bhaj«
PRO
t
OnšsllM te
AROPNE PODPORNE JEDNOTE
- BMT S. Lavadata Avs.
OftlM of PabttMtkm: 16*7 South Uwxul»U Am
Chicago, 1U., soboti, IS. septembra (Sept. 15), 1928.
HIIhHKIM HM
MTI DISTRIKTU
Impak to je odvisno od splošnega glasovanja.
Belleville, III.—Lokalna orga-lizacija rudarske organizacije Inited Mine Workers št. 270JL sklicala masno zborovanje. Na em masnem zborovanju je spre-ela resolucijo, v kateri se izre-__ proti znižanju mezde in pošlje vse druge rudarje, da sto-B isto.
Tega masnega zborovanja se
_ udeležilo več kot 6 tisoč ru-grjev. Diskusija je trajala šti-iire in V času razprave, je en un zagovornik zagovarjal po-pdbo, ki je bila sprejeta po e-lomesečnem pogan ju med za-topniki rudarjev«in podjetnikov Chicagu. Lokalna organizacije udarjev št. 2708 ima svoje Čla-ie v Gast St. Loulsu, Bellevillu drugih bližnjih mestih. Pogodba ima klavzulo, da se redloži pogodba na splošno gla-ovanje rudarjem. Rudarji zdaj Jasujejo o pogodbi in izgledi so ukaj, da bo najbrž sprejeta.
Kakšno vrednost ima torej protestna resolucija za velike ru-larske lokalne organizaije? A-io bo pogodba sprejeta, tedaj bo iokaz tukaj, da je' bila proti iprejemu močna manjšina in da a manjšina nikakor ni zadovoljna s pogodbo, ki zmanjšuje mezdo. Ako bi ruadrji sprejemali pogodbe na masnih shodih in h| se masni' aftuSI mrierje* Izrekli za odklonitev pogodbe, tedaj bi mogoče sklicevanje masnih protestnih shodov imelo u-ppeh. Tako pa znamenja govore, da ne bo uspeha in da bo pogodba sprejeta in sicer taka, kot so To sprejeli zastopniki rudarjev podjetnikov po enomesečnem janju v Chicagu.
Ftshwick poroča, da je bila reducirana mesda sprejeta z majhno večino 2000 glasov. Celi aubdtetrikti gteaovali proti.
Springfldd, Ul. — Hary Fish-wick, predsednik rudarske unije United Mine Workers v 12. distriktu (Illinois), je naznanil v petek zjutraj, da so rudarji sprejeli novo pogodbo v tem distriktu z okrog 200 glasovi večine. To poročilo ni oficijelno, kajti štetje glasov še ni končano. Natančen izid referenduma, ki se je vršil v sredo iriče-trtek, bo znan šele v soboto.
Fishwick pravi, da je bilo oddanih nekaj čez 60,000 glasov. Prvi rezultati glasovanja, ki so prišli iz subdistriktov v centralnem lllinoisu, so kazali, da bo nova pogodba zavržena. V Springfieldu in okolici je bilo oddanih 2427 glasov proti pogodbi in 713 glasov za pogodbo. Taylorville je glasoval 1394 zA in 2466 proti ; Lincoln 117 za in 119 proti. Poznejši glasovi, ki bo prišli iz južnega Illinolsa, so pa nadglasovali centralne sub-distrikte z večjimi ali manjšimi večinami za pogodbo.
Krajevne unije v Marionu, Herrinu, Johnstown Cityju in po drugih krajih okraja Willi-amson so glasovale Štiri proti enemu za pogodbo. Pravtako unije v Murphyaboru, Centrali j i in Zeiglerju. V Decaturu je bilo oddanih 156 glasov za pogodbo in 42 proti; v Peruju 746 za
■METNIM USLUŽBENCEM <A POSTAJAH ROČK ISLAND ŽELEZNICE 8E POVlfiA MEZDA.
Vsota za povišanje v celoti je $22,000 na leto.
Chicago, UL. — Mezda prometnih uslužbencev na postajan Island železnice, ki odpravljajo vlake, se poviša za 46 centov na dan. Vseh uslužbencev je
največji poddistrikt, je glasovalo okoli 15,000 rudarjev, toda tamkajšnji izid še ni objavljen.
Ce oficijelni rezultat pokaže, da je bila pogodba sprejeta, stopi v veljavo v nedeljo 16. septembra in prihodnji teden bodo rudarji že delali ™ znižano pla-čo. Nova pogodba v tem distriktu je sklenjena z^ štiri ie-ta.
.NEGA GIBANJA IEI TEKSTILCI
Dvema delegat ln jama Is Paaaa ica vzet mandat na konvencij U. T. W.
Orkan
tfaril Portoriko
8an Juan dekana uničen. Tornado ubil 12 oseb ns zapadu.
San Juan, Portoriko, 14. sept. — Silen vihar je divjal snoči preko otoka Portorlka. San Juan, glavno mesto otoka, je delo-
.------- , - ,ma demollran. Orkan je raz-
135 in mezdno povišanje znese mn0go poslopij in potopu n* leto v celoti $22,000. Odslej večje število ladij v pristanišču. Mo tudi uslužbenci prejemali !v nrvem momentu ni znano, če 1263.44 — ------------ .....-f 1—WII«»«I ®
New Ysrk, N. Y. — Konven-cija tekstilnih delavcev U. T. W. je vzela dvema delegatinjsms l* Passalca mandat, ko je nehal govoriti McMahom, predsednik or ganizacije, ki je v svojem govoru narisal delovanje tekstilnegs tovarniškega odbora—v~Ne^ Bedfordu in drugje. Delegatinj sta Eli Keller in Elen Dawson obe odbornici lokalnih društe\ tekstilnih delavcev v Passuicu Obe sta bili delavni v newbed-fordskem tekstilnem tovarniškem odboru, ki je bil organiziran, da deluje proti tekstilnemu svetu, ki je združen z organizacijo tekstilnih delavcev U. T. W.
