate,« je ocenil trener Žeželj. Drugi del se bo začel v nedeljo, ko bo Kras v Bazovici gostil Opicino. Združena ekipa najmlajših je po prvem delu druga na lestvici. Točko več ima le Ponziana, ki so jo sicer varovanci trenerja Andreja Kosa premagali. »Prvenstvo je zelo izenačeno in je kar nekaj solidnih ekip. Res smo premagali Ponziano, nato pa smo izgubili proti Sant' Andreii. Kljub temu sem s fanti zadovoljen, saj so pokazali izjemno željo po napredku. Prepri- čan sem, da lahko pokažemo in zmoremo veliko več. Imamo solidno ekipo. Ti fanti lahko postanejo dobri nogometaši. Z njimi pa moramo še naprej delati kvalitetno,« je dejal trener Andrej Kos, ki je še dodal, da se bodo v drugem delu borili za prvo mesto. »Poleg nas in Ponziane bi omenil še Opi-cino, Montebello Don Bosco in Si-stiano. Vse te ekipe so kar solidne,« je dodal Kos, ki smo ga vprašali še, kdo je največ napredoval v prvem delu prvenstva: »Cela ekipa je pokazala velik napredek. Največ pa sta napredovala Matteo Bicocchi in Patrik Racman.« Jutri bo združena ekipa začetnikov igrala zaostalo tekmo proti Domiu. Srečanje bo ob 17. uri na igrišču pri Domju. Na sliki zgoraj združena ekipa naraščajnikov Krasa, na sliki levo nogomet združene ekipe najmlajših kroma Naraščajniki Vrstni red po prvem delu: Trieste Calcio 25, S. Andrea San Vito 20, Cgs 19, Opicina in Kras Repen 14, Zaule 9, Domio 8, Sistiana 7, Montebello Don Bosco 6, Roianese 1. San Luigi B ni vključen v uradno lestvico. Prihodnji krog (30. 1.): Kras Repen - Opicina Najboljši strelec: Christian Paoletti 6. Najmlajši Vrstni red po prvem delu: Ponziana 22, Kras Repen 21, Opicina A 19, Montebello Don Bosco 18, Sistiana 16, S. Andrea 11, Zaule 6, Domio in Cgs 5, Esperia 0. Prihodnji krog (30. 1.): Cgs - Kras Repen Najboljša strelca: Michele Manduca 6 in Matteo Bicocchi 5. 22 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI nogomet - V B-ligi sinoči na tržaškem Roccu Dobro uro je Triestina igrala bolje od vodilne Novare Privlačna tekma in borbeni gostitelji - Na koncu tekme prevladali gostje Triestina - Novara 1:1 (1:0) Strelca: v 19. Lunardini, v 14.dp Mot- ta Triestina (4-4-1-1): Colombo 6; DAm-brosio 6, Cottafava 6,5, Malago' 6, Longhi 6,5; Antonelli 6, Lunardini 6,5, Gerbo 6,5 (39.dp Gissi), Testini 6,5; Longoni 5,5 (27.dp Mira-montes 6), Della Rocca 5,5 (30.dp Marchi 5,5). Trener: Salvioni. Novara (4-3-1-2): Ujkani; Morganella, Centurioni, Ludi, Gemiti; Marianini, Parola, Rigoni (35.dp Scavone); Motta (19.dp Pi-nardi); Bertani, Gonzales. Trener: Tesser. Gledalcev: 4.000. TRST - Točke se na lestvici skoraj ne zazna, a če bo Triestina nadaljevala po tej poti je obstanek v dometu Salvionijevih fantov. Vsaj eno uro (dokler niso nekaterim ključnim igralcem pošle moči) so Tržačani sinoči igrali celo bolje od vodilne Novare. IZBIRE - Salvioni je nekoliko presenetil s svojimi izbirami, saj je bil v napovedih Miramontes gotov mesta v začetni postavi. Očitno trener Triestine ni želel premakniti Testinija v napad, tako da je vključil v enajsterico Longonija, Mira-montes pa je sedel na klop za rezerve. V obrambi sta se na svoje mesto vrnila zunanja branilca Longhi in D'Ambrosio. Trener Novare Attilio Tesser je izbral postavo s številnimi nekdanjimi igralci Trie-stine: vezno vrsto so tako sestavljali kar trije »bivši«: Marianini, Parola in Rigoni. O TEKMI - Začetek tekme je bil zelo živahen, saj je Novara igrala zelo odprto in prepuščala domačim igralcem kar nekaj svobode. Seveda tudi Triestina ni postavljala obrambnih obzidij, tako da je bilo res prijetno slediti dogajanju na igrišču. Triestina se je takoj izkazala z nekaj kombinacijami. Po samih štirih minutah igre je Antonelli izkoristil napako Gemitija, se podal v protinapad, preigral nasprotnika, a z levo nogo streljal mimo vrat. V 11. minuti je Novara Lunardini je ob povratku po dolgi odsotnosti takoj dosegel gol za Triestino odgovorila z Gonzalesom, ki ni uspel preusmeriti v okvir lepo Marianinijevo podajo v globino. Gostje so znova zapretili v 14. minuti, ko je Gerbo nerodno izgubil žogo na sredini igrišča. Poskušala sta najprej Motta in nato Gonzales, a Colombo je (ne brez težav) obakrat posegel. V 19. minuti si je Gerbo tik ob 16-metrski črti priigral prosti strel, ki ga je Lunardini v celoti izkoristil in Ujkanija presenetil na bolj oddaljeni vratnici. Po priložnosti Ludija je bila Triestina z Lon-gonijem znova nevarna (po obratu je ciljal previsoko). Triestina je na sredini imela očitno premoč, Gerbo in Lunardini sta sicer v nekaterih primerih tudi tvegala, ker sta hotela vsako žogo primerno izkoristiti in jo podati soigralcem, a navsezadnje lahko le z do- B-liga Siena 23 12 8 3 37:21 44 Atalanta 23 13 5 5 30:18 44 Novara 23 12 8 3 42:19 44 Va rese 23 10 9 4 27:15 39 Livorno 22 9 7 6 31:23 34 Torino 23 9 7 7 27:28 34 Reggina 23 9 7 7 26:23 34 Padova 22 8 8 6 33:25 32 Pescara 22 8 7 7 26:25 31 Vicenza 23 9 4 10 26:29 31 Empoli 22 6 11 5 25:21 29 Crotone 23 6 10 7 22:25 28 Grosseto 23 7 7 9 25:29 28 Modena 23 6 10 7 24:30 28 AlbinoLeffe 23 7 6 10 30:38 27 Cittadella 23 6 7 10 26:30 25 Sassuolo 23 6 6 11 24:28 24 Piacenza 23 4 10 9 27:35 22 Portogruaro 23 5 7 11 21:36 22 Triestina 23 4 10 9 18:29 22 Ascoli (-5) 23 6 8 9 22:29 20 Frosinone 23 4 8 11 23:36 20 PRIHODNJI KROG: Danes ob 20.45 Livorno - Padova (zaostala tekma), 28.1 ob 20.45 Empoli - Varese, 29.1. ob 15.00 Pescara - Triestina, Albinoleffe - Ascoli, Crotone Torino, Novara - Cittadella Padova - Modena, Piacenza Reggina, Sassuolo - Portogruaro, Siena - Livorno, Vicenzo - Grosseto, 31.1 . ob 20.45 Frosinone - Atalanta. zo tveganja tudi nekaj ustvariš v napadu. In v prvih 45 minutah je Triestina ustvarila številne priložnosti, le škoda, da tam spredaj nekaj (nekdo) manjka. Tržačani so tudi drugi polčas prepričljivo začeli. Na sredini je žoga končno hitreje krožila, po pasovih sta DAmbrosio in zlasti Longhi zelo pritiskala in pomagala An-tonelliju in Testiniju. Po šestih minutah je An-tonelli na levi zaključil akcijo, ki se je pričela na drugi strani; njegov strel ni bil precizen. Bertani je začel na desnem pasu vse bolj pritiskati, a kljub temu je Novara v 59. minuti nekoliko nepričakovano izenačila. Le minuto kasneje je Triestina zamudila neverjetno priložnost: Testini je preigral dva nasprotnika in z lobom poskušal presenetiti vratarja, ki pa je mojstrsko posegel, na žogi se je znova znašel Testini, a ciljal mimo gola. Zadnja tretjina tekme je bila dokaj enosmerna v korist Novare, ki pa ni imela izrazitih priložnosti, da bi dosegla drugi gol, ki bi bil za solidno Triestino res prestroga kazen. JE ŠLO - Na sredini je Triestina veliko bolj učinkovita, a tokrat so tudi po pasovih Salvionijevi varovanci prepričali. Top: Longhi je po levem pasu stalno pritiskal, ob njem pa si pohvalo zasluži celotna vezna vrsta. NI ŠLO - V napadu Triestina zamudi preveč priložnosti. Flop: Dvojica Longoni-Della Rocca je bila pred golom neučinkovita. Iztok Furlanič tenis Schiavone da, Pennetti pa ni uspelo Medtem ko je Francesca Schiavone po maratonskem boju že v nedeljo dosegla uvrstitev v če-trtfinale (v katerem se je ponoči pomerila s številko ena na svetu, Danko Caroline Wozniacki), se je pot Francesce Pennette na Australian opnu končala s porazom v osmini finala proti 20-letni Čehinji Petri Kvitovi (3:6, 6:3, 6:3). Če bi Penne tta zmagala, bi bilo za Italijo prvič, da ima na turnirju za grand slam dve svoje četrtfinalistki. Med moškimi se je od turnirja poslovil četrti nosilec Šved Robin Söderling, v četrtfinale pa so se uvrstili Anglež Andy Murray, Španca Rafael Nadal in David Ferrer, Rusinja Vera Zvonareva Poljakinja Agnieszka Radwanska in Bel-gijka Kim Clijsters. Söderling je moral po maratonskem dvoboju priznati premoč Ukrajincu Aleksandru Dolgopolovu, ki je dobil odločilni peti niz s 6:2. GRUGGER - Avstrijski alpski smučar Hans Grugger, ki je minuli četrtek grdo padel na treningu smuka v Kitzbühlu, po urgentni operaciji pa je na intenzivnem oddelku bolnišnice v Innsbrucku v umetni komi, ima dobre možnosti za ozdravitev. Zdravniki so namreč pošnjem slikanju glave s CT-jem zadovoljni z njegovim okrevanjem, zdravstveno stanje je stabilno.Iz avstrijske smučarske zveze so še sporočili, da so zdravniki precej optimistični, da bo 29-letnik, ki je poleg drugih poškodb ob padcu utrpel tudi hude poškodbe možganov, po več kot peturni urgentni operaciji uspešno okreval. A za zdaj še ostaja v umetni komi, iz katere ga zdravniki še ne bodo kmalu zbudili. SMUČANJE - Danes bo v avstrijskem Schladmingu nočni moški slalom. (1. vožnja ob 17.45, druga vožnja ob 20.45) SORODSTVENE VEZI David in Peter Gergolet »Doberdobc, za vedno!« Nogomet (ali bolje Športno združenje Mladost), glasba in tačas tudi družina: trinom, ki označuje in druži Davida in leto mlajšega brata Petra Gergoleta. Bivša nogometaša doberdobskega društva sta sočasno spoznala nogomet in glasbo, istočasno pa sta postala tudi očeta: »Druži naju namreč še to, da je prvi otrok hčerka, drugi pa sin. Obe hčerki sta se rodili istega leta, kot tudi sinova,« pojasni David, 35 let, farmacevt, ki je običajno bolj zgovoren. Ob našem obisku pa je ritem pogovora večinoma diktiral Peter, 34 let: novinar slovenske redakcije RAI-a je najbrž bolj vajen mikrofonov. »Ponavadi je čisto obratno: Peter je bolj miren, jaz pa bolj zgovoren,« opomni David, ki še vedno živi v Doberdobu, brat Peter pa se je pred nekaj leti preselil v Repen. Na nov kraj se je že privadil, čeprav dodaja, da je Doberdob vsekakor vedno Doberdob; na vprašanje, ali je zdaj Doberdobec na Tržaškem, pa brez pomislekov odvrne: »Ne ne, Doberd-obc za vedno!« Pravi, da se z bratom še vedno pogovarja v »dobrdobščini«, med našim pogovorom pa je pri obeh naglas neznaten: »Trudiva se, da govoriva pravilno!« se posmehne Peter, ki Doberdob obišče vsaj enkrat tedensko, ko obišče starše in Davida. Šport sta brata spoznala že kot osnovnošolska otroka, ko sta se pridružila domačemu športnemu društvu Mladost. »Ker sva bila na začetku še premajhna, sva igrala tako imenovani tretji polčas. Po tekmi cicibanov smo najmlajši stopili na igrišče in odigrali še en polčas,« se spominja Peter, ki je bil na športnem področju uspešnejši. Oba sta iz Mladosti nato prestopila v združene mladinske ekipe, dve sezoni sta odigrala v članski ekipi Juventine v promocijski ligi, v sezoni 1995/96pa sta ponovno prestopila k matičnemu društvu. David je bil desni bek ali pa je igral na sredini, Peter pa v napadu, tako da sta večkrat kar sama zrežirala gole: »No, predvsem v mladinskih ligah nama je uspelo,« razlaga David, ki je med člani igral nekoliko manj. Športno pot je on zaključil nekoliko pred Petrom. Do sezone 1998/99 sta brata igrala vedno skupaj; nato je David eno sezono prestopil k Sovodnjam, naslednja sezona 2000/01 pa je bila zanj zadnja. Peter pa je v amaterskih ligah igral do leta 2002/03; zadnjo sezono je začel pri matičnem klubu, dokončal pa pri Zarji Gaji. Oba sta pisala najuspešnejše obdobje doberdobskega nogometnega kluba, saj je takrat, ko sta se brata vrnila, Mladost napredovala iz 3. v 1. amatersko ligo. Nepozabno je bilo predvsem prvo zgodovinsko napredovanje iz 3. v 2. amatersko ligo, ko je športni uspeh proslavljala cela vas. »Ko sva bila mi otroka, je prevladovalo prepričanje, da je napredovanje v višjo ligo skorajda začarano. Mladost je bila večkrat na pragu napredovanja, a ji ni nikoli uspelo.« Oba se še danes dobro spominjata odločilne zmage proti Vermeglianu z 2:1: »Po zmagi smo s traktorjem šli po va- si vse do jezera, kjer je bila gostilna. Cela vas nam je sledila,« dodaja David, ki priznava, da je bil Peter uspešnejši nogometaš: »Nanj nisem bil nikoli nevoščljiv, jezilo pa me, da ni izkoristil svojih fizičnih sposobnosti. Sam bi jih prav gotovo bolje izkoristil. Bil sem bolj delaven, on pa bolj len. Z mojo voljo bi najbrž lahko dosegel kaj več, čeprav ne vem, ali bi ga to sploh zanimalo.« Peter je bil med mladinci res najboljši strelec v deželi, nogometna pot pa ga kljub uspehu ni nikoli zamikala. Ob napredovanju se oba dobro spominjata tudi tekem, ko sta na zelenici stala kot nasprotnika: »V Doberdobu smo proti Sovodnjam zmagali s 3:1,« pove Peter, ki je bil takrat zvest Mladosti: »David, ki je v tisti sezoni igral pri Sovodnjah, je bil tragični junak, saj je ob koncu 1. polčasa zgrešil enajstmetrovko za izenačenje 1:1.« Če je bil nekoč nogomet tudi stalnica pogovorov med bratoma in očetom, je zdaj drugorazreden: oba ga spremljata na straneh našega dnevnika, Peter pa tudi delovno. David, če le more, si še rad ogleda domače tekme Mladosti, Peter pa se na igrišče poda le službeno. Tudi A-ligo spremljata le posredno: David je Interjev simpatizer, Peter pa navija za Romo. Športno udejstvovanje pri obeh ni več na prednostni lestvici; Peter je po nogometni karieri še nekaj časa igral na ljubiteljski in rekreativni ravni, tačas pa je za oba predvsem pestovanje nekajmesečnih sinov glavna »športna panoga.