Ugovor je bil vložen tudi proti poverilnici John di Santa, delegata iz Passaica, toda njemi je bil priznan mandat kpt Gus tave Deaku, kot zastopnikom! unij Iz Passaica.
Tako povsod doživi nova in sedaja taktika Z. Fosterja, ustanovitelja Delavske izobraževalne lige, poraz, odkar je pričel z ustanavljanjem dualnih unij str moglavljati stare unije. Foster jo je zavozil pri rudarjih ln zdaj jo zavozi tudi pri tekstilnih delavcih. V praksi se je Foster izkazal kot slab voditelj. Ko se mu ie zdelo, da izobraževalno naša tistih uspehov H se je oprijel stare taktike rovarjev brez cilja in programa, ki se je v Ameriki iz-, kazala ne samo enkrat, ampak te večkrat, da je zanič. Foster ae je izkazal kot slab taktičar, je mnenje precejšnjega števil* njegovih bivših podpornikov, ker njegova taktika povzroča, da konservativni delavski voditelji postajajo še konservativnejši, z njimi vred pa tudi članstvo v u-nljah. V Interesu napredka v delavskih organizacijah bi se morala po mnenju njegovih podpornikov njemu vzeti vsa moč ki jo ima v komunistični stran kl kot nekdanji organizator De lavske izobraževalne lige.
^ M?
na mesec.
Katapultirano letalo Izgubljeno. . Cherbourg, Francija, 14. sept. -Poštno letalo, ki je bilo včeraj ^poldne ob desetih vrženo s Brnika "11 de France" 800 milj i* obrežja, ni prispelo v Cher-purjf kot običajno. Ko je bila pnuda včeraj popoldne te •umljiva, je šlo šest hidroplanov * inkanje, proti večeru pa je *Ma cela flota bojnih ladjic na Jrtilno akcijo. Iskanje je traja« » v ko prejšnjo noč ln vse za-m*n Bojazen je opravičena, 4,4 je letalo utonilo v vetrovom morju. Trije možje so bili v l*talu. To je prva nesreča, ki J* zadela francosko zrsčno po-«no >iuibo ns obeh koncih A-tUntlka, odkar so začeli katapult irat i (metati a strojem), le-^la s i .urnike "11 de France'' en
J« prwl prihodom parnika v
tako,
R"P na železniškem vlaka
Angeles, Cal., 14. sept. i /niškl voz South Pacific
je ksj življenj izgubljenih, bati se je, da je. Skoda se cen. na dva milijona dolarjev. Vihar je rjul 150 milj na uro.
Dakota City, Neb. - V četrtek popoldne je divjal tornado v gotovem pesu čez Nebrasko, Iowo in Južno Dakoto. Kolikor je doslej znano, je 12 oseb mrtvih in škoda znaša več stotlsoc dolarjev.
70,000 Jeskljev se šlo letes oficijelno nspH v Kanado.
Toronto, Ont., Kanada. 14. Mpt. — Kontrolni odbor za opoj ne pijsče v provinci Ontsrio u-radni poroča, da je letošnje poletje obiskalo 70,000 smeriških turistov ssmo to kanadsko provinco, v kateri so kupili oficijelno dovoljenje za pijače. Lan-*Ko poletje je bilo izdanih 220,-000 dovoljenj, letos ps 367,000. Cisti dobiček, ki gs je Imete pro-vinčna vlada lani od razpečane pijače, je bil tri milijone dolarjev, dočim se letošnji dobiček domneva na šest milijonov.
Ves
»Ml
Chicago. — Charlea Weitend.
SEST
OTROK ZGORELO Hlfil.
te eesttes 1IS*. Asi sf pat. I, UIT.
mm Jass 14, ISIS.
STEV.—NUMBER 217
ielezilffrji bra-tvoje frMobltvo
Mati je hotela zanetiti ogenj petrolejem. 1
Sault Rte. Marte. — Sto ln stokrat je bilo Že povedano v časnikih: "Ne rabite petroleja za netivo!" Zdi ae, da soproga T. Peyerja še ni čltala tega svari-te, kajti na žrjavico je ulite petrolej. da oživi ogenj v štedilniku. Nastala je silna eksplozija, ki je raznesla štedilnik ln zavila hišo v plamen ln dim. Hiša je pogorela do Ul ln obenem je zgorelo tudi šest otrok.
Prohlbidja v laStani.
South Bend, Ind. — Država Indlana ima najstrožje suhaške zakone izmed vseh v Uniji, vendar je pa lahko dobiti alko-holne pijsče v vseh krsjih, sko al jih kdo zsželi. Rev. Shuma-ker, ki je bil pred psr meseci obsojen ns šestmesečni zapor in plačilo $260 globe radi žalitve sodišča, je superintendent .državne protlsslunake lige In njegovemu vplivu, ki gs je izvsjsl ns držsvno legislsturo, je prlpl-sovati. da so bile uzakonjene izredno stroge postave sa kršil-ce prohibicije. Vse to pa ne preprečuje pijančevanja. Ssmo v okraju Vigo je nad tri tisoč
Finančniki la bankirji ae ne o-žira jo ns koristi ceatnožetes-niškth uslužbencev.
Chicago, III. — Bankirji in finančniki delajo aačrte za re-Utev transportnega vprašanja / Chicagu in organizacija cest-aoželeznlških uslulbencev morr Včititi pridobitve uslužbencev.
L. D. Blsnd, urednik strokov nega glasite cestnofeleznlšklh u Uužbencev "Union Leader," pra vi, da so v predlogih za rešite* transportnega vprašanja v Chi-
mešetarijo, lastnike in drug« materijalne reči, nihče ps ne o-menja, da je. treba ščititi tud1 pravice trideset tisoč cestnože-lezniških uslužbencev. Na človeško stran transportnega vprašanja se nihče ne pz\r*.
Uslužbenci obeh transportnih §istem6v uličnega in nadulične* ga sistema /k> dobro organizirani in pripravljeni braniti svoj* pridobitve. Bland meni, ako sr Izkaže potreba, da oe uslužbenci poslužljo političnega ali katerega drugega dostojnega vplivi za obrambo svojih pravic, teda se poslužljo tega vpliva in ga tudi izvedejo, f
Bland nadaljuje, da med zahteve organizacije spadajo tudi zahteve za oskrbo na starost, bolniško podporo ln brezplačne zdravniško pomoč, posmrtnina in pomoč za delo nšzmožne.
Zadnja stavks uslužbencev u Učnih železnic je bite leU 1922 Uslužbenci naduličnih železnk so zastavkaH z nji^i iz almj*tl-je. Od tistega Časa se je mezdi" malo povišate.
inrr-
Transkofttiaentalna
letalska tekma Katko
Od devetih letal je ssmo ene prišlo v \jtm Angelss In še tf je bilo prej ns tleh.
* tmmmm^mrnmmm
Los Angetes, Cal. — Tollkr razglašena letalska tekma med New Vorkom in Angelesom je bila totalen flasko. Devel letal se js udeležilo tekme ln od teh je eno ssmo — "Ysnkee Doodle", ki gs je pilotiral tnan Art Goebel, ki je pred par me seci izvršil uspeAni nepresUn polet Čez kontinent — prispelo \ Ix)s Angeles v četrtek popoldne. A tudi Goebel ni opravičen dn nagrade. Nekaj ur prej je mo-rsl pristati f> Arizoni/.ds je po-prsvil motor In nepolnll Unk z gazolinom.
Vsi ostali tekmovalci so popadali na tla na dolgi poti. Nsj dlje zs Goebelom je prlše George Haldemsn Iz Detrolta, ki je moral na tla v Novi Mehiki.
IZRAVNAVANJE SPOR A NA ZA-PADNIH TIRIH
Zaupniki žeteaničarjev izjavlja-jO, da ne morejo sprejeti takega kompromisa.
konice je v četrtek večer vsto-PJn^ki handit in ukazal potni-roke kvišku. Potem je Fv**če (»ropal za kakih tisoč do-
skočil z vlaka, ko ie poa ^	—-----— -------- — - .	. . .
f * hlHtel mestecu Glendale.ju skočil s Urs ns križišču To- spevajo. ker lahko p*m6 <*>« W »rečno pobegnil ns vsrno. Mee ultee ia 1U cssU.	odjsmake zs svoje produkte ^
Los Angeles, Cal. — Mrs. U-ts Ruth fheord iz El Passa, sts-ra 35 let, je 18. t. m. prUte v busom v Los Angetes. Ko je izstopite, je mimo vzete Iz n^-ne tortilce revolver in ustrelite nekegs mola, ki je izstopil zs njo. I>ragi pasažirji so postali panični, oaa pa je pšglsdate na tteh letsšsga In hladno rekte: "Zdi s* mi. ds nteem ubite prs-vega. Ta af sedel poteg mene in skušal flurtatl z menoj/' Pogle-dala je pasaftlrje. toda "prsve-gs" ni bilo vsč nlkjsr. Mirno se Je pustite aretirali Na polici je rekte. da Ji Je zelo žal, ker Je naredite pomoto, dobite pa Je odgovor, da to ne zadostuje.
Aretacije dnbsvns v Mehiki.
Mesico Citr, 14 sspt. — Po-
. licijs Je ečeraj aretirate |
| Chicago, ID. — Federalni pogajalec je dospel v mesto in sku-
ieleznicah, kl je že skoro eno le-» v zamahu. Zaupniki železniških sprevodnikov ln zavtrlčev
■ . . . "	rsoe doone aosoiutno večino in
izjavljajo, da ns morejo sprejeti	- m*s-g_lasaialtellšaa
takega-kompromisa, kot jim ga	pori5me »Sin o sesisiisiltnn
ponuja zvezni posredovalec. Sli-
šijo ss gtesovl, ds so predsedniki železniških družb zdaj veliko bolj žldsne volje, kot so bili v WaahIngtonu. Gre sa milijon dolarjev mezdnega povišanja. Ampak to je aa železniške družbe malenkost. Zanje je veliko bolj važen službeni in vozni red <a sprevodnike in zavirače, kot [ia milijon dolarjev. Zato pritl-ikajo, da sprevodniki in savira-S1 sprejmejo službeni vozni red kot sl ga žele železniške družbe. Ako sprevodniki ln zavlračl sprejmejo službeni vozni red po volji železniških družb, ne bodojJ lružbe ugovarjate povišanju me-ede, a sprevodniki ln zavlračl izvrže samomor. Odstopili bodo od pridobljenih pravic, za katere Je bilo treba več kot desetletnegs boja in trpljenja. Sprsvodatki in zavlračl so se z ogromno ve-Mno izrekli za stavko, zato nad «apadnlmi železnicami visi stav ka kot Damoklejev meč.
ZaaMvo politiftao kombinacije Rt Švedskem
Volilna kampanja je raadellla vse stranke v dvs stroga razredna tabora. Socialisti In komunisti skupsj.,
Htockholm, 14. sept.—Dne 16. in 21. septembra bodo na Švedskem volitve sa novi parlament in sedanja volilna kampanja je raadellla vse politične stranke v dva atriktna razredna tabora, česar še ni bilo nikoli prej v tej deželi.
Vse buržoazne stranke, kl bi rade dobile absolutno večino ln
stranko, so se združile,, Agrar-ci, liberalci in prohiblcionlsti so stvorlll en ssm blok proti de-lsvakim strankam.
Delavska strsnke so bile se-veds prisiljene pokopati svoje taktične difsrsnco ln tudi nssto-piti skupno. Soctellstl ln komunisti so se sdružili in postsvill skupno listo kandidatov, tako da ne bo nobenega cepljenja delavskih glasov. Socialisti imsjo v sedsnji zbornici 104 poslsnce, največ med vsemi strankami, toda ne absolutne večine. Komunisti imajo pet poslsncev. Vseh postencev je 230.