« Če se je Peter na nogometno žogo začel poditi po sledeh brata, je tudi na glasbeno sceno stopil za njim. V glasbo ju je vpeljal stric, ki je bil med ustanovitelji godbe na pihala: David je godbi še vedno zvest, Peter pa je prevzel rokersko pot. Po Fiber-glasu in Blekpantersih je Peter pravkar zakjučil projekt Vulture and te Guru. »Vedno sva rada poslušala glasbo. Cedeje je kupoval večinoma David, ko sva obiskovala višjo srednjo šolo. Skratka, on je vodil najino glasbeno izbiro,« še pristavi Peter, David, eden izmed najzvestejših poslušalcev, pa prikima. Veronika Sossa Na sliki levo: Peter in David Gergolet v dresu Mladosti oziroma Sovodenj. Torek, 25. januarja 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Dežela odobrila načrte tržiškega industrijskega konzorcija Ustvarjajo razmere za privabljanje podjetij Predvidevajo investicije v sanacijske posege, infrastrukture in čistilno napravo NOVA GORICA Hit: izguba manjša od načrtovane Čeprav so v novogoriškem Hitu za lansko leto načrtovali 6,8 milijonov evrov izgube, predsednik uprave Drago Podobnik pravi, da po prvih še neuradnih ocenah kaže bolje, in sicer, da bo izgube za 6,4 milijonov evrov, od tega je za 5,4 milijona evrov odpravnin. Za konec letošnjega leta že napoveduje poslovanje z minimalnim dobičkom, in sicer leto prej kot so načrtovali. Podobnik je dodal, da marsikaterega dogodka, ki se je lansko leto zgodil, niso načrtovali. Kot je znano, so maja in decembra lani zaposleni na igralnih mizah izvedli več stavk - majska škoda je znašala 150.000 evrov, zaradi decembrskega niza stavk pa so zabeležili skoraj za poldrugi milijon evrov neposredne škode. »Predvsem pa nismo načrtovali, da se bo treba posloviti od 300 sodelavcev in sodelavk. To nam je bistveno dvignilo strošek odpravnin, za kar se zavedamo, da je enkraten strošek, bil pa je precej višji kot smo ga imeli v poslovnem načrtu. Kljub temu in navkljub dogodkom, ki so v drugi polovici leta močno vplivali na našo prihodkovno stran, ugotavljamo, da bi lahko bilo 6,4 milijona evrov minusa, od tega za 5,4 milijona evrov odpravnin. Torej je tistega "pravega" minusa samo za milijon evrov. To je veliko bolje kot smo si upali predstavljati,« je poudaril Podobnik. Izvedli so tudi nekaj slabitev po računovodskih standardih, nekaj med njimi jih bodo izvedli tudi letos. Za 22 odstotkov so bili manjši tudi stroški poslovanja glede na leto 2009. »Če pogledamo samo poslovanje, smo krivuljo odločno obrnili navzgor, z malo sreče in poguma bi v 2011 v prvi polovici poslovali z minimalno izgubo, v drugi polovici pa z minimalnim dobičkom. In to leto prej kot smo predvidevali,« zaključuje Podobnik. (km) Kanal v industrijski coni Lisert v Tržiču, ob katerem so v zadnjih letih zgradili razne tovarne plovil, med katerimi je tudi Seaway altran Podpiranje projektov ponovne industrializacije in prekvalifikacije opuščenih območij ter nove infrastrukture, pa tudi ponujanje storitev, ki bi koristile podjetnikom in delavcem. To so vsebine letošnjega programa tržiškega industrijskega konzorcija, ki želi tudi ob upoštevanju predlogov in mnenj goriškega pokrajinskega Pakta za razvoj prispevati k ustvarjanju razmer, s katerimi bi lahko na tržiško območje privabili nova podjetja in naložbe. V predloge konzorcija za razvoj tržiške industrije je pred nedavnim privolila dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je ob koncu decembra in na začetku januarja odobrila dva sklepa. Prvi potrjuje, da je deželna centralna direkcija za infrastrukture, promet, teritorialno načrtovanje in javna dela sprejela operativni-izvršni načrt za območje kanala Est-Ovest in območje pristanišča v industrijski coni Lisert, ki sodi v drugo fazo meddeželnega teritorialnega načrta v okviru kompetenc konzorcija. Drugi sklep pa zadeva odobritev ekonomskega in finančnega načrta tržiškega industrijskega konzorcija za leto 2011, njegov program industrijske promocije in triletni načrt za obdobje 2011-2013. V saniranje industrijske cone Lisert oz. območja ob Ulici Consiglio d'Europa nameravajo vložiti 1.800.000 evrov, 2.300.000 evrov pa bi namenili zagotovitvi varnostnih razmer in sanaciji onesnaženih voda v Ulici Timavo. Okrog 500.000 evrov bi šlo za obnovo in potenciranje že- lezniške proge med pristaniščem in trži-ško železniško postajo, 2.300.000 evrov pa bi leta 2013 vložili v izgradnjo čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak in drugih odpadnih voda. £Primorski ~ dnevnik Gaspari danes gost Slovika V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v danes ob 18. uri tretji seminar iz ciklusa Poti razvoja in rasti, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij. V gosteh bo Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije. Trčenje v Ločniku Včeraj zjutraj je v Ločniku prišlo do prometne nesreče, v katero sta bila vpletena dva avtomobila. V avtu znamke VW golf se je peljala 24-letna S.F. iz kraja Ko-razno v Brdih, v avtu znamke Toyota pa 50-letni L.B. iz Gorice. Avtomobila sta trčila okrog 9.10 na križišču med ulicama Udine in Perco, voznika pa se k sreči nista poškodovala. Okoliščine nesreče preučuje goriška prometna policija. Kras 2014+ v Ronkah V občinskem avditoriju v Ronkah bo danes z začetkom ob 10. uri posvet, med katerim bodo predstavili projekt Kras 2014+. Posvet se bo pričel s pozdravom predsednika pokrajine Enrica Gherg-hette, nato bo arhitekt Andreas Kipar vodil okroglo mizo o nastanku projekta Kras 2014+. Popoldanski del posveta, ki se bo pričel ob 15.50, bo vodila pokrajinska odbornica Mara Černic. Razni govorniki bodo spregovorili o ovrednotenju zgodovinske in naravne dediščine. gorica - Začenjajo se dela na Drevoredu D'Annunzio Z avtom do grajskega naselja samo po Ulici Colle Včeraj so na Drevoredu D'Annunzio postavili cestne znake, ki opozarjajo na prepoved parkiranja bumbaca nova gorica - Urejajo suhi zadrževalnik za preprečevanje poplavljanja Vrtojbice Aprila bo varen tudi del Gorice Trenutno potekajo dela v bližini judovskega pokopališča - Končan projekt bo osnova za pripravo novih kart poplavne ogroženosti za Rožno Dolino Gradnja zadrževalnika na Vrtojbici ob judovskem pokopališču v Rožni dolini fotok.m. Od konca lanskega leta se v Rožni Dolini izvajajo dela v sklopu dokončne ureditve suhega zadrževalnika Pikol, vključno z ureditvijo potoka Vrtojbice do meje z Italijo. Trenutno potekajo dela v bližini judovskega pokopališča. Suhi zadrževalnik Pikol bo Rožno Dolino, del Gorice ob meji in občine Šempeter-Vrtojba obvaroval pred poplavljanjem Vrtoj-bice, celoten projekt bo po sedanjih načrtih dokončan aprila. »Za dokončno ureditev zadrževalnika je treba narediti tri merilna mesta - v tem sklopu poteka ureditev dela struge Vrtojbice oziroma brežine proti judovskem pokopališču,« pojasnjuje Zoran Ušaj, vodja službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči na novogoriški mestni občini. Preostali dve merilni mesti bosta še ob meji, blizu železniške proge ter na pregradi Pikol, kjer bo treba urediti še avtomatizacijo zapornic. Naročnik investicije je ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje), Ministrstvo za okolje z vložkom 322.000 evrov je večinski investitor, medtem ko je novogoriška občina soinvestitor le v delu, ki se nanaša na komunalno infrastrukturo. Končan projekt bo osnova za pripravo novih kart poplavne ogroženosti za Rožno Dolino. »Ko bodo te karte potrjene v Ljubljani, bo v spodnjem delu Rožne Doline, ki bo rešeno poplavne ogroženosti, sproščena tudi gradnja,« dodaja Ušaj. Dokončna ureditev suhega zadrževalnika Pikol bo pomenila zaključek dolgo pričakovanega projekta, ki se je začel že v letu 1997 s pripravo dokumentacije. Celotni razpoložljivi volumen zadrževalnika bo 150.000 kubičnih metrov. Podoben suhi zadrževalnik je ob novogoriškem nakupovalnem centru Qlandii, ki varuje Novo Gorico in Gorico pred poplavljanjem potoka Korn.(km) Ta teden se bo začela obnova Drevoreda DAnnunzio, ki povezuje Trg Cavour z goriškim grajskim naseljem. Od odprtja gradbišča do novembra, ko je predviden zaključek del, bo grajsko naselje za avtomo-biliste dostopno le iz Ulice Colle, kjer bo promet urejal semafor. Naveza podjetij Edi-lart-Presotto je dovoljenje za zasedbo ceste imela že od včeraj, pregrade pa bodo postavili v sredo ali četrtek. »Poseg bo potekal v dveh fazah. Najprej bo gradbišče zasedalo odsek drevoreda od križišča z Ulico Cocevia do hišne številke 36 (kjer deluje bed&breakfast, op.ur.), nato pa del do križišča z Ulico Colle. Prva faza naj bi trajala kake tri mesece, druga pa do konca oktobra. Med deli bomo preverili, ali je mogoče ob gradbišču urediti prehod za avtomobile, bolj možno pa je, da bo treba do konca del uporabljali Ulico Col-le,« je povedal občinski arhitekt Marcelo Fiscelli. Obnova Drevoreda DAnnunzio bi se morala začeti že v prejšnjih mesecih, v postopku za izbiro izvajalca pa je prišlo do zapleta. Do dokončnega imenovanja izvajalcev, ki so julija zmagali javno dražbo, je prišlo šele 5. novembra. Vzrok za zamudo je bil priziv drugega gradbenega podjetja, ki se je zaradi izločitve iz javne dražbe pritožilo na upravno sodišče v Trstu. Drevored bo občina uredila s pomočjo prispevka, ki ga je dežela dodelila v prejšnjih letih. Naložba v projekt, v okviru katerega bodo obnovili cesto, pločnike, zelenice in razsvetljavo od Trga Cavour, vzdolž obzidja do vhoda v grajsko naselje, znaša 889.473 evrov. Obnovitveni poseg bo ovrednotil zgodovinske in umetniške značilnosti dostopa na grad. Izvršni projekt predvideva obnovo cestišča, kjer bodo namesto asfalta uporabili kocke iz sivega porfirja. S porfirjem drugačne barve bodo pretlakovali pločnike, kar bo pripomoglo k boljši vidljivosti in varnosti. Obnovljena bodo tudi stopnišča, ki bodo iz svetlega nabrežinskega kamna, prehodi, ki so tlakovani z rečnimi kamni in zelenice, ki so obrobljene s kraškimi kamni. Obnova Drevoreda DAnnunzio s prometnega vidika ne bo privedla do sprememb, ki so jih uvedli v Ra-štelu, v Ulicah Monache in Mazzini ter v Ulici Garibaldi, ki so postali del širše pešcone. Cesta na grad bo ostala dvosmerna, ohranjena pa bodo tudi parkirna mesta. (Ale) 2 4 Torek, 25. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR štandrež - V noči na nedeljo neznanci vlomili v sedež Juventine Vandali povzročili deset tisoč evrov škode Znesli so se nad vrati in opremo - Kerpan: »Cilj ni bila kraja, pač pa povzročitev škode« Z ojačevalca so strgali žice in zvočnike (levo); skozi vrata so neznanci vlomili v društveno pisarno in jo popolnoma razmetali (desno) bumbaca Visoke zmage, ki so jo na sobotnem goriškem derbiju dosegli proti klubu Pro Gorizia, se pri nogometnem društvu Ju-ventina niso dolgo veselili. V nedeljo zjutraj, ko so se vrnili na nogometno igrišče, je namreč predstavnike slovenskega društva čakalo grenko presenečenje: pod krinko noči so neznanci vlomili v društveni sedež, pri tem pa so povzročili večjo materialno škodo, ki bi po prvih ocenah lahko znašala okrog deset tisoč evrov. Vandali so v društvene prostore vlomili po enih ponoči, saj so do takrat imeli ob nogometnem igrišču družabnost. »Uničili so nam pet vrat, ob tem pa so nam popolnoma razmetali društveno pisarno. Raztrgali so kable zvočne naprave, ki jo uporabljamo med domačimi tekmami, napravo samo pa so iz notranjih prostorov odnesli v kiosk, kjer smo jo našli v nedeljo zjutraj. Iz kioska so ukradli pivo, sir in salame, gotovine, ki je bila v blagajni, pa se niso dotaknili. Razbili so tudi vrata slačilnic, kjer so pometali vso opremo, prizanesli pa niso niti ambulanti. V njej je bil med drugim tudi defibrila-tor, ki je sam vreden 3.000 evrov in ki nam ga je lani podarila goriška občina,« je povedal predsednik nogometnega društva Juventina iz Štandreža Marko Kerpan, ki je bil nad dogodkom jezen in zaskrbljen: »Po prvih ocenah so vandali povzročili kakih deset tisoč evrov škode. Takih pro- gorica - DS »Berlusconi, odstopi!« V Ulici Filzi središče za športnike Sinočnji goriški občinski svet, ki se je začel z enominutnim molkom v spomin na Pina Brumattija in na karateista Enrica Visintina, sta poživila načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli in občinski svetnik Levice in svobode Livio Bianchini, ki sta na daljavo pozvala predsednika vlade Silvia Berlusconija, naj zaradi odstopi zaradi spolnega škandala »Rubygate«. Portelli je poudaril, da morajo biti javni upravitelji za zgled državljanom, pri čemer je relevantno tudi, kakšno je njihovo zasebno življenje. Občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani se je včeraj zavzel za prekvalifikacijo zapuščenega območja v Ulici Filzi na Roj-cah, sredi katerega bi po njegovem mnenju lahko uredili športno središče za univerzitetnike in prizadete osebe. Cingolani je opozoril, da sta Illyjeva deželna uprava in zveza CONI svojčas že pripravili načrt za preureditev območja, ki bi ga treba spet vzeti v roke in seveda uresničiti. blemov v Štandrežu res še nismo imeli. Kljub temu, da so iz kioska odnesli hrano in pijačo, menim, da cilj vloma ni bila kraja. Denarja v blagajni, kjer je bilo med 60 in 70 evrov, računalnika in druge tehnologije niso ukradli, kljub temu, da so imeli na voljo ključe, pa je bil v nedeljo zjutraj še vedno na svojem mestu tudi društveni kombi. Zdi se, da niso prišli krasti, pač pa le povzročiti škodo.« Udeleženci predstavitve študije v Gabrjah Predstavniki ducata slovenskih športnih društev, zlasti tistih izven goriške občine, so se prejšnji torek udeležili predstavitve projekta in obenem posveta o vzgoji preko športa. Projekt, o katerem smo pred časom že poročali, si je zamislilo odborništvo za šport pri goriški pokrajini, ki ima v odbornici Sari Vito zelo prizadevnega in pozornega predstavnika. Na podlagi vzorčnih anketnih raziskav, ki jih je lani posebna pokrajinska komisija opravila v občinah Tržič, Krmin in Sovodnje, je njen glavni akter, prof. Franco Santamaria, izdelal osnovne smernice, ki so jih na torkovem srečanju v Gabrjah vzeli v pretres. Podobno srečanje so že priredili v Tržiču, čez kak teden pa bo na vrsti še Krmin. Prireditelje in udeležence zanimivega večera sta pozdravila odbor-nica pri sovodenjski občini Vesna Primožič in Edi Sambo, predsednik društva Skala, ki je gostilo srečanje. S svojim sodobno urejenim kulturno-športnim središčem, postajajo namreč Gabrje pomembno središče mladinskega športa. O pomenu projekta Vzgajati preko športa je spregovorila pokrajinska odbornica Sara Vito, ki je izpostavila predvsem dejstvo, da športne sredine Kerpan je izrazil upanje, da bo društvu lahko priskočila na pomoč občinska uprava, odbornik za šport Sergio Cosma pa je povedal, da bo z odgovornimi za vzdrževanje javnih objektov in za izvajanje javnih del preveril, ali občina lahko poseže. »Dogodek seveda obsojam. Zgleda, da so tudi v Gorici vedno bolj pogoste vandalske akcije, s katerimi se soočajo v večjih me- t» foto vip igrajo pomembno vlogo pri fizični, pa tudi značajski in moralni rasti otroka. S svojim ustrojem si včasih društva na svoja pleča naložijo kar preveč odgovornosti, tudi takih, za katere niso niti pristojna, je še povedala Vitova. Obdelane podatke in izsledke projekta je iznesel prof. Franco Santamaria, jih obrazložil in med le-te vnesel tudi priporočila in poglede raznih udeležencev posveta. Smisel večera je bil namreč prav v pregledu že pripravljenega gradiva ter zbiranju še novih predlogov, ki jih bodo upoštevali pri sestavi zaključnega dokumenta projekta. Raziskava se dotika raznih vidikov športa, zlasti še odnosov društvo-otrok, društvo-starši, vlog odbornika in trenerja, agonizma in zabave. V diskusijo, ki je bila izjemno konstruktivna, so se vključili številni prisotni z argumenti, ki so v okviru slovenskih športnih društev in krovne organizacije ZSŠDI stalno na mizi. Gre pa za vprašanja, ki nikoli ne zastarajo in z njimi se morajo športni krogi stalno soočati. Nabrani podatki bodo zdaj romali v obdelavo, zaključni domument projekta pa bo predstavljen na širšem zasedanju, ki bo najbrž v goriškem avditoriju 21. februarja. (vip) stih. Upam, da se tako hudi izgredi ne bodo ponovili,« je povedal Cosma. Na štandreškem nogometnem igrišču so v nedeljo posredovali karabinjerji, ki so začeli preiskavo, s katero bodo skušali izslediti odgovorne. Ali obstaja povezava med vandalsko akcijo in sobotnim izidom nogometne tekme (derbi se je zaključil z rezultatom 4:0 za Juventino), je zaenkrat še prerano ugibati. (Ale) -/ 41-letnika prepeljali v zapor V prejšnjih dneh je osebje goriške obmejne policije aretiralo 41-letnega romunskega državljana, za katerega je pred časom sodišče iz Genove odredilo štiri mesece in dvajset dni zaporne kazni zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Moškega so policisti prijeli pri cestninski postaji v Vilešu, ko se je skupaj z drugimi sodržavljani peljal s kombijem v smeri Slovenije. A.S. je zdaj v goriškem zaporu, kjer čaka na sodnikovo odločitev. Policija v štirih barih Policisti so v soboto zvečer obiskali štiri goriške bare in ugotavljali, ali v njih točijo alkoholne pijače mladoletnim. Policisti so preverili tudi istovetnost 50 gostov lokalov, 46 avto-mobilistov pa je opravilo test alko-holiziranosti. Med akcijo policisti niso ugotovili nobene kršitve zakonov. Razpotja iščejo sodelavce Društvo humanistov Goriške vabi k sodelovanju pri tretji številki revije Razpotja, katere tema bo Svoboda informacij. Teksti so lahko esejske ali strokovne narave, njihova dolžina je od tri do sedem strani (recenzije so lahko krajše). Rok za oddajo tekstov je 28. februar, informacije so na razpolago na spletni strani www.dhg.si. (km) V Dolenjah brez vode Zaradi del na vodovodnem omrežju bo danes od 8.30 do zaključka posega prekinjena dobava pitne vode v občini Dolenje. Goriški film v Trstu V okviru tržaškega filmskega festivala bo drevi na ogled kratki dokumentarni film Anje Medved »Pogledi skozi železno zaveso«. Dokumentarec se bo zavrtel ob 19. uri v kinodvorani Ariston v Trstu. gabrje - Predstavili študijo Šport pomemben dejavnik vzgoje ločnik - Včeraj v cerkvi Množično slovo od Pina Brumattija Zasluži si poimenovanje telovadnice na Rojcah V ločniški cerkvi so se včeraj poslovili od Pina Brumattija, košarkarskega prvoligaša in italijanskega državnega reprezentanta. Na zadnjo pot so ga pospremili številni njegovi nekdanji soigralci, med katerimi so izstopali Renzo Bariviera, Paolo Vittori, Marco Bonamico, Giulio Iellini, Alberto Ardessi in predsednik italijanske košarkarske zveze Dino Meneghin. »Dragi Pino, ko bo Gospod še mene poklical k sebi, bova spet skupaj igrala košarko. Takrat pa te nočem za nasprotnika,« je v cerkvi povedal Meneghin in nadaljeval: »Pino je bil izredno nadarjen, poln fantazije in poguma, kar je bilo tipično za tedanjo goriško košarkarsko šolo; ko je igral proti meni, sem se ga vedno bal, saj je znal sam spremeniti potek tekme.« Brumattija se je spomnil tudi goriški župan Ettore Romoli. »Bil je vedno preprost in radodaren, do konca je dal na razpolago goriški košarki svojo profesionalnost,« je poudaril župan. Brumattiju so se včeraj s šopom cvetlic poklonila košarkarska društva Nuova Pallacanestro Go-rizia, Reggiana in Armani Jeans iz Milana, ki je naslednik Simmenthala, s katerim je goriški košarkar osvojil naslov evropskega klubskega prvaka v letih 1971, 1972 in 1976. Brumatti je bil poznan tudi v slovenskih športnih krogih. Konec novembra leta 2009 se je udeležil okrogle mize v Kulturnem domu, ki je bila posvečena goriški košarki. Na njej je sodeloval tudi tržaški športni novinar Sergio Tavčar, ki je takrat Brumattija postavil v prvo peterko italijanske reprezentance vseh časov. Brumatti je do zadnjega rekreacijsko igral košarko, med soigralci pa je imel tudi številne Slovence. Igor Komel se spominja, kako mu je nekoč ponosno dejal: »Moja mama se je imenovala Bruna Butkovič in je bila iz Sovo-denj.« Pino je obvladal sovodenjsko narečje, zadnje dni decembra pa je Meneghin v ločniški cerkvi bijmbaca Komelu v telovadnici takole voščil: »Vesele praznike in srečno novo leto!« Takoj zatem je dodal: »Sem reku prou?« In se nasmehnil. Za mnoge je v teh dneh Bru-mattijev odhod pomenil konec košarke v Gorici, ki mu je bila v resnici bolj mačeha kot mati, saj je bil za igranje v goriški prvoligaški ekipi najprej premlad, potem pa prestar. Brumatti si ne glede nato zasluži, da bi se ga v Gorici spominjali s ponosom, Goričani pa bi se mu morali oddolžiti tudi drugače. »Zadnje čase se veliko govori o poimenovanju telovadnice na Rojcah. Prepričan sem, da si poimenovanje med vsemi najbolj zasluži ravno Bru-matti. Pa tudi slovenski zamejski šport naj ga vključi v seznam "naših azzorov',' in to skupaj s bokserjem Mužino iz Števerjana in drugimi športniki, ki so naše gore list, čeprav so živeli v povsem drugačnih in nelahkih zgodovinskih okoliščinah,« še poudarja Komel. Brumattija, ki mu je bila kot znano prejšnji petek usodna srčna kap, so pokopali na ločniškem pokopališču. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 25 ŠTEVERJAN - Nova igra dramske skupine F.B. Sedej Harvey dvakrat napolnil dvorano Po števerjanski premieri komedijo ponovili v centru Bratuž Dramska skupina prosvetnega društva F.B. Sedej iz Števerjana je med zadnjim koncem tedna dvakrat uspešno nastopila s predstavo Harvey, ki jo je leta 1944 napisala ameriška pisateljica Mary Coyle Chase. V soboto so igro premierno uprizorili v nabito polnem Sedejevem domu v Števerjanu; v nedeljo so ponovitev odigrali v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer se je ravno z nastopom šte-verjanske gledališke skupine začela trinajsta izvedba niza veseloiger ljubiteljskih odrov z naslovom »Iskrivi smeh na ustih vseh«; le-tega prirejata ZSKP in Kulturni center Lojze Bratuž. Komedija Harvey, za katero je Mary Coyle Chase prejela Pulitzerjevo nagrado in so jo neštetokrat uprizorili v Broadwayu, je posvečena zgodbi blagega pijančka, ki predstavlja povprečnega Američana s svojim bežanjem pred realnostjo. V Števerjanu so jo uprizorili Marinka Čer-nic, Stefania Beretta, Nikolaj Pintar, Ilaria Bergnach, Jasmin Kovic, ki je tudi asistentka režiserja in si je zamislila realistično sceno, Kazimir Černic, Matej Pintar, mlad igralec iz grgarske dramske skupine Tadej Lukman, Petra Miklus, Simon Kom-janc in Branko Terčič. Predstavo so sooblikovali še šepe-talka Katja Dorni, Snežica Černic, ki je bila zadolžena za kostume, scenski tehniki in oblikovalci Evgen Komjanc, Franko Kovic in Niko Di Battista, oblikovalec luči Marko Lutman, oblikovalec zvočnih efektov Jan Leopoli, tehnični vodja Janez Terpin, likovna oblikovalka slike na odru Sara Zniderčič in tehnični svetovalec Mario Leopoli. Premiero komedije so načrtovali za 15. januarij, takrat pa je uprizoritev skupaj z nedeljsko ponovitvijo odpadla zaradi bolezni v ansamblu. Števerjanski igralci zato nameravajo igro še enkrat ponoviti v Sedejevem domu, kjer letos prirejajo niz treh večerov zamejskih amaterskih gledališč. S komedijo Harvey se je omenjeni niz začel, 18. februarja bo z igro Obisk gostovala dramska skupine kulturnega društva Planina s Sel na Koroškem, 27. februarja pa je predviden nastop dramske skupine Jaka Štoka s Proseka, ki se bo predstavila z Malomeščansko svatbo. Komedijo Harvey so premierno uprizorili v soboto v Sedejevem domu v Števerjanu bumbaca GORICA - V avditoriju Z razstavo se spominjajo nekdanje galerije Odprtje razstave Gorica in nasploh Goriška se lahko pohvalita z zelo visokim številom likovnih ustvarjalcev, ki so posoško mesto postavili daleč nad povprečje širšega območja. Ta podatek so izpostavili tudi na predstavitvi retrospektivne razstave z naslovom »Goriško slikarstvo '70 -'80« in s podnaslovom »Spomin na Il Torchio«. Il Torchio je bila svojčas ena najbolj prestižnih in priljubljenih razstavnih galerij v Gorici, zaprli pa so jo pred leti. Retrospektivno skupinsko razstavo 22 likovnikov, ki so tako ali drugače povezani z goriško slikarsko ustvarjalnostjo, si je omislil goriški Lions Club Maria Theresia, ki je v umetnostnem kritiku Jošku Vetrihu in slikarki Marii Gra-zii Persolja našel odlična poznavalca krajevne likovne scene. Persoljeva je bila lepo število let tudi upravnica galerije Il Torchio v Ulici Mameli. Vabilo na odprtje retrospektivne razstave, ki je postavljena v deželnem avditoriju, se je odzvalo veliko ljudi, ki so povsem napolnili velik razstavni prostor. Kar nekaj gostov je prišlo tudi iz Slovenije, žal pa organizatorji niso poskrbeli za kratek pozdravni poseg tudi v slovenščini. Pozdravni nagovor je izrekla predsednica goriškega Lions cluba, Silvana Bottaz, ki se je v prvi osebi zelo zavzela foto vip za postavitev razstave, o pobudi pa sta se laskavo izrekla goriški župan Ettore Ro-moli in odbornik za kulturo pri goriški občini Antonio Devetak. O razstavljenih delih, njihovih avtorjih in nasploh o umetnostnem utripu, ki že veliko desetletij daje svojevrsten pečat posoškemu mestu, je spregovoril Joško Vetrih. Izpostavil je tudi vlogo galerije Il Torchio, ki je pripomogla, da likovni utrip Gorice ni nikoli usahnil in se še nadaljuje, kljub temu, da legendarne galerije, ki je gostila preko 300 razstav, že dolgo ni več. Izrekel je tudi zadovoljstvo, da se je s skupinsko razstavo Gorica spomnila na vse tiste bolj ali manj uveljavljene avtorje, ki so vsak na svoj način pisali zgodovino goriške likovne ustvarjalnosti. Na razstavi so ogled dela, ki so jih naslikali že preminuli avtorji Gianni Anglisani, Raissa Edda Bertola, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo Colonel-lo, Giacomo Comino, Claudio Devetac-hi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Marcozzi, Milica Kogoj, Giacomo Pacienza, Renzo Pillon, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Pavle Zamar. Ob priliki razstave je bil izdan tudi okusno zasnovan katalog, razstava sama pa bo odprta do konca januarja. (vip) GORICA - Na Korzu Italia Zarisujejo črte nove kolesarske poti Na stranskih pasovih Korza bodo pešci kaj kmalu sobivali s kolesarji Na stranskih pasovih Korza Italia so včeraj začeli z zarisovanjem nove kolesarske poti, po kateri bo mogoče kolesariti od železniške postaje do gledališča Verdi. Zanjo se je pred časom zavzel občinski odbornik Francesco Del Sordi, njeno uresničitev pa so predlagali okoljevarstveniki iz zveze Legambiente. Ko bo kolesarska pot zarisana, bodo na stranskih pasovih Korza Italia sobi-vali pešci in kolesarji, nad čimer je svoj-čas izrazil kar nekaj pomislekov občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič. »Sobivanje kolesarjev in peš- Nova kolesarska