Delavske strsnke upsjo zdsj Izvoliti vssj 116 poslancev, nakar bodo lahko kontrolirale zbornico in sestavile svojo vlado ter Izvajate svoj program ne» ovirano. Glavne točke delavske« ga programa pred volilci so v od pomoč proti brezposelnosti, rssširjsnjs stsrostns pokojnine ln drastično povečsnje dsvkov na dedščins.
VLAK UBIJ, NA KEtUtK VSO DRUŽINO.
Podrtlne avte je vlak vlekel trt ato čevljev daleč.
Rletf, Minn. — John Morgal «e je vračal svojo ženo in.petimi otroci v starosti od pet mesecev do pet let v avtu domov, ko ga Je na progi ln ns križišču Northern Pscific železnice udaril brzovlak. Podrtlne svts Je vlekel vlsk tri sto čevljev dslei. Vss družlns Je bila na msstu u-bita.
LADJA ZA PREVAŽANJE PE TROLEJA ZGORELA.
Pet mornarjev je izgubilo življenje.
HouthpoK, N. C. — Parni k "Shreweport" za prevsžsnjs pe-troleja in zasidran pri Freying Panu, Je podrtlna, kl prlšs o strašni tragediji. Na parnlku je nsstste silna eksplozija, ki J* zdrobite poveljniški mostič in kspitsnovo ksblno. Psmik Je bil hipoms ves v plsmenu In Je pogorel do morske gladine, Zgorela sta prvi in drugI krmer, čolnar in dvs strojniks.
v novim kitajskem rtilmu
Rasne tekoče še vedno ovirajo rekonstrakeija.
ftangaj, 14. sept.—Tf V. Sung. finančni minister v kitajski kuo-mintangski vladi, je rekel danes ameriškemu poročevateu, da sedenj* pavza pomeni, da razne težkoče, ki so bite jiodedovane z razvalinami starega reftlma vred, še niso odpravljene. To js vsrok, da delo nspovedsns rs-konatrukcijs šs ni v teku. Bo pa kmslu, Js dsjsl Sung.
Prihodnji teden nsston^ nov vlsdnl svet, kl nsdomest! seds-njo komtearsko formo vtede. Novi upravni svet bo Imel več odgovornosti, dočim so komi-sar j I odgovorni le voditeljem nacionalistične armade. Velik problem so davki. Star! sistem, ki Je delo bivših provlnčnlh ml litsrlstov, Js še v moči. Ts dsv čnl sistem Je strsšno neznan stven ln v vsaki provinci druga če n. Vzelo bo precej čsas, pred-no se sistetfn preuredi in konso lidirs zs vso republiko.
Pspeft apelira na pravoslavne is
unijo.
Rim,'14. sspt.—Pspež PIJ Je včersj Izdsl encikllko z naslovom "lierum Orlentallum" (zsdeve vzhods), v ksteri spsUcs ns ks-Iolike, nsj mu pontagsjo pripe-Ijsti ortodoksne (prsvoslsvne) kristjane v Grčiji, Rusiji, Ru-mtmljl, Bolgsrijl, Hrbljl, Turčiji In Arvnenlji v rimsko carkev.
pivakih lokalov. kj«r M	I Aguaacltentasu katoliškega du-
opojne pijsče. V dfuglh okr^ hovn* Peiipa Moronsas. kl je
sprevodnik* je v četrtek pod vos ulične železnice.
psdel Jih ni nič boljše. Psrmsrjl. ki ^ ko je izdelujejo žganje iz koruze, pro-
hiši. ni, i
msirval v privatni Verniki, ki to bili prisot-morsll plačstl denarno
Filmske družbe ss sdrašajsjo.
New York. — Prvi korak za združitev filmskih družb, kl la-stujejo na tisoče kinogledališč v Združenih državah, Je bil storjen te dni, ko je bite Izvršene konsolidacljs med Wsrn< > Brothers Co. In Stantey družbo.	... m________
V teku so tudi pogajanja, da; |'r«<j tremi dnevi Je bil katoliški ss pridruži tej konsolidaciji kongres y Milanu, ki Je zaklju-Kelth-Albes-^)rpheum korpora čil, da s pridružitvijo zaimdnlh cijs, kl kontrolira Psthe fllffak« krščanskih eerkvs (protestanti, družbo, katera Isstuje nsd 200 metodlstl in sngllčsni) nI še nič, gledsllšč. Ako se U združitev | dobro pa Je, če Rim ponovno po-uresniči, trdsj bo novs fesrpo-1 skusi zs pridobitev vzhodnih racija kontrolirate nad štiri U- krtetjsnov. Pa pet upa. da mor-aoč gledališč, kl predstavljalo ^ MrMoM ruske "hriščsne' in s vrednost 250 milijonov ister- te« nsdomesil csrJs, «»dkar je . v	! ruska cerkev izza revolucij«
^^^^	j brez (togtevarja.
TOBAČNI FARMARJI ČVRSTO V PESTEH TRUSTA
l^tes bodo spet prejeli men j sa funt tobaks kot |sni- — Trgovska * bom Ica jim svetaje, naj aežgo precejšnjo mnošlno letušnjega prldelks—Tska je modrost trgovcev.
Ijjfctllte. N. C. — Fsrmarji, ki pridslujejo tobak za cigarete v Severni ln Južni Karolini, so ris milost ln nemilost Izročeni vellklh_|iet tobačnih kompanij. ; Letoa jim kompanije ponujajo za funt tobaka 12 do 16 csntov4 medtem ko so jim tenl plsčevsfl še pe 23 centov funt tobsks.
Ts osna obeta strašno bodočnost sa tisoše In tisoče fsrmsr-jev, katerih življenake razmere so edino odvisne od tobsčnegs pridelks. S skuplčkom, kl gs do be ss tobsčni pridelek, morajo kupovstl Jestvlne, prehraniti sebe ln svojo deco, kupiti šolske knjige za deco in oblačiti sebe in otroke.
Tobačni farmarji se nahajajo v resnični stiski In svojo stisko so povedali na glas. Nato se js oglssils trgovsks ibomlcs vz-hodnega dsls Karollns ln svetovala farmarjem, da naj sapalljo trideset milijonov funtov toba-ka, da se poviša cena tobaku. Toda vsllk pridelek tobsks ni sdinl dsl njih skrbi. Oni ao najbolj nejevoljni, da m ne podvsa- * me nlčsssr proti pet velikim kompsnljsm, kl dološajo osne zs tebak po dogovoru.
V japnhllksnski ln rismtnfft"*-tični plstforml lahko farmarji IŠŠsJo ssstonj odpomoč proti dogovorjenemu določanju cen. Ne ena ne druga stranka niti ns ns-mlguje, da ss posluši Shermano-vsga Jprotltrustovsksgs sskons proti določsnju cen in odiranju farmarjev.
To zsrotnlško |s»četjs pri določanju cen Js bilo sopet razgaljeno, Justlčnl department pa ne podvzame akcije. Tobsčni trust Je bil mends rszpuščen leU 1011 po načrtu, kl gs Js prsdlsgsl James Buchanan Duke, glava trusta ln glavni krivec. Ampsk razpust trusta ns prsprsčl kompsnljsm dogovoriti se glede cen.
Fsrmsrjl v Severni Karolini so obdr|svall že precej glsanlh protestov, predtegana Js bila tudi preiskava, a vss skupsj do-zdsj nI nič zslsglo,
Tobsčni fsrmsrjl niso orgs-nizlrani, odkar Js zaspala Zsdru-gs tobačnih fsrmarjsv trsh dr-žsv. To ae js zgodilo prsd več leti. Položsj Js zdaj tak, ako sl bodo hoteli fsrmarji pomsgatl. se bodo morali organizirati. Za-dolženi so do vrstu. Dolg Imsjo za živež, umetna gnojite ln dru-ge potrebščine. Neorganizirani fsrmsrjl vržejo pridelek ns trg, ns glede ns to, kaj sanj dobe.
Medtem ss počasi bliža zlms, kl jim še povsča njih tpljsnje. Politlčarji, ki prlhsjsjo ns politične shode, se izogibljejo raz-prsvljstl ns teh shodih o položaju tobačnih farmsrjev, smpsk skušsjo zbegati farmarje s vprs« šanjarn |>rohibiciJs, na strani pa še|wtaJo In vpletajo tudi verske vprsšsnja, ki s prohlbleljo vred nimajo nič opraviti z goapodsr-sklm položsjem tobačnih far-mar Je v.
Idah s.
DELAVEC RBAEN IZ I^OD-KUTBK.
Tetefonefcl alsns js prlklirsl tovariše.
Atedo, IM. — Csrl Kumbom Js kopal v globokem Jarku, k tf so se nepričakovano všibile stene Jarits In je Mla nevarnost, ds
Trije Setevri sffsreN.
Los Angeles, Csl Ekaplo i zija surovegs oljs« v Standard Solse. Idaho. — V hribih se- zasuje delavce. Tetefonakl a-Oll Co. reflnerljl v Mlžnjem 0 vemo >*\ Boiaa Je v četrtak po- term je priklical hitro na pomoč ftegundu dne IS. t. m. Je usmrti-j noči psdlo en čevelj anegs. Ts njsgove tovariše, ki so ga rešila tri dela vee In aedem drugih ko zgodnjega snega In mraza, v l| z največjim naporom Šs žlve-je težko ožgsnih.	I teh krajih le ni bilo dolgo tet. |g».
L
...

P R O S V E
GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTB
LASTNINA SLOVENMS NARODNE PODPORNE JEDNOTB
Osa« ofkiov po dogovora. Rohaptsl se a« vračajo.		
Naročnina: Zodlajoas dršaae (isv«a Chicsgm) $6M pol lata; CUcsffo ia Olssta $7JO aa Mo, $S.76 sa pol	aa loto, SS Ista, la ss la	OS sa osem-
^UO^VETA99
MT4t So.
THE BNLIGHTENMBKr
OriM ji tfct jlniM lTatt—al B—rtt Sodotf. OwS fcr tke Korono Natloaol BoarfH Jod«r.
BUL
Adr«rtfstef nt« on ofreomeat.
u Unltod ftato* (tMopt Cldeoco) siri CM—to >7JO, ond torHn o«saU<si |B.oo p«r

r»0 8fgTA
je zalo težko, tedaj je treba v prvi vrsti demokrati* pravila. Kadar so pravila tako demokratična, da res vlada večina v organizaciji, tedaj bo igrača odstraniti iz organizacije Škodljive osebe v vodstvu organizacije, kajti veČina članstva oobene delavske organizacije ni tako bedasta, da bo večina članstva vztrajala pri tem, da osebe, ki so Skddljivfe organizaciji, ostanejo v vodstvu organizacije, ko bo članstvu dokazana škodljivost teh oaeb za organizacijo.
Prva dolžnost vsakega strokovno organiziranega delavca M da dela z vsemi tvojimi močmi za ohranitev demokracije v organizaciji.
m
vidimo,
■
k ei sredo osli mladi
gredo asii člani Slovenske narodrte podpor-ne jednote Uko lepo na roke. Na takšno vzajem/ibst naših mladih članov Je res z veseljem zreti. Naj omenim, da bodo naši mladi

M KM Ji J. K OF THE FEDEKATED PEESS
mm
IM
U*taai v okWs«)o a. pr. (Aog. *l-l«tS) pobu vologa iauaa aa asolev« Je e Ua 4—mm potoki* aarotaiaa. Poaovtto jo prs
JDBJ
USTANOVLJENJE NOVIH STROKOVNIH
----------------------OBOiN&ACHFrBBB

V Ameriki je že od nekdaj postala bofrzen, ako je delavstvo pričelo kazati znamenja, da postane strokovno močno, tedaj se je prav zanesljivo ustanovi^ nova delav ska strokovna organizacija. Nihče ustanoviteljev teh novih organizacij ni vprašal, ako so razmč$ ugodne za ustanovitev nove strokovne delavske organizacije. Elementi, ki so ustanoirljali nove strokovne dravske organizacije, niso tudi vprašali, ako so razmeve ugodne in zrele ter zahtevajo ustanovitev nove delavske strokovne organizacije, zato so tudi vsi taki poizkusi končali po nekaj letih z neuspehom, delavce je pa bilo še težje pri dohiti za delavsko strokovno organizacijo.