pot na Korzu Italia bumbaca cev na Korzu Italia bo izredno nevarno, saj bi morali kolesarske steze urediti sredi cestišča, ne pa med pločnikom in robom ceste,« je pred nekaj meseci poudaril Marinčič, njegovemu opozorili pa na občini očitno niso prisluhnili in tako se je včeraj začelo uresničevanje nove kolesarske poti. Z zarisovanjem črt so se lotili pred sedežem podjetja ATER, v prihodnjih dneh pa bodo prečkali cesto in z delom nadaljevali na odseku od Palace Hotela do kavarne Teatro; prvi del kolesarske poti bo namreč speljan po eni strani Korza, drugi del pa po drugi. GORICA - O fotovoltaiki s podjetnikom Devidom Miklusom Ekološko usmerjena tehnologija je lahko tudi vir prihranka Izkoriščanje obnovljivih virov energije ni pomembno le iz okoljskega vidika: z »ekološko« izbiro je danes možno skleniti tudi dober posel. Zato se v Italiji, tudi na Goriškem, vedno več zasebnikov, podjetij in javnih ustanov odloča za nakup fotovoltaičnih naprav, ki ob trajnostni oskrbi z električno energijo omogočajo tudi prihranek. Da je fotovoltaika mlada, a zelo obetavna gospodarska panoga, je prepričan Devid Miklus, 28-letni podjetnik iz Šte-verjana, ki se je lani odločil za odprtje podjetja Luxim v Kromberku, z novim letom pa je postavil na noge tudi njegovo podružnico v Gorici. »Fotovoltaika se v zadnjih letih tudi pri nas močno razvija. Eno podjetje na štiri se je že odločilo za nakup fotovoltai-čne naprave, zanimanje pa je občutiti tudi med zasebniki. Z raznimi projekti za spodbujanje širitve fotovoltaike imajo namreč v Italiji zasebniki možnost, da si zgradijo fotovoltaično napravo, ne da bi plačali evra,« je povedal Miklus in opozoril, da se je mogoče ob namenskih posojilih bank (in projektu »Go Elios Family« goriške pokrajine, op.ur.) posluževati tudi državnih spodbud v okviru projekta »Conto energia« in mehanizma »Scam-bio sul posto«. S prvim država spodbuja nakup in instalacijo fotovoltaičnih naprav tako, da nudi prispevke na proizvedeno količino električne energije za obdobje dvajsetih let, mehanizem »Scambio sul 28-letni Devid Miklus, desno fotovoltaična naprava posto« pa omogoča vstavitev odvečne energije, proizvedene z domačo fotovol-taično napravo, v električno omrežje in naknadno uporabljanje le-te. »Hkrati je mogoče koristiti prednosti obeh projektov,« je povedal Miklus in opozoril, da je z letošnjim letom pri projektu »Conto energia« prišlo do pomembnih sprememb. »Tarifa, ki jo pomnožimo s količino proizvedene energije, se bo v teku leta znižala, in sicer vsake štiri mesece. Do novosti je prišlo tudi pri razvrstitvi foto-voltaičnih naprav: glede na kategorijo naprave so tarife različne. Do največjih ugod- nosti dajejo pravico integrirane fotovol-taične naprave z inovativnimi značilnostmi, ki so vgrajene v streho, izolirane in za vodo neprepustne,« je pojasnil Miklus in zaključil: »Državni prispevki se nižajo, investicija v fotovoltaične naprave pa se bo tudi v prihodnosti vseeno splačala, saj se sorazmerno nižajo tudi cene fotovoltaičnih modulov. Kdor se prej odloči, ima vsekakor večje prednosti. Naložba v fotovoltaično napravo se zdaj amortizira v približno osmih letih, že od prvega leta pa se lastnik reši stroškov za električno energijo.« (Ale) 26 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI DiiUSTVCJ ZBEZI OD ZENE RAY C00NEY Režija: lože Hrovat Premiera: sobota, 29. januarja 2011, ob 20. uri v ir ŽUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORČIČ V ŠTANDREŽU Prodaja vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred predstavo ali TABAI Božidar od 13. do 14. ure - tel. 0481-20678 [ZT Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: v soboto, 29. januarja, ob 20. uri premiera »Zbeži od žene« Raya Cooneya, nastopa dramski odsek PD Štandrež; v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri ponovitev; informacije, prodaja in rezervacija vstopnic eno uro pred predstavo ali po tel. 048120678 (Božidar Tabaj od 13. do 14. ure). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapuralica«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: koncert pianista Dénesa V rjon-danesa, ki je bil napovedan za danes, 25. januarja, bo na programu 15. marca; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v sredo, 26. januarja, ob 10. uri Tamara Ma-tevc: »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »La versione di Barney«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lesplosivo piano di Ba-zil«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »Vallanzasca: Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »I fiori di Kirkuk«. fi Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA razstavlja Polona Petek; razstava slik z naslovom »Drobne zgodbe sveta« bo na ogled do 27. januarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fon-datore dello Stato e Apostolo della na-zione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni v Gorici je ob prireditvi »Pix-xelMusic« ne ogled razstava »Ammo-stra nostra. No future«; do 28. januarja med 16. in 19. uro, vstop prost. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Arturo Ghergo. Avtarkični glamour. Fotografije za svet filma 1930-1959«; do 31. januarja, od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V KAVARNI CAFFE CARDUCCI v Ul. Duca d Aosta 83 v Tržiču bo do 3. februarja na ogled razstava Paola Pizzina. RAZSTAVA Z NASLOVOM »OLTRE LE NUVOLE« (fotografski letalski spomini Giovannija Cividinija v letih 1915-17) bo na ogled do 10. februarja v razstavnih prostorih letališča v Ronkah in v vili Vicentini Miniussi v Ronkah (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18.30); informacije po tel. 0481-774844, info@ccm.it, www.ccm.it. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, je na ogled samostojna razstava črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve« člana fotokluba Skupina 75 Silvana Pittolija; vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitni-ca narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO- NINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja od torka do nedelje med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). ~M Koncerti potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. S Izleti VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@li-pizer.it in www.lipizer.it. 9 Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 048181826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040566360, ts@adformandum.eu. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Josip Abram v Pevmi danes, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu danes, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu danes, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Zivljenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Kor-zu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valentinovanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 048121361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in fila-telije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. ZDRUŽENJE VEGETARIJANCEV IN ZDRUŽENJE VEGANIMA GORICA prirejata srečanje na temo vegetarijanske filozofije danes, 25. januarja, med 17. in 18.30 v sejni dvorani goriške pokrajine. Sodeloval bo zdravnik Marco Bertali. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo danes, 25. januarja, ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor danes, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPAVA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Gabrje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo liturgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški eku-menski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unita d'Italia e la liberta come problema del presente«; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja danes, 25. januarja, ob 20. uri v gradu Kromberk predavanje Antona Žab-karja z naslovom »Geostrateški položaj Slovenije v minulem stoletju in na začetku tretjega tisočletja«. SLOVIK prireja tretji seminar iz ciklusa »Poti razvoja in rasti« danes, 25. januarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. V gosteh bo Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije. Predavanje bo v slovenščini s simultanim prevajanjem v italijanščino. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asi-lo nido«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.45 predstavitev publikacije »Cam- mina, cammina... « o tragičnih dogodkih med umikom z ruske fronte. ZIMSKE ZGODBE: 5. in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). 0 Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 0481-78232. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Paolo Plesni-car iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče; 12.30, Enzo Cabrini z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Fran-cesca Tommasi vd. Cingerli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES IZ TRŽIČA: 10.00, Michele Az-zarone v Trst za upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Italia Capra vd. Bertogna (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 13.45, Alma Bossi (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.50, Vitto-rio Liva s pokopališča v cerkev in na pokopališče. t V Gospodu je zaspal njegov zvesti služabnik Bogomil Brecelj duhovnik goriške nadškofije ter nekdanji župnik v Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu, Zgoniku in Nabrežini. Od pokojnika se bomo poslovili danes ob 15.30 v župni cerkvi v Šturjah in potem na pokopališču v Ajdovščini. Žalujoča brata Jože in Tone z družinama. Ajdovščina, Bocen, 25. januarja 2011 Z žalujočimi sočustvujejo Brecljevi iz Devina t Zapustila nas je naša draga Francesca Tommasi vd. Cingerli (Milka) Žalostno vest sporočajo otroci Patricija, Loredana in Mauro, sestra Mari, prijatelj Pietro, vnuka Saša in Jasmin ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 25. januarja ob 11.30 iz mrliške veže goriške bolnišnice v štandreško cerkev. Topla zahvala vsem, ki bodo pospremili našo drago na zadnji poti. Nepričakovano nas je zapustila naša balinarka MILKA TOMMASI. Občuteno sožalje družini izreka Balinarski klub MAK-Štandrež / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 27 gledališče koper - Nova produkcija: Štorklje umirajo Nostalgija po času, ko so štorklje prinašale življenje Krstna uprizoritev dramskega besedila Evgena Carja v režiji Dušana Jovanovica Evgen Car: Štorklje umirajo Režiser: Dušan Jovanovic Dramaturg: Matjaž Briški Igrajo: Evgen Car, RokMatek, Magda Kropiunig, Janez Starina, Katja Levstik, Ajda Toman. Produkcija Gledališče Koper. Prejšnji petek je na odru koprskega gledališča doživelo krstno uprizoritev dramsko besedilo Evgena Carja Štorklje umirajo v režiji Dušana Jovanovica. Tekst je avtor napisal ob spoznanju, da vse več domače zemlje odhaja v roke tujcem, ne le v Prekmurju, temveč tudi drugod po Sloveniji. Besedilo je bralno uprizoritev doživelo marca 2008 v Gledališču Glej in je bilo istega leta skupaj s še tremi dramskimi besedili nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame v Kranju. Štorklje so od nekdaj simbol Prek-murja, ki je v slovenski družbi od političnega centra - in zato tudi od kulturnega ter gospodarskega dogajanja - najbolj oddaljena regija par excellence. V književnosti in glasbi se pojavlja kot domovina ljudi, ki imajo za sabo težke življenjske zgodbe, vendar ostajajo kljub temu močno navezani na svojo zemljo. Zaradi pomanjkanja služb pa se danes mladi Prekmurci izseljujejo drugam, kjer praviloma tudi ostanejo, prazne domačije pa kupijo tuji ljudje. Drama Štorklje umirajo ponovno, čeprav ne nanovo, obravnava klasično temo literature in dramatike ter eno od osrednjih vprašanj lokalnih identitet: odnos do lastne posesti in posledično do lastnih korenin. Po ljudskem izročilu naj bi štorklje prinašale otroke, se pravi življenje, v naravi pa te ptice poskrbijo tudi za svoje ostarele roditelje. So torej simbol življenjskega krogotoka in hkrati načina življenja, ki pa danes ni več aktual- Delo obravnava klasično temo odnosa do zemlje in do lastnih korenin f. radovan čok no. Umiranje štorkelj pomeni zato umiranje vasi, tradicije in starih navad. Okoli te problematike se sučejo razmišljanja protagonista drame Martina Pavra, ki se nikakor ne more sprijazniti z življenjem v domu za ostarele. Čeprav je še krepak in željan življenja na svoji domačiji, ga sin in snaha vztrajno prepričujeta, da je njegovo mesto v domu. Martin pa ne ve, da je sin že več let brezposeln in da je zaradi finančne stiske družinsko domačijo prodal Škotu. Še več, na svoj 77. rojstni dan se Martin odloči, da se bo vrnil domov, kjer bi rad tudi umrl. Smrt želi dočakati v miru in dostojno, kar zanj pomeni na svoji zemlji. Dogajanje na odru poteka dokaj linearno, brez večjih zapletov, veliko je humorja, še več pa melanholije, ki jo ustvarjata glasba in Martinovo hrepe- nenje po domu. Konec je trpek in grenko je tudi Martinovo končno spoznanje: domačija ni več v njegovi lasti in smrt bo zato dočakal v domu. Martinove občutke krivde in nostalgijo po nekdanjih, zagotovo skromnejših a vendar bolj gotovih časih, ter človekovo