Ko je bila delavska strokovna organizacija Vitezi dela v razsulu po znanem gibanju za osemurni delavnik in ki je bilo začasno končano s tragedijo v Chicagu leta 1886, je bila ustanovljena Ameriška delavska federacija. Ta je imela uspeh, ker sO bile razmere, v katerih se je rodila, ugodne zanjo.
Od njene ustanovitve pa do danes so se pojavile druge dualne organizacije, od katerih so imele ene daljše, druge pa krajše življenje. Podporniki tega gibanja so se navadno naziva)! radikalci, ki pa v resnici niso imeli nič radikalnega na sebi. Vse, kar je bilo radikalnega na njih, je bilo to, da so bile njih zahteve obširnejše in da so zabavljali starim voditeljem. Zgodovina nam pove, da je bila ustanovljena Zapadna rudarska zveza, v kateri so bili organizirani kovinski rudarji. Ta organizacija je imela svoje triumfe v bojih z lastniki kovinskih rudni kov, pa tudi svoje poraze. V nevarnosti pa ni bila, da razpade in da od nekdaj stare močne organizacije ostane le še senca, dokler je imela organizacija opraviti le s podjetniki, dasiravno so se podjetniki trudili na vso moč, da jo razbijejo in uničijo.	m 1
, Organizirala se je nova delavska strokovna organizacija I.W.W.; njen program je bil, da organizira neorganizirane delavce. Dokler se je organizacija, ki je bila zasnovana po v»orcu francoskih in angleških sindikalistov, držala svojega prvotnega programa, sta izhajali obe organizaciji. Obe sta posiajali močni in pridobivali na članstvu. Ko je organizacija I.W.W. pričela ustanovljati oddelke za delavce na poljih, ki so že orgjfoizirana, je prišlo do boja med obema organizacijama, ki se je še poostril, ko je njen tajnik postal VVilliam Haywood, nekdanji tajnik Zapadne rudarske zveze. Ta boj s* je Uko poostril, da so člani sami zapalili dvorano Zapfuine rudarske zveze v Buttu, Mont, kjer je organizacija imela svojo najtrdnejšo postojanko. Organizacija je pričela hirati, toda ne sama, ampak z njo je bolehala tudi I.W.W., od katere danes tudi nI več, kot samo ogrodje. Le sem pa tje še ta organizacija nastopi, ampak svoje nekdanji moči nima več. Podjetniki »o zadovoljni, kajti organizacija in njeni boji s podjetništvom ne zavzemajo'več prvih strani v veliko mestnih dnevnikih.
Zdaj se zopet snujejo nove organizacije in sicer za tekstilne in rudarske delavce. Podjetniki se zopet vesele, da bo še tisto uničeno, kar se smatra za organizacijo rudarskih in tekstilnih delavcev. Konvenciji za ustar\pvitev obeh organizaciji se vršita v tem mesecu: ena na vzhodu, druga v Pittaburghu.
To pomeni nov bratomorni boj med delavci, mesto da Male delavske vrste složno obrnjene proti svojemu
Mlhvaukee, Wla.—(Telefoijič-no porodilo Prosveti.)—Ivan ker, znani bivši slovenski notar, časnikar, prevajalec ln zadaja leta lastnik tiskarne sa fina trgovska dela v Mllwaukeeju,! je v petek predpoldne umrl v &ol nišnlcl sa sladkorno boleznijo, ki ga je mučila štiri leta. Poki ga oakrbi Frank firme rbovTJoud«4jelrl7. septembra predpoldne. Zapušča soprogo in štiri hčere.
0 0*
Gornja kratka vest,-ki jo. je uredništvo našega Usta sprejel' v petek predpoldne, še ne ptvc Vsega, kdo je bil mož, ki je zdaj zatlsnil oči v večnem spanju.
Ivan Kaker je bil svobodomi selni Časnikar in književnik, raz širjevalec poljudne znanosti' ir budltelj našega ljudstva v Ame rlki dobra štiri leta, predno umaknil Is javnosti v zatišje
ne po-
bil
največjemu sovražniku, kapitalizmu. Delavstvo irebuje novih delavskih strokovnih organizacij.
Ampak delavstvo potrebuje poduka in sicer poduk o solidarnosti, o kapitalističnem goapodamkem sistemu da spoznava, da je ta gospodarski sistem kriv vsega nfcfO* vega gorja in trpljenja in da morajo delavci biti solidarni da zmagujejo. Ta poduk se pa lahko širi v starih organizacijah in za to so nepotrebne nove delavake strokovne organizacije. Boj v delavskih vrstah, kdo bo vodil organizacijo, ako se izpremetii v osebni boj, ne more roditi,v "Giaaiio s N pj** ki
££? ^.d0br7" * Potrebno odstraniti res tedaj Uhaj"pil škodljive osebe iz vodstvs \f organizaciji, se naj članstvo «*M*nJem Franka Kerieta. vprvi vrsti poaluži pravjl. Ako so pravil, nezadostna in SELSL"* prT vzka, da je odstranjaij« AkotHjiyvfc opc-fe* vtlirtKU org§- ^ Wii*aukee * *v°Jo druti-
i
X.