nemoč je v svojih izpovedih izvrstno podal avtor dela in nosilec glavne vloge Evgen Car. Njegove besede so v prekmurščini zvenele še bolj avtentične in iskrene. Janez Starina je prav tako prepričljivo odigral ciničnega dr. Šfiligoja, upokojenega profesorja marksističnega in samoupravnega prava, ki se v starosti zaveda, da njegove knjige danes nikomur ne služijo in da je celo življenje predaval (nepravi) model prava. Čeprav se tudi on sprašuje, ali je dovolj naredil za ta svet, se - z razliko od Martina - za svoj neu- speh ne čuti krivega. Trio ostarelih varovancev doma je zaokrožil prijeten nastop Katje Levstik, ki je vlogo priletne Bone Ane odigrala radoživo in ustvarila lik navihane lovke premožnih vdovcev. Sončna in pozitivna je bila Ajda Toman, v vlogi mlade študentke-prostovoljke, ki vliva upanje v nove čase. Rok Matek in Magda Kropiunig sta bila Martinov sin in snaha, ki se kot mlad par soočata z brezposelnostjo in mobbingom na delovnem mestu. Delo je na začetku letošnjega leta bilo prevedeno tudi v madžarski jezik. Glede na to, da je njegova vsebina aktualna na celotnem čezmejnem območju med Madžarsko in Prekmurjem, se bržkone obetajo tudi gostovanja tudi na Madžarskem. Mitja Tretjak tržaško operno gledališče - G. Verdi: I due Foscari Koprodukcija z baskovskim opernim gledališčem se je rodila pod srečno zvezdo Giuseppe Verdi je bil enaintrideset let star, ko se je s svojim zvestim in potrpežljivim sodelavcem lotil Byro-nove tragedije I due Foscari. Francesco Maria Piave je ubogljivo sledil vsem navodilom skladatelja, ki je že v mladih letih pokazal izredno razvit dramaturški talent, s katerim je literarna dela prilagajal ritmu in potrebam glasbene drame. Čeprav je opera nastala v obdobju, od katerega se je Verdi v zrelih letih ogradil, češ pisati je moral v naglici, kot za stavo - imenoval jih je »jetniška leta« -, je mojster v njej izklesal like, ki so glasbeno in psihološko povsem dovršeni. Tragična zgodba o beneški plemiški družini Foscari vsebuje arhetipe poznejših likov Verdijevih mojstrovin: mogotcev, ki so razdvojeni pod pritiskom oblasti, očetov, ki jim položaj brani, da bi lahko izkazali svojo ljubezen,pa seveda nesrečnikov, ki v navzkrižnih bojih za oblast podležejo nasilnežem. Tržaško operno gledališče Verdi je opero uprizorilo po skoraj tridesetletnem premoru: koprodukcija z baskovskim opernim gledališčem se je rodila pod srečno zvezdo, kar je spodbuden znak za leto, ki se je odprlo pod bremenom hudih finančnih problemov. Scenograf in kostumograf William Or-landi je na odru ustvaril prečiščene in poetične slike Benetk iz 15. stoletja, kot odsev slikarskih mojstrovin, ki so jim luči Nina Napoletana podarile očarljive odtenke. Poenostavljeni, stilizirani kostumi so se v okvir zlili kot estetsko dovršena celota, s katero je režiser Joseph Franconi Lee upravljal dokaj koherentno in razsodno: temačni prizori neizprosnih beneških oblastnikov so izstopali v ostrem nasprotju s prelestni-mi barvami lagune, kot glasba, ki prehaja iz temnih tonov na ljudske barkarole. Opero je dirigiral Renato Palum-bo, ki nam na dosedanjih tržaških na- stopih ni pustil dobrega vtisa, tokrat pa je dirigent našel dobro soglasje z dramo, ki jo je orkester oplemenitil z žlahtnim, občutenim, tu pa tam nekoliko zanesenjaškim, vsekakor pa doživetim muziciranjem. Tudi zbor, ki ga je pripravil Alessandro Zuppardo, se je odlično izkazal: bilo je še nekaj negotovosti v nekaterih vstopih, petje pa je zaz-venelo z lepim dinamičnim niansira-njem in je ansambel postavilo na enakovredno raven s pevsko zasedbo, ki je bila na zelo dobrem nivoju. Spoznali smo mlade, a že mednarodno uveljavljene pevce, ki so se globoko vživeli v tragedijo: v prvi vrsti baritonist Luca Salsi, ki je vlogo starega in strtega do-ža Francesca Foscarija odpel z močnim čustvenim nabojem in zablestel z žametno, pa tudi zvenečo barvo glasu. Njegov sin Jacopo je zaživel v izredno prepričljivi interpretaciji tenorista Ste-fana Secca, ki je znal podati tako he- Baritonist Luca Salsi je odlično interpretiral doža Francesca Foscarija f. f. parenzan rojsko kot tudi intimno plat po krivici obsojenega plemiča. Njegova žena Lu-crezia Contarini je bila urugvajska so-pranistka Maria Jose Siri, temperamentna, a tudi lirsko obdarjena inter-pretka, ki je z umetniškim občutkom znala izraziti tako jezo, kot tudi ljubezen in obup. Neprijetno vlogo Jacopa Loredana je mojstrsko odpel ruski basist Alexander Vinogradov, pevsko zasedbo so dopolnili Saverio Bambi, Asude Karayavuz, Dax Velenich ter Ivo Federico. Kratki koreografski vložki, ki jih je pripravila Marta Ferri, so izpadli bolj kot scenografsko dopolnilo, predstava pa sodi med najboljše postavitve tržaškega gledališča in tudi v drugi pevski zasedbi se obeta nekaj zanimivih glasov. Navdušeni aplavzi so nagradili vse po-ustvarjalce, posebno vroči so bili namenjeni trem protagonistom, opera bo na odru do sobote, 29. januarja. Katja Kralj Veliko zanimanje za razstavo Hitler in Nemci V Nemškem zgodovinskem muzeju v Berlinu je do 27. februarja na ogled razstava Hitler in Nemci. V muzeju na aveniji Unter den Linden bo zaradi velikega zanimanja na ogled tri tedne dlje, kot so načrtovali. Približno 60 odstotkov obiskovalcev je Nemcev. To je razstava o naši zgodovini in identiteti, je zapisala kustosinja Simone Erpel. Razstava, ki so jo odprli 15. oktobra lani, je že med pripravo sprožala številne polemike. V povojni zgodovini Nemčije je to namreč prva razstava, ki med drugim tematizira življenje in delo Adolfa Hitlerja. Medtem ko so razstavni projekti, pri katerih so v središču posledice Hitlerjeve politike, v Nemčiji zelo pogosti, je Hitler vedno ostajal tabu. Težave, kako obeležiti temno obdobje nemške zgodovine, ne da bi desničarskim skrajnežem ponudili možnost za poveličevanje nacizma, je predvsem v Berlinu stalnica. Zadnji primer, poleg razstave Hitler in Nemci, je prostor, nedaleč stran od Potsdamer Platza, kjer sta imela med letoma 1933 in 1945 svoj generalni štab gestapo in SS. Lanskega junija so tam po dolgih letih razmislekov in načrtovanj vendarle odprli spominski in dokumentarni center Topografija terorja. Prej je tam dolgo časa vladala praznina, vse z namenom, da se častilcem nacizma odvzame identifikacijsko točko. Kot je v elektronski pošti za STA zapisala kustosinja Simone Erpel, je bilo eno ključnih vodil pri postavljanju razstave, da obiskovalcem predstavijo tako Hitlerja kot tudi veliko podporo, pomoč, ki mu jo je pri vzponu na oblast in v času vladanja nudilo ljudstvo. Cela razstava je zato koncipirana kot soočenje Hitlerja, vedno postavljenega v družbeno-političen kontekst, in žrtev njegove politike. Obiskovalci si za razstavo, ki je na ogled na nekaj več kot 1000 kvadratnih metrih, v povprečju vzamejo dve uri časa. Po besedah Erplove so vsi termini za šolske skupine že dolgo zasedeni. Kustosinja je prepričana, da si mora vprašanja, ki zadevajo Hitlerja in nacizem, postavljati vsaka generacija, saj je to tema, ki še zdaleč ni izčrpana. Doslej na razstavi ni prišlo do izgredov, ki jih, tako Erplova, niti ne pričakujejo. Na razstavi, ki so jo pripravljali tri leta, je 70 odstotkov eksponatov last Nemškega zgodovinskega muzeja, drugo so si izposodili. Glede na to, da razstava jasno kaže vlogo, ki so jo v času nacizma odigrale korporacije, kot sta Siemens in Porsche, se postavlja vprašanje, kakšen je njihov odziv na razstavo. Kustosinja na to vprašanje ni odgovorila. (STA) Študentska založba: 60 novih naslovov Študentska založba je v založniški program za leto 2011 uvrstila 60 novih naslovov, od tega bodo štirje ponatisi, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal urednik Mitja Čan-der. Po njegovih besedah se trudijo nadaljevati kakovostno linijo tiste literature, ki je pomembna za slovenski prostor. Med domačimi novitetami, ki bodo izšle z letošnjo letnico, je Čander omenil izbrane pesmi Tomaža Šalamuna ob njegovi 70-letni-ci, pesniško zbirko Dušana Jovanovica in antologijo slovenskih pesmi v prozi. Izšli bosta tudi pesniški zbirki Uroša Zupana in Katje Perat. Nove romane bodo v zbirko Beletri-na, ki letos praznuje 15 let, prispevali Aleš Čar, Jurij Hudolin, Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič, Zdenko Ko-drič in Dušan Merc. S kratko prozo bosta zastopana Sebastijan Pregelj in Mojca Kumerdej, izšel bo tudi izbor iz zgodnje krajše pripovedne proze Prežihovega Voranca. Izmed prevodnih novosti se bralci lahko nadejajo del Agote Kristof, Herte Müller, Roberta Walserja, Ceesa No-tebooma, Franza Kafke, Virginie Woolf, Jamesa Joycea, Ilme Rakusa in Inga Schulzeja, je mogoče razbrati iz programa založbe. (STA) 28 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ISTRSKI ZORNI KOT Odnosi med sosedi Vl • • v • so sli v višino Miro Kocjan Prazniki so mimo, pojavila se je pravcata zima. Mimo sicer niso, saj je pred nami še pust, ki je prav tako nekak praznik. Zima pa se je predstavila s svojo najbolj izvirno vizit-karto: sneg, led, burja in še marsikaj sodi vanjo. Utemeljeno navajajo, da je sneg zagospodaril na cesti A-6, ki povezuje Reko z Zagrebom. Nekateri mediji pišejo o »zimskem peklu«. zaradi burje in snega je bil od Kikovice do Delnic omogočen samo promet z vozili v smeri Zagreba, medtem ko je bila reška smer zaprta za vsa vozila. Vreme je povzročilo nepopisne težave marsikje v Gorskem Kotarju in Liki, kjer so preprosto prepovedali promet vsem težkim vozilom. Pa še, kot primer: na krškem mostu se je burja odrezala s sunki do 190 kilometrov na uro, kar je že pravi orkan, na morju pa je vidljivost segala le do 20 metrov. Skratka promet je bil sila otežkočen med otoki, pa tudi na avtocestah. Istrski in kvarnerski mediji veliko poročajo o okrogli mizi za manjšine v okviru mešane komisije Slovenija - Fur-lanija Julijska krajina, ki je bila v Trstu. Na-glašajo, da je to spet potrditev, da je manjšina nesporno dodana vrednost. Manjšinsko glasilo v Istri omenja zlasti razpravo Maurizia Tremula, ki je predsednik izvršnega odbora Italijanske unije. O obisku slovenskega predsednika Turka v Italiji je med drugim dejal, da so odnosi med dvema deželama šli nazaj »v višino« ter da se moramo obojestransko potruditi, da bomo to doživljali vsak dan. Srečanje, je rekel Tremul, nas je oskrbelo z navdušenjem, da bomo kar nadaljevali po tej poti. V bistvu gre za odnos do manjšin, za sodelovanje med njimi, ki ga bo treba poglobiti ter zlasti za uresničevanje čezmej-nih projektov, ki so sprejeti, na primer »Jezik - Lingua« in drugi. Zasledili pa smo tudi komentar, ki zadeva umetniška dela, ki so bila odne-šena v Italijo, napisan pa je v smislu, da iz tega ne bi smeli delati problema, čeprav je zahteva o vrnitvi razumljiva in tudi primerno formulirana. Ustrezno pa priporoča, da bi kot nekak začetek organizirali nekje ob meji bogato razstavo teh del, s čimer bi v bistvu potrdili, da gre za vrednosti in vrednote, ki veljajo za vse to naše območje. Skratka, vse kaže, da nismo več na poti navzgor, marveč na ravnini, ki spodbuja iskreno sodelovanje. Poslanec istrskega demokratskega zbora Damir Kajin sodi, da zdajšnja vlada žal ne ravna dovolj hitro pri reševanju problemov, skratka, da žal ni znamenj, da resno odpravljamo krizo, marveč ravnamo tako, da bomo bodoči vladi kot dediščino zapustili državno pesem, državno zastavo, regijske zastave in dolgove. Kajin trdi, da še niso sprejeli natančnega seznama in načrtov o vprašanjih, pri katerih bi finančno pomagala Evropska unij.a Če bomo tako nadaljevali, je dejal poslanec na tiskovni konferenci, se bomo približali napetim razmeram, ki so zdaj v Tuniziji. Nekaj predlogov je sicer pripravljenih, žal pa niso uresničljivi, vsaj do konca leta ne. Tudi sindikalne organizacije jasno menijo, da vlada zaostaja. Res je, da je deset načrtov pripravljenih, denimo železniški odsek Križevci - Koprivnica, nova električna centrala v Dubrovniku in drugi, toda vse to bi stalo okrog 6 milijard kun, ki jih država kajpak nima. O nekaterih naložbah je Kajin mnenja, da gre zgolj za predvolilno potezo. Določen korak za evropska finančna sredstva pa so medtem storili v Po-reču, kjer so ustanovili medobčinski odbor za napredek ruralnega ozemlja. Vodil ga bo poreški župan Edi Štifanič, okolj-skih občin pa je sedem. Ne gre pozabiti, da v Pazinu že obstaja agencija za rural-ni razvoj Istre, v njej pa so strokovnjaki s področja kajpak kmetijstva, gozdarstva, ribolov, lov in električno energijo, ki bodo seveda tesno sodelovali s prej omenjenim odborom za ruralni napredek. V Mestni knjižnici v Pulju so pripravili zanimivo in bogato razstavo knjižnega fonda istrskih srednješolskih bibliotek. Gre za šest srednjih šol, zamisel pa je dala Dijana Dinkovič, ki predstavlja pulj-sko knjižnico. Pri otvoritvi je naglasila, da razpolagajo biblioteke istrskih srednjih šol z nespornim knjižnim bogastvom, o katerem je prav, da ve vsa Istra. Na razstavi je več sto knjig, med katerimi so sila vredni unikati. Dinkovičeva je utemeljeno naglasila, da gre ne le za zgodovinsko, marveč tudi socialno bogastvo. V Momjanu resno razmišljajo o obnovi tamkajšnjega gradu. Zgodovinarji, strokovnjaki in sploh ljudje sodijo, da bo velika škoda, če bo grad razpadel. Na srečo so nekatera novejša znamenja spodbudna. Za določena obnovitvena dela so od leta 2000 do lani namenili 390 tisoč kun, kar pa je seveda malo in premalo. Poudarek sicer zasluži, da so to sredstva, ki jih je dala italijanska regija Veneto. Zdaj končujejo geotehnične analize, kar bo stalo 20 tisoč evrov. Ustrezna dela opravlja zagrebška firma »Geokspert«. Namestnica bujskega župana Maiana Jelinčič Bu-jič med drugim trdi, da bi z obnovitvenimi deli pri razpadajočem gradu lahko hitreje nadaljevala, problem pa je v tem, da nekateri postavljajo vprašanje lastništva nad ožjo okolico gradu, to pa je seveda resno vprašanje. Med drugim tudi zato, ker je kar nekaj teh lastnikov že pomrlo. Kakorkoli, katastrskih vprašanj ni malo. Kričeča praznina pa je tudi v tem, da ta grad, ki je sicer znan po vsej Istri, še ni v seznamu zgodovinskih spomenikov, za katere skrbi ministrstvo za kulturo. Najnovejši podatek je tudi, da se bodo najbrže spet obrnili za pomoč na deželo Veneto, hkrati pa nameravajo urgirati pri Evropski uniji. Za domala celotno obnovo gradu bi potrebovali 700 tisoč kun. divača - Knjiga Klelije Potokar Domoznansko delo, namenjeno bodočim rodovom Avtorica Klelija Potokar s svojo knjigo DIVAČA NA STIČIŠČU POTI DIVAČA - Klelija Potokar iz Kačič Pa-reda, ponosna učiteljica in vodilna delavka v gospodarstvu in zdravstvu v pokoju, prepoznavna osebnost v domačem in širšem okolju, nosi v sebi veliko skritih idej in zamisli. Zopet je domačo javnost presenetila - tokrat že s tretjo knjigo - obsežno monografijo »Divača na stičišču poti.