IVAH KAKER

Reed ulici. S književnim delovanjem je popolnoma prenehal. Imel pa je željo, da bi to delo obnovil. Komaj dve leti je ko ga je obiskal njegov prijatelj Molek v M*lwaukeej Kaker—-d as i še *e£ko bolan—mu je rekel, da namerava, če ozdravi, začeti z izdajanjem znanstvene revije. Dokaj let je notsrlj ln potem je odprl majhno tiskarno za nssn* lična komercljalna dela, katera je večjidel sam stavil. Bil je izvrsten risar napisov in črkovnih okraskov.
'Ivsui Kakerbni plial izvirnih del*! SSsen potaričnih člankov in kratkih sestavkov, ki so bili objavljata! v "Glasu Svobode,"
Hii ji
ubil-oSve-
wauške naselbine, kjer je poi til ostala leta svojega življehj® e krogu svoje družine. Mlajši naseljenci, ki čitajo "Prosveto," ga naravno ne poznajo, toda starejši, ki so bili v Ameriki j*e< dvaindvajsetimi leti ln ki so za sledovali takratne naše boji t klerikalci, zlasti pa "člkaško sfero" pred zveznim sodiščem, s( ahko še spominjajo Kaker j a.
Ivan Kaker je bil rojen j2ft marca 1875 v Ljubnem, okra. Celje, na Štajerskem. Študira je v Celju ln postal učitelj. Služ boval Je v raznih krajih sviojc domače dežele, toda že od mla dega je zasovražil tradicijosal no laž ln hinavstvo. Bil je vhel svobodomislec ln to ga je kmali spravilo v nemilost pri klerl nih organih, ki so imeli ve besedo pri deljenju drobtin teljskih služb. Maščevanje prišlo, ko je opustil obv molitev v Šoli. Spodili so gi službe kljub temu, da je bil do ber učitelj. Leta »06 je prišel v Amerike ženo ln hčerko. Prišel ji v Chicago, kjer je dobil službo U' rednlka pri "Glasu Svobode,'' Naslednjega leta sta Iyan Kaker in Ivan Molek "kupila" omenjeni list oti lastnika Martina Konde. Kaker je nadaljeval uredniško delo. Tedaj so prišli znani sodnijski pogoni. Kakei bil trikrat ali štirikrat aretl-ran in končno je bil obsojen na eto dni zapora radi nekega "las civnega" dopisa is La Salla. V zaporu je bil dva meseca in potem izpuščen. Ti udarci pa Sisc potrll Kaker ja—kakor tudi <Jru. gih ne—temveč so ga še bolj razvneli za izobraževalno delo.
V Jeseni 1907 se Je Maftin \onda spri s "kupcema" nj«*r<> vega lista ln vzel Ust nazaj. Kaker je Izgubil službo in začel izdajati lastno mesečno revije *Twbra»evifcno uknjižnico," katero mu je tiskal Frank Beifnlk v So. Chicagu. Izšle so štiri Številke ln revija je morala prenehati radi pomanjkanja denarja. Kasneje je Kaker pomagal pri urejevanju "Proletarca" in Uda! e brošuro "Kako so nastale v* re in bogovi." katere vsebino je Iz rasnih virov, največ nemških. Pomagal je tudi prevesti Up ton ginclalrjevo povest "Jungle," in sicer drugo po-ovko knjige, ki jo je zalotil "Proletarec' 'in katera je še dav-ao razprodana.
Kaker je takoj po prihodu Ameriko vstopil v &NJ»J. Ril e član društva Narodni vitezi št. 39 v Chicagu. V letu 1910 e dobil službo tajniškega pomočnika v gl. uradu	Po-magal je tajniku Johnu Verder-barju. ki je takrat nastopil h vrv jo službo. V tem času je dopisoval v "Glasilo 8.N.PJ.
liki dobili vrnjen obiak.
Omenim naj tudi, da so se na Labor day Udeležili v velikem številu naši 6iovenci proslave odprtja Girand-McDonald mosta. Ob tej priliki ao lokalni Slovenci "dostojno pokazali, da žive v tej naaelbini a tem, da so imeli svojo floto, za katero ao d< izrecno pohvalo. Njih flota nosila napis: "United Slovenlan Lodges of Girard, O."
Drugih posebnih novic v zadnjem času pri nas hi. Delavske razmere so več Slabe kot dobre; delo za težko d&bi, ker sedaj vsak delavec dela za dva. Rojaki in sploh val delavci, ek ga dela je treba, eloge in treznega razumevanja, ako hočemo izboljšanja. Oni vedo, da smo mi kot so samU le tega nofce-
SOBOTA, 15. SEPTKMBRA
Iran Molok:
OPAZOVANJA
Samo 5689 let! Zidpvski. bratje državljani, ki navadno argumentirajo bolj z posfetnlki iz Sharona ob prvi pri-(rokami kakor z jezikom, praznu
"Prolešarcu" in njegovi "Izobra-ievalni -knjižnici." Bil pa je izredno dober prevajalec - iz ndm-ščlne. Njegovi prevodi, in sploh vsi spisi, se odlikujejo po 1'epl slovenščini. Bil'je dober pfea telj in alovnik. Najrajši je delal -na znanstvenih prevodih. !Za svojo ršvijo je prevedel Haecklove "Svetovna uganke" ln dolgo delo od grofa Hoensbroecha "PapeŠtvo"; žal, da sta oba prevoda izšla le deloma vsled pr*: nehanja revije. Prevedel je tudi "Llgvorjansko, moralo," od Tolstoja "Moje verstvo" in dolgo vrsto drugih aličnih spisov, ki so Izšli v "Glasa Sv<ybode" in "Proletareu/f / <
V kratki dobi MriK let, dokler ie je Kaker udejstvoval v Chicagu, je storil veliko dobrega za zobrasboi našogai-delavstva v \merikl4 > Zato je Saša dolžnost, la se danes hvaležno spominjati o tega moža, ko lšži na mrtvaškem odru in da mu ohranimo .rajni spomin.	>
Uredništvo izreka globoko so--alje njegovi soprogi in hčeram.
jejo včeraj in danes "Roš Ha-fana," kar je po naše novo leto. Po njihovemttatju in po njihovi veri je danes preteklo 9689 let, odkar je veliki Jfehova ustvaril.