« Obsežno domoznansko delo je izšlo na 440 straneh v nakladi 300 izvodov pri založbi Borovci v Ilirski Bistrici. Pri raziskovanju je avtorica uporabila več kot 300 virov, med njimi je obiskala številne muzeje in arhive, informatorje, posameznike in institucije. Knjiga o Divači je nastajala intenzivno dobra tri leta (tudi po 16 in več ur na PISMA UREDNIŠTVU Javno vprašanje vsem slovenskim zgodovinarjem, politikom in poznavalcem istrske tematike, ki so se pobliže ukvarjali s medvojnimi in povojnimi razmerami v Istri. Naj naštejem nekaj imen: Mojca Drčar Murko, Milica Kacin Wohinz, Marta Ver-ginella, Nevenka Troha, Gorazd Bajc, Bojan Brezigar, Frane Go-ljevšček, Slavko Gaberc, Milan Gre-gorič, Branko Marušič, Milan in Samo Pahor, Jože Pirjevec, Janko Ple-terski, Milan Rakovac, Stojan Spe-tič. Če sem koga pomotoma dala v ta seznam ali ga izpustila, naj mi ne zameri, nisem kdove kako poučena na tem področju. V Primorskem dnevniku z dne 19. januarja sem na 3. strani brala krajši zapis v zvezi z našim predsednikom, kjer je rečeno, da..."Ita-lijani, ki so svoj čas zapustili Istro, niso optanti, kot jih še danes označujejo nekateri v Sloveniji, temveč begunci, pravi slovenski predsednik Danilo Türk." - Naš predsednik je med drugim za milanski Corriere della Sera poudaril:" Mi razumemo ta dogajanja, a poznamo tudi njihovo zaporedje: fašizem, agresija, vojna in nato ezulska drama. Treba je imeti spoštljiv odnos do vseh spominov." Milo rečeno, predsednikova izjava me je presenetila. Mislila sem celo, da se bo kakšen naš zgodovinar ali ekspert povojnih razmer oglasil, pa se ni. Meni se namreč beseda optant zdi čisto na mestu in več kot spoštljiva, veliko bolj primerna od kakšnega begunca ali ubežnika (= fuggiasco), saj najbolj pravilno odraža, kar je doletelo številne takratne Istrane, ne samo italijanske narodnosti, tudi sloven- ske in hrvaške; lahko so se sklicevali na optantski zakon, če niso hoteli ostati, sicer na svojem, vendar v krajih zasedenih od tuje države ali od režima, ki ga niso marali, saj jim je dal pravico, da so se potem lahko mirnim potom, pa čeprav hudo boleče, izselili v bližnjo Italijo, več ali manj v svojo domovino ali pod manj totalitarno vladavino. Danes 22. januarja v Primorskem dnevniku pa berem precej drugačno trditev. Citat bo malo daljši, da bo vsakomur razumljiv. Očitno gre za mnenje predsednika Federacije ezulov Renza Codarina: "S predsednikom Turkom je bilo zaznati spremembo, razumevanje ezulskega vprašanja. Slovenski predsednik se je poklonil spominskemu obeležju ezulom na Trgu Liberta, to simbolno dejanje ezuli zelo cenijo, kot tudi cenijo predsednikove besede o izseljencih, ki niso bili optanti ali ubežniki." Nekaj pri predsednikovih izjavah očitno ne klapa. Nam bo moral ponovno povedati, kaj je sploh rekel, če bomo hoteli zvedeti to, kar je resnično dejal. V prvi izjavi ne smemo ezule (po naše izseljence) označevati več z optanti - pa čeprav, historično vzeto, so optirali in zaradi tega bili avtomatično optanti, moramo jim reči begunci. V drugi pa jih ne smemo niti imenovati begunci, kar radi storimo, saj res niso bili begunci. Le izseljenci so lahko postali, potem ko so optirali za Italijo in se Jugoslaviji potemtakem odrekli. A rečeno je, da jih ne smemo označiti niti za optante. Ponovim: Pa čeprav so bili. Zakaj ne? Kaj je narobe s to oznako? Zgoraj omenjeni slovenski avtorji v svojih knjigah ali člankih kar naprej govorijo o optantih. Anti si jih niso izmislili? Po kakšnem partijskem diktatu! Prav gotovo ne, saj tudi Marisa Madieri, ki "je iznad vsake sumnje" (al disopra di ogni sospetto), žena tržaškega pisatelja Claudia Magrisa, avtorica knjige Verde acqua, na strani 42 pravi, da je njena družina optirala za Italijo, saj so bili vsi Italijani, ki niso odšli, pozvani k opciji. Knjiga v slovenskem prevodu Veronike Brecelj je izšla pri Slovenski matici 2006 z naslovom Zelenomodro in ta podatek je na 52. strani. Ni mi sploh jasno, zakaj ezuli po besedah Codarina tako zelo cenijo predsednikove besede o izseljencih, ki niso baje bili optanti ali ubežniki. Pa čeprav so bili optanti 100 odstotno. Bi mi kdo pojasnih vzrok za to radost, ki čuti potrebo celo, da prikraja zgodovino in pot-varja dejstva in, hočeš nočeš, postavlja na laž zgodovinarje in eksperte, z Mariso Madieri vred? Pa si sme slovenski ... ali kateri koli predsednik privoščiti tako manipulacijo? Mu njegova visoka funkcija to dovoljuje? Tudi ko gre za debelo laž? Zaželen je odgovor. Jolka Milic »Domoljubje« hervardov Spoštovani, v stavbi, ki je v Trstu simbol narodnostne mržnje in rasističnih blodenj, je 19.1.2011 gostovala organizacija, ki v Sloveniji dosledno podžiga protiromsko in protii-slamsko histerijo ter vneto zagovarja rasistične predsodke. Slovenski prevod knjige Jurija Velenina o starodavnih in današnjih Slovencih, ki so jo tega dne predstavili v Narodnem domu, je namreč uredila in izdala Zveza domoljubnih društev Hervardi. Ki ni skupina smešnih m posebnežev, ampak združuje sa-mooklicano slovensko vojaško aristokracijo, saj naj bi ime hervardi za časa starodavne Karantanije označevalo pripadnike vojaške elite -bojne stražarje. Na dan upora proti okupatorju, 27. aprila 2009, je nameravala v Ljubljani prirediti shod za „osvoboditev Slovenije" ne-Slo-vencev in še posebej proti gradnji muslimanskega središča, kar ji je preprečil hvalevreden nastop slovenskih protifašistov. Na spletni strani hervardov naletimo na članke, katerih naslovi zgovorno pričajo o pravi vsebini „domoljubja", ki ga „bojni stražarji" razglašajo kot svoj edini smoter.: „Nasilje v Londonu, številke in vprašanje rase"; „Židje igrajo vodilno vlogo v pro-moviranju multikulturalizma"; „Spoznajte novega Batmana. Alžirski musliman, ki rešuje Francijo pred neonacisti"; „Francozi so rasisti zaradi upiranja ciganski invaziji"; „Dokumentarec o EDL (English Defence League, angleški rasistični „domoljubi") demonstracijah v Boltonu". To je „domoljubje", ki ga razglašajo hervardi. In ki ga oni in njim podobni tudi konkretno uresničujejo, kot vedo povedati slovenski antifašisti in marsikateri ne-Slove-nec. Kdor pa spušča te ljudi v Narodni dom, tržaški simbol nacionalne in rasistične mržnje, si potem ne sme drzniti, da si polni usta z gesli proti nestrpnežem in rasistom. Promemoria dan), sicer pa je raziskovalno delo nastajalo več kot 15 let. Gre za pravo knjigo v pravem času, namenjeno pravemu bralcu. Knjiga je tudi uporabna in v pomoč številnim poklicem, še zlasti bodočim rodovom. Predstavitve v hotelu Malovec v Divači se je udeležilo veliko število obiskovalcev, žal pa smo pogrešali župana, občinske svetnike, šolnike in številne druge, ki jim je knjiga namenjena. Prišli pa so potomci Di-vačanov celo iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Poudariti velja, da je polovico naklade že razprodane in da za knjigo vlada veliko zanimanje. Zbrane je na prireditvi, ki jo je povezovala Anči Godnik, pozdravila ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice Nadja Mi-slej Božič, ki je obširno predstavila pomen in vsebino tretjega domoznanskega dela avtorice Klelije Potokar, ki je izšlo po knjigah Kačiče na Krasu (2005) in Vremska dolina med Krasom in Brkini (2008). »Delo ustreza trem kriterijem, ki opredeljujejo domoznanstvo: avtorica je iz tega prostora, živi v tem prostoru in ustvar-ja-piše o tem prostoru. Knjiga je posvečena ženam in dekletom, mlekaricam, ko je šlo za preživetje družine, borkam za obstanek slovenstva v času fašizma, parti-zankam v NOB. Le nekatere od teh so preživele grozote fašističnih in nacističnih je-tnišnic in taborišč, borke za svobodo primorskega naroda, ves čas branilke jezika in slovenstva. Borke tudi po 2. sv.vojni, tiste, ki so si prizadevala obnavljati domačije, tiste, ki so se zavedale, da je potrebno storiti tisti več, ki presega vsakdan s stremljenjem k horizontu. Borke vse do danes. Ena izmed teh je tudi Klelija Potokar,« je poudarila Mislej Božičeva. V petih letih je to že njena tretja knjiga, ki nas popelje v Divačo ter ožjo in širšo okolico skozi zgodovino ter postavi Divačo od preteklosti do danes skozi čas in prostor. Leta 2005 je izšla njena knjiga Kačiče na Krasu, tri leta kasneje pa Vremska dolina med Krasom in Brkini. Najnovejša knjiga nas popelje 7.500 let nazaj, pred našim štetjem, ko je datirana prva človeška skupnost na Krasu, ki se ukvarja z ovčerejo- obdobje neolitika ali nove kamene dobre, nato zasledimo premične pastirske skupnosti idr. Ste vedeli, da je bila Divača do začetka zadnje četrtine 19.stoletja ovčarska vas? Da so od leta 1771 pogosteje sadili krompir in se tako obvarovali lakote? Spoznavamo, kako so se ljudje preživljali: tudi žene so prispevale v družinski proračun, tako da so iz zaledja nosile v Trst v jerbasih vse, kar se je dalo prodati (mleko, jajca, piščance, poljske pridelke). Dekleta so največkrat odhajale kot pomočnice tržaškim družinam ali v gostilnah, perice. Predstavitveni večer v Divači so v kulturnem programu obogatili domači mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Antona Baloha in godalni trio. Knjigo Divača na stičišču poti je mogoče kupiti v divaški knjižnici ali pri avtorici osebno na tel. 051/422 484. Olga Knez / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 29 RUSIJA - Silovita eksplozija včeraj ob 14.30 po srednjeevropskem času V napadu na moskovskem letališču Domodedovo najmanj 35 mrtvih Ranjenih je kakih 130 - Obsodbe ruskih oblasti in mednarodne skupnosti MOSKVA - Največje moskovsko letališče Domodedovo je včeraj pretresel teroristični napad. Silovita eksplozija v potniškem terminalu je zahtevala najmanj 35 smrtnih žrtev, več kot 130 ljudi je bilo ranjenih. Ruske oblasti in mednarodna skupnost so ostro obsodili napad, ki naj bi ga izvedel samomorilski napadalec. Silovita eksplozija, ki naj bi ustrezala kar sedmim tonam razstreliva TNT, je odjeknila okoli 14.30 po srednjeevropskem času, in sicer na potniškem terminalu letališča, na delu za mednarodne prihode oziroma za prevzem prtljage. Med 12. uro in eksplozijo so se tam verjetno zadrževali potniki s približno 20 mednarodnih letov, med drugim iz Londona, Dunaja, Münch-na, Hamburga, New Yorka, Dubaja, Carigrada, Kaira in Tokia. Moskovska policija je po eksploziji nemudoma okrepila varnostne ukrepe v mestu, še posebej na letališčih in na moskovski podzemni železnici. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je odredil poseben varnostni režim na letališčih in različnih postajah v Rusiji. "Nujno je treba uvesti poseben režim na vseh letališčih, pa tudi v drugih večjih objektih, ki se nanašajo na transport v državi," je poudaril Medvedjev. Dejal je tudi, da prve informacije kažejo, da je šlo pri napadu za teroristično dejanje. Zaradi napada je Medvedjev tudi preložil za danes predvideni odhod v Švico, kjer se je nameraval udeležili Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Ruski varnostni viri so sprva sporočili, da je samomorilski napadalec, ki se je razstrelili na Domodedovu, najverjetneje prišel s Severnega Kavkaza. Kasneje so preiskovalci na prizorišču napada našli truplo domnevnega napadalca. Šlo naj bi za moškega "arabskega videza", starega med 30 in 35 let. Ruska tiskovna agencija RIA Novosti pa je poročala, da so ruske varnostne službe prejele svarilo, da se načrtuje napad na enem izmed moskovskih letališč. Vir iz vrst letališke varnostne službe pa je medtem za rusko spletno stran Lifenews povedal, da so namig, da se nekaj pripravlja, prejeli teden dni pred eksplozijo. V Rusiji so v preteklosti že bili priča več napadom na vlake in podzemno železnico, napad na Domodedovo pa je bil prvi napad na kako letališče v Rusiji po letu 2004. Iz sveta prihajajo prvi odzivi na teroristični napad. Predsednik Evropske parlamenta Jerzy Buzek je v izjavi obsodil napad in poudaril, da za terorizem in nasilje ni opravičila. Izrazil je sočutje z ruskim narodom in izrekel sožalje svojcem žrtev. Varnostniki pred vhodom na letališče Domodedovo po včerajšnjem napadu ansa Napad je ostro obsodil tudi predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Mevlüt Cavusoglu, člani skupščine, ki zaseda v Strasbourgu, pa so spomin na žrtve počastili z minuto molka. Cavusoglu je izrazil pretresenost in zgroženost. "Za terorizem ne more biti nobenega opravičila, saj je v popolnem nasprotju z vsem, za kar si prizadevamo v Svetu Evrope," je še poudaril. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ob napadu izrazil solidarnost z ruskim narodom in vlado. V sporočilu za javnost je obsodil to grozljivo dejanje in izrazil sožalje svojcem žrtev. "V tem boju smo skupaj. Prav zato moramo v svetu Nato-Rusija okrepiti sodelovanje v boju proti terorizmu," je poudaril Rasmussen. Napad obsojajo tudi številne države, med njimi Francija, Nemčija in Velika Britanija. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je v imenu svoje države izrazil solidarnost z ruskimi oblastmi. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je poudaril, da za to barbarsko dejanje ni opravičila. Obsodbam se je pridružila tudi kanclerka Angela Merkel. Vodja britanske diplomacije je ob napadu izrazil pretresenost in izrazil sožalje družinam žrtev. Domodedovo je največje in najmodernejše moskovsko letališče, skozi katero je lani šlo več kot 22 milijonov potnikov. Leta 2004 sta se uspela na Domode-dovu na letali vkrcati dva samomorilska napadalca, ki sta se nato v zraku razstrelila in ubila skupno 90 ljudi. (STA) ALBANIJA Po protestih v priporu še 27 demonstrantov TIRANA - Albanske oblasti so včeraj sporočile, da so odredile podaljšanje pripora za 27 protestnikov, ki so jih aretirali med protivladnimi protesti v Tirani konec minulega tedna. Albanski predsednik Bamir Topi pa je vse strani, tako koalicijo kot opozicijo, včeraj pozval, naj bodo mirne. Ob petkovih protestih, v katerih so umrli trije ljudje, več deset pa jih je bilo ranjenih, je bilo aretiranih 113 ljudi. Topi je včeraj po srečanju z vodjo opozicijskih socialistov Edijem Ramo poudaril, da bi morale politične sile v državi začeti politični dialog, ki je trenutno nujen za stabilnost države, javni red in ugled Albanije v tujini. Ob tem je pozval vse strani, naj bodo zadržane ter "vladavini prava in neodvisnim pravnim institucijam dajo čas, da bodo lahko delovale". Odnosi med različnima političnimi tabori v Albaniji so že dolgo napeti, še posebej pa so se zaostrili po volitvah junija 2009, ki naj bi jih po trditvah socialistov spremljale množične poneverbe. Kljub več poskusom posredovanja, opominjanju in ultimatom, med drugim tudi s strani EU, vlada in opozicija po letu in pol še vedno ostajata vsaka na svoji strani. (STA) TUNIZIJA - V nekaterih šolah in uradih so se začele stavke V Tunisu znova protesti proti Gannouchijevi vladi TUNIS - Pred poslopjem tunizijske vlade se je včeraj znova zbralo več tisoč protestnikov, ki jih je skušala policija raz-gnati s solzivcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V več uradih in šolah pa so včeraj začeli stavko, s katero protestirajo proti vladi narodne enotnosti, oblikovani po pobegu predsednika Zina El Abdina Ben Alija iz države. Stavko je sklical sindikat tunizijskih delavcev, znan kot UGTT, ki ne priznava vlade, v kateri je več ministrov nekdanjega režima, med njimi tudi premier Mohamed Ghannouchi. Ta odstop zavrača in vztraja, da bo na položaju ostal do prvih demokratičnih volitev v državi po razglasitvi neodvisnosti od Francije leta 1956. Volitve naj bi bile v roku šestih mesecev, datum pa še ni določen. V skladu z odlokom vlade bi se moral včeraj nadaljevati pouk v šolah, ki so bile zaprte od 10. januarja, vendar pa so se številni učitelji pridružili stavki, zato mnogo šol ostaja zaprtih. Proti začasni vladi so protesti potekali tudi v nedeljo, ko se je pred po- slopjem vlade zbralo več tisoč ljudi, med njimi jih je bilo precej iz osrednjega dela države, kjer so se začeli protesti, ki so z oblasti odnesli Ben Alija. Številni so napovedali, da bodo pred vladnim poslopjem vztrajali, dokler vlada ne bo odstopila. Obenem pa je v Tuniziji čedalje pogosteje slišati tudi tiste, ki nadaljevanju protestov po padcu Ben Alije-vega režima nasprotujejo in menijo, da bi se morale zadeve umiriti. Zaradi podpore odstavljenemu predsedniku je bila precej kritik deležna tudi Francija. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj priznal, da so v Parizu "podcenjevali jezo tuni-zijskega naroda". Obenem je Sarkozy zadržanost Pariza ob naraščanju protestov, ki so privedli od Ben Alijevega odhoda, utemeljil z besedami, da se Francija ni mogla vmešavati v tunizij-ske notranje zadeve. Nekdanji tunizijski predsednik je skušal najprej pobegniti v Francijo, kjer ga niso želeli sprejeti, zato se je zatekel v Savdsko Arabijo. (STA) Protestniki pred vladno palačo ansa PORTUGALSKA - Dober odziv finančnega trga Cavaco Silva ponovno izvoljen za predsednika LIZBONA - Potem ko je bil konservativni ekonomist Anibal Cavaco Silva v nedeljo znova izvoljen za predsednika Portugalske, se je pritisk finančnega trga na to državo vendarle nekoliko umiril. Obrestna mera za desetletne portugalske obveznice se je tako znižala za 0,2 odstotne točke na 6,7 odstotka. Zmanjšala se je tudi donosnost na dveletne ob-veznice.Po ugotovitvah analitikov se trgi na zmago Cavaca Silve odzivajo pozitivno. Enainsedemdesetletni ekonomist je sicer na nedeljskih predsedniških volitvah prejel 53 odstotkov glasov, medtem ko jih je drugo uvrščeni Manuel Alegre zbral manj kot 20 odstotkov. Prepričljiva zmaga Cavaca Silve v prvem krogu volitev je Portugalski omogočila, da se bo izognila novim trem tednom politične negotovosti, ki bi lahko slabo vplivala tudi na njeno že tako šibko gospodarstvo. Poleg tega je novi stari predsednik, ki je tudi nekdanji finančni ansa minister in premier, po ponovni izvolitvi obljubil, da bo aktivno pomagal državi pri premagovanju njenih gospodarskih in finančnih ovir. Cavaco Silva je v času predvolilne kampanje močno kritiziral gospodarsko politiko portugalskega pre-mierja Joseja Socratesa. Zdaj je kljub temu napovedal, da ne bo izkoristil svoje pravice za razrešitev parlamenta in razpis predčasnih volitev. Portugalski predsednik vlade pa se je ob tem zavezal k lojalnemu sodelovanju s predsednikom države. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Po poročanju televizijske mreže Al Džazire Palestinci naj bi bili leta 2008 pripravljeni na težak kompromis JERUZALEM/RAMALA - Palestinci so bili leta 2008 v mirovnih pogajanjih z Izraelom pripravljeni na kompromis glede Jeruzalema in statusa beguncev, je v nedeljo poročala arabska televizijska mreža Al Džazira, ki se sklicuje na tajne dokumente. Palestinska stran je včeraj poročanje televizije že zanikala, češ da temelji na izmišljenih dokumentih. Al Džazira je poročala, da so Palestinci Izraelu ponudili, naj ohrani vse enklave razen ene v vzhodnem Jeruzalemu, v katerih živi okoli 200.000 ljudi. V zameno pa naj bi zahtevali izraelsko ozemlje, vključno z delom blizu mejne črte med Zahodnim bregom in Izraelom, kjer živi precej Arabcev. Poleg tega naj bi palestinska stran predlagala začasni mednarodni nadzor nad Jeruzalemom. Palestinci, Izrael, ZDA, Savdska Arabija, Egipt in Jordanija bi upravljali z delom, kjer se nahajajo mošeja Al Aksa in judovski sveti kraji. Mednarodni nadzor bi trajal do sklenitve trajnega dogovora. Glede beguncev naj bi se Palestinci strinjali, da Izrael letno sprejme 10.000 beguncev, in sicer v obdobju desetih let, torej skupaj 100.000 beguncev. Palestinska stran namreč vztraja, da se imajo Palestinci, ki so bili v letih 1948 in 1949 prisiljeni domovino zapustiti, pravico vrniti. Izrael zahtevo zavrača, češ da bi vrnitev ogrozila judovski značaj izraelske države. Al Džazira po lastnih navedbah razpolaga z več kot 1600 tajnimi dokumenti o bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih iz obdobja med letoma 1999 in 2010. Gre za zapisnike pogovorov, elektronsko pošto in zemljevide, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Tajne dokumente je prejel tudi britanski časnik Guardian, ki je ob tem zapisal, "da gre za največje razkritje tajnih dokumentov na Bližnjem vzhodu". Palestinci javno zase vselej zahtevajo celoten vzhoden Jeruzalem, ki ga želijo za prestolnico svoje prihodnje države, zato naj bi razkriti dokumen- ti izjemno škodili palestinskim oblastem pod vodstvom Mahmuda Abasa. Palestinska stran je včeraj poročanje Al Džazire že odločno zanikala. Palestinski predsednik Abas je nad poročanjem Al Džazire izrazil presenečenje. "Res nimam pojma, od kod Al Džaziri te tajne informacije. Ničesar ne skrivamo in naši arabski bratje to vedo," je dejal Abas. Kot je pojasnil, voditelje arabskih držav obveščajo o vseh dogajanjih v pogovorih z Izraelci in ZDA. Glavni palestinski pogajalec leta 2008 Ahmed Kureja je že pred tem za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da je večji del dokumentov, na katerih temelji poročanje, ponarejenih, tudi z namenom spodbuditi sovraštvo do palestinskega vodstva. Sedanji glavni pogajalec Saeb Erektat pa je poročanje Al Dža-zire označil za skupek "laži in polresnic". Palestinsko-izraelska pogajanja leta 2008 so se končala brez dogovora, potem ko je Izrael konec tega leta napadel območje Gaze. (STA) 3 0 Torek, 25. januarja 2011 PRIREDITVE / stalno gledališče fjk - Muzikal Flashdance na odru Gre za produkcijo Stage Enterteinment, odrska pripoved pa se odvija v italijanščini V tržaškem Rossettiju se nadaljuje niz priljubljenih in znanih muzikalov. Od jutri pa vse do nedelje, 6. februarja, si bo mogoče ogledati odrsko priredbo uspešnega filma Flashdance. Gre za produkcijo družbe Stage Entertein- ment, ki se je že preizkusila s tovrstnimi zahtevnimi projekti. Ob vrsti predstav, ki se bodo zvrstile od jutri zvečer do naslednje nedelje popoldne, v četrtek, 3., in v soboto, 5. februarja, bo muzikal na tržaškem odru zaživel kar dva- krat, ob 16. in ob 20.30, je producent poskrbel tudi za spremljevalne pobude. V soboto bi tako morali interpreti zaplesati in zapeti na tržaškem Velikem trgu, vendar so se pred burjo in mrazom zatekli v kavarno (f. KROMA). GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 25. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v sredo, 26 januarja, ob 10.30. V četrtek, 27. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stulli: »Kažin ali Karabinjerje-va katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 25. januarja, ob 21.00 / Ema-nuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Miracoli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Grimalda in Pao-la Minaccioni. / Ponovitve: od srede, 26. do petka, 28. ob 21.00, v soboto, 29. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 25. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. _SLOVENIJA_ KOMEN V soboto, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enode-janka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Rib-nega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 25. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v sredo, 26. ob 11.00 in ob 19.30, v torek, 1. in v petek, 5. februarja, ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Mala drama Danes, 25. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v soboto, 5. februarja, ob 20.00. Jutri, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder V torek, 25. januarja, ob 19.30 / Te- nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30. V sredo, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. Mala drama Danes, 25. januarja, ob 19.000 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. Jutri, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.000 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. Šentjakobsko gledališče Danes, 25. januarja, ob 17.00 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Gledališče Verdi Danes, 25. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Jutri, 26. januarja, ob 20.30 / Tom Hed-ley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarelli, Fi-lippo Strocchi, Barbara Corradini, Gia-da D'Auria, Massimiliano Pironti, Chia-ra Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio- vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la lu-ce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Criscuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Gia-cuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Ku-sterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 bo otvoritev razstave »Figura -slike in kipci«. Vstop prost. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. januarja 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj Čarovnija: Natakar in natakarica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Rossella 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce Millar, i. J. Wayne, K. Hepubrn) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il comandante Florent - Donne d'occasione (krim., Fr., '04, r. M. Perrotta, i. C. Touzet) 23.25 Film: Insider - Dietro la verita (dram., ZDA, '99, r. M. Mann, i. A. Pacino, R. Crowe) 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due V Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota, sledi Dnevnik 20.55 Nogomet: Palermo - Parma (četrtina finala) 23.00 Dnevnik 23.15 Film: Pas-so a due (kom., It., '05, r. A. Barzini, i. K. Kadiu, L. Chiatti) 1.05 Nan.: Harper's Island 6.15 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: In-correggibili 17.35 Nan.:Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Die Hard - Vivere o morire (akc., ZDA. '07, r. L. Wiseman, i. B. Willis) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Variete: Parla con me (v. S. Dandini) 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacij 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.50 Nan.: Di-stretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Di-stretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Torna »El Grinta« (western, ZDA, '75, r. S. vremenska napoved 23.50 Film: DOA -Dead or alive (akc., Nem./V.B., '06, i. J. Pres-sly) 0.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Pokerlmania 2.25 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.00 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Samoa: Le isole del tesoro 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.35 Variete: Mukko Pallino 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 La citta dello sport 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Variete: Borghi nel FVG 14.45 Šport: Ski magazine 15.45 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Archeologie 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Il nido dell'aquila (pust.) 22.35 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Scafati - Basket Snaidero La 7 strict 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Ben Hur (r. S. Shill) 0.50 Dnevnik 1.00 Aktualno: Vivo per mi-racolo Jr Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu: Zlati prah 10.15 Otr.odd.: Srečni metulj 10.25 Otr. serija: Storžkovo popoldne 10.40 Otr. nad.: Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 10.55 Nočko - otroška odd. (pon.) 11.10 Čarovnik iz Oza, plesno-glasb. odd. (pon.) 11.55 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Nan.: Šola na Sončavi (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.50 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo: Lipa 18.00 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Hum. nan.: Pri Pear-sonovih 20.55 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.30 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna (pon.) |r Slovenija 2 6.301.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 NLP s Tjašo Železnik, razvedrilna oddaja 15.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.05 Na lepše (pon.) 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.35 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 18.55 Impro Tv 19.25 Tranzistor 20.00 Knjiga mene briga 20.30 SP v alpskem smučanju 21.30 Dok. film: Dediščina Evrope 22.20 Brane Rončel izza odra 23.50 Film: Pošiljka (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.40 Novice 9.00 Novice 10.10 Kronika 11.10 Žarišče 12.00 Komisija DZ za nadzor javnih financ 14.00 Odbor DZ za finance in monetarno politiko 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik TVSl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.05 Dok. odd.: Kupčija s hudičem Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazine 16.50 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 S. pokal v AS: Schladming - Slalom (M), 1. in 2. vožnja, posnetek 21.35 »Q« - trendovska odd. 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 22.35 Boben - glasbena odd. 23.30 Biker explorer Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 15.50 Odbojka Interliga 18.00 Videofron-ta 18.40 Risanka: Mavričniki 18.45 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in vi-deostrani 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 23.30 Videostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ahi) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Italia-ni (kom., It., '97, i. B. Spencer, P.M. Thomas) 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The Di- 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 16.00 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram nan.) 12.05 16.55, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR zvečer, No- vice 23.15 Vitez za volanom (znanstveno fant. serija, ZDA, '08) 0.05 30 Rock (hum. serija) 0.35 Policista (krim. serija) 1.25 24UR, ponovitev, Novice 2.25 Nočna panorama, Reklame Kanal A 7.15 9.40, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet, ponovitev, Novice 8.4511.10 Obalna straža (akc. serija) 10.1015.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 23.30 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 Tv prodaja, reklame 13.25 Columbo (krim. serija) 15.05 Skrita kamera 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 16.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Krvavi šport (akc. film) 21.40 Film: Votla konica (triler, ZDA/Kanada, '96) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 20. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica: beograjski umetniki v Kulturnem domu Nova Gorica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ri-cordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer: Daniel Pennac - Šolske bridkosti; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 25. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O -7/1 viDem o >A¿ -S/6 O PORDENON -4/S M TRBIŽ O -8/0 O GRADEC -2/S CELOVEC ^ÎïJ O -8/0 MARIBOR O-2/5 M. SOBOTA 0-2/S O -10/-2 KRANJSKA G. Q ČEDAD O KRANJ -4/5 O-8/1 S. GRADEC pTUJ O CELJE -6/1 m LJUBLJANA ' ZAGREB-6/2 -5/1 N. MESTO -6/1 0 ,, _______JA O ^^ \ O -7/-1 _ ^ ------¿^f ^NAPOVED ZA DANESS V glavnem bo spremenljivo, mogoče bo ob obali in na vzhodnem pasu bolj oblačno. V prizemlju bo stopnja vlage višja. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi in še bo hladno. Delno jasno bo z občasno oblačnostjo, v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno.Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, v alpskih dolinah s snežno odejo do -10, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 7 stopinj C. J Hladna fronta se iznad vzhodne Evropoe pomika proti Jadranu; v višinah doteka od severa nekoliko bolj vlažen zrak.Danes bodo začeli dotekati zahodni tokovi, ki bodo v prizemnih plasteh bolj vlažni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00Dolžina dneva 9.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 1.01 A Nad osrednjim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V spodnjih plasteh ozračja priteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo najbolj občutljivi ljudje občasno imeli z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.24 najvišje 37 cm, ob 9.16 najnižje -17 cm, ob 14.38 najvišje -2 cm, ob 20.16 najnižje -16 cm. Jutri: ob 3.28 najvišje 35 cm, ob 11.32 najnižje -23 cm, ob 18.18 najvišje -1 cm, ob 21.51 najnižje -7 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo ............60 Forni di Sopra ........ 110 Zoncolan ..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine ...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . .90 TOLMEČ O TRBIŽ O -7/1 -8/0 n C ČEDAD o > VIDEM O -1/5 -2/6 C_ O PORDENON M o GRADEC -4/S M CELOVEC O -7/1 O -9/1 KRANJSKA G. TRŽIČ A -S/2 o KRANJ O -7/0 S. GRADEC PTUJ O CELJE -S/4 MARIBOR O-4/5 M. SOBOTA O-S/4 GORICA rt O N. GORICA _ 1/S 1/6 . 0/6 POSTOJNA O K Ljubljana v' Zagreb -2/5 -3/3 N. MESTO -4/3 ®„ Ö-2/1 . ^^ M - O ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V Alpah bo prevladovalo le delno oblačno vreme; v Pre-dalpah in v zgornji nižini pa bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem proti večeru bo ob obali lahko pričelo rahlo deževati, na Kraški planoti in v Julijskih Predalpah nad okoli 400m pa rahlo snežiti. V četrtek se bo nadaljevalo pretežno oblačno vreme. V sredo bo v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno. Občasno bo rahlo snežilo, ob obali pa rahlo deževalo. Drugod po Sloveniji bo še delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno, občasno bo snežilo, po nižinah Primorske pa deževalo. spomin - Znanstveniki univerze v nemškem Lubecku Za utrjevanje učenja sta • ■■•v • ■ v najboljša spanje oz. dremež PARIZ - Najboljši način, da si zapomnite novo pesem, matematično formulo ali novo naučeno snov, je kratek dremež, so ugotovili nemški znanstveniki. Možgani si med spanjem namreč bolje uredijo podatke kot med budnostjo, kaže raziskava procesov, kako ljudje shranjujemo in ponovno prikličemo kratkoročno naučene informacije. Študija v novi številki znanstvene revije Nature Neuroscience je ta zapleten proces osvetlila v novi luči. Doslej je bilo že znano, da se sveži spomini začasno shranijo v predel možganov, imenovan hipokampus, in da se ne "vtisnejo" v dolgoročni spomin takoj. Prav tako je že bilo znano, da reaktivacija teh spominov kmalu po učenju igra ključno vlogo pri njihovem dolgoročnem zapisu na možganski "trdi disk", neokorteks. Zdaj pa so znanstveniki dokazali, da so sveže pridobljeni podatki precej ranljivi ob ponovni uporabi, če so možgani povsem budni. Tako je na primer za možgane dosti težje, da se prva pesmica vtisne v dolgoročnejši spomin, če se hkrati učite še drugo. Znanstveniki univerze v nemškem Lubecku so najprej predvidevali, da so procesi pomnjenja med budno dobo podobni tudi med spanjem, nato pa so prišli do po svoje presenetljivih odkritij, navaja francoska tiskovna agencija AFP. V raziskavi je sodelovalo 24 prostovoljcev, ki so si morali zapomniti 15 parov kartic s slikami živali in vsakodnevnih predmetov. Pri tem so jih izpostavili tudi neprijetnemu vonju. Petnajst minut kasneje so polovici sodelujočih naložili novo, podobno nalogo, tokrat z malo drugačnim vzorcem kartic. Tik pred tem pa so jih znova izpostavili enakemu smradu, kar naj bi sprožilo spomin na prvo vajo. Ostalih 12 sodelujočih v raziskavi pa je po prvi vaji rahlo zadremalo, nato so jim še med dremežem spustili pod nos smrad, nakar so morali opraviti drugo vajo. Zatem pa so znanstveniki obe skupini preverili, kaj so si zapomnili. Na presenečenje znanstvenikov se je "dremajoča" skupina izkazala precej bolje od tistih, ki so bili budni ves čas. Speči so v povprečju ohranili 85 odstotkov vzorcev, medtem ko so jih budni le 60 odstotkov. Na podlagi teh raziskav so odkrili, da je že 40 minut spanca dovolj, da se bistveni podatki shranijo tako, da jih ni mogoče več zmotiti, je za AFP pojasnila Susanne Diekelmann z univerze v Lubecku. Ta dognanja pa bi lahko pomembno vplivala na procese učenja, predvsem na učenje jezikov, je dejala. Pri tem je znanstvenica še opozorila, da procesov pomnjenja v možganih ne gre primerjati s procesi v računalnikih. "Človeški spomin je zelo dinamičen. Spomini niso statično 'arhivirani' v neokorteksu, ampak se vseskozi lahko spreminjajo zaradi različnih vplivov," je pojasnila. Podobno je tudi pri ponovnem priklicu podatkov iz možganov. Ne gre za preprosto "branje" shranjenih podatkov ampak za "rekonstrukcijski proces, pri katerem lahko pride do sprememb in popačenj spominov," je še pojasnila Diekelmannova. (STA) wikileaks - Drugouvrščeni je »Bog« Assange razglašen za ne-Avstralca leta SYDNEY - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, ki je bil rojen v Avstraliji, je bil razglašen za "ne-Avstralca leta". Na drugo mesto se je po izboru revije Zoo Weekly uvrstil "Bog, ker je dal poplaviti polovico zvezne države Queensland", na tretje pa dansko princeso Mary, sicer Avstralsko, ki se je po poroki navzela danskega naglasa. Ustanovitelj WikiLeaksa je prelomil pravilo, ki pravi, da tisto, kar je zapisano v diplomatski depeši, tam tudi ostane, so nagrado utemeljili v reviji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Assange, ki je povzročil pravi vihar z objavo ameriških diplomatskih depeš, v Veliki Britaniji čaka na izročitev Švedski, kjer ga sumijo spolnega nadlegovanja in posilstva. Sam sicer trdi, da so vse obtožbe proti njemu politično motivirane. V Dubaju odprli najvišjo restavracijo na svetu DUBAJ - V Dubaju so včeraj odprli najvišjo restavracijo na svetu. Restavracija leži v 122. nadstropju najvišjega poslopja na svetu Burdž Kalifa, in sicer na višini 422 metrov. Restavracija v 828 metrov visokem stolpu Burdž Kalifa lahko sprejme prek 210 gostov, ima pa velik predprostor, glavno jedilnico, zasebne obedo-valnice in odprte kuhinjske otoke. V Burdž Kalifi so sicer tudi stanovanja, poslovni prostori in hotel, ki ga je oblikovalsko podpisal italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani. Na 124. nadstropju pa je opazovalna ploščad. Ta je ob nakupu vstopnice, ki stane 27 dolarjev, odprta za obiskovalce. (STA)