Pravoverni Židje štejejo svoja leta od začetka sveta in po njihovi'sveti veri, ki je deloma tudi vera kristjAnskih fcratbv, je svet -danes star samo .5689 let! Samo toliko in nič več!
Ne vprašajte jih, koliko časa bodo to še verjeli. Saj vam pove sveto pismo, 'da je judovska vera najstarejša na svetu—in sveto pismo je božja beseda in Jehova se ne moti. Sto let ni dolga doba—marsldkdo živi sto let in pravi, de *se dobro počuti —ln pred sto leti je ves krščan-
VESTI IZJRšSELBIN
Zanimive reai iz Girarda. Girard, O. — V naši girard-ski naselbini se večkrat kaj pripeti, včasih kaj slabega, včasih pa tudi kaj dobrega. Na slabo navadno hitro pozabimo, dobro pa v spominu ohranimo. Pregovor pravi: Kakor človek misli, tako je in tako dela. Zato pa tu-i\ Girardčanje vedno kaj koristnega ukrenejo, da se naši domačini kakor tudi posetnikl iz drui rih naselbin pošteno zabavajo. Naša ns*elbi,na je sicer mala. a e tql|ko bolj^yrsta, da izpopolni itevJVv Saj .j* yendar znano, da mnmmkrat kak^jvoet več šteje ko^,solIčlna.: Ja.pač Uko, da Slovenec nikjer "ne fali, ako noče."
Spregovorim naj par besedi o našem angleško govorečem dru-' Štvu Št. 648 Slovenske narodne »odporne Jednote, ki nosi ime Golden Ragels" — Zlati orli. o mladinsko društvo je bilo še-> pred kratkim ustanovljeno in v tej kratiti dobi je pokazalo, da »vrstno napreduje, tako da ao ahko nanj ponosni njega mladi Član! ln mi ostali 1 njimi. — Dne . septembra zvečer je to mlado društvo t>rt redilo takoevani "corn roaat" na bližnji farmi. Tudi asm bil navzoč In sem koruzo pelel, le tal in škandal da Je nisem jedel, ker jo je*ro-jak Anittfck vso Mrotl "spravil pod streho.** Pa nt? ne etri. sem ga pa pri "hot dogs" pošteno "blUl." Morda bi ga tudi pri tem konteatu ne bil, pa k sreči ni vedel, da ao bile U klobasicc že kuhane.
Zabave je bilo veliko sa vse navzočo, tako na plesnem podu. kakor pri pečenju koruze in klo-baalc. Vrtalo se ja vae. ob zvokih harmonike ln kitare, da je bil pod vedno prenapolnjen; naš "**M»rty" <e moral vedno z eno nogo po Ujavi pleeeti. da si je U-ko ohraail — par. ..
Kar je pa menda še najbolj vaftaega. je dejetvo, da ao bili na tej prireditvi tudi 'mladi liani društva -
"pristopite, kajti ona je resitfč-no in pravo zavetje Slovencev v Ameriki in drugod.
roTocevaiec.
Predavanje, slikanje, Bebava.
*&lIinwood, O. — Pri čitaaju in pregledovanju Prosvete -se prav lahko opazi, da so colanr woodski dopisovalci docela onemogli. Kaj je temu vzrok--
bogsigavedi. Ako pogledamo v preteklost, tedaj ' pronajdemo, da je bilo veliko več dopisovanja kakor dandanes. Bilo je najti tu pa taip lepe, zanimive dopise, ki so vsebovali poflučljlve stvari in poročila, da je bilo veselje. Dopisi so začeli ponehavati, menda radi vročine, nasledili pa no fjih zanimivi in poduČljlvi članki, ki ljubiteljem dopisov prav tako u-
društva "Libertr" Iz
gajajo.
TU z veseljem pričakujemo 28. septembra brata Andreja Ko-bala, urednika Mladinskega li sta, ki bo omenjenega dne predaval v Slovenskem domu na Holmes aveniji. Predavanje bo nepristranskega pomena, zato uljudno vabimo vse Slovence živeče v Colljnwoodu, da se udeleže predavanja. Vstopnina vsakemu prosta.
Pred predavanjem se vrši slikanje otrok Mladinskega oddel-ka Slovenske narodne podporne jednote. Slika bo važnega pomena. Cim več otrok se udeleži, tem lepša bo. Priporočamo staršem, članom SNPJ, da pripeljejo svoje otroke, člane mladinskega oddelka SNPJ. Vsak navsoči otrok bo dobil malo darilo, ki ne bo brez pomena, kakor bomo videli ob priliki slikanja. Po predavanju se vrši večerna zabava, katero prirede skupna colllnwood-ska društva Slovenske narodne podporne jednote. Vstopnice k zabavi so po 25c.
Pripravljalni odbor pridno dela, da bo dne 23. septembra pripravljeno prvovrstno za vae u-deležence. Godba bo izvrstna, ki bo ugajala starim in mladim, in zavrteli se bomo, da se bo kar kadilo. Vse druge potrebščine za to veaelo zabavo bodo ietotako dobro preekrbijene. Na povrh pa nam naše kuharice obljubujejo nekaj selo, zelo dobrMra in okusnega.
Ne pozabite 23. eeptembra!
lUale Mrmalja.
,Rop na alovenako banko ,v Coll!nwoodu.
iieveland. O. —' V četrtek, dne 18. aept., ob 2. popoldne, eta dva bandita oropala s|ovenako banko v CoUinwoodu za 610,000. Banka je podružnica North American A Savings Co., na 15601 Waterkx> rd., in je slovensko podjetje.
Drzna roparja sU zaprla v klet poslopja bančnega ravnatelja M. J. G rdi no in knjigovod-ko miss Anno Knaussovo, ki sta se nahajala sa ograj^ v banki, ko aU vstopila bapdiU in jima zapovedal "Roke kvišku r
Bandita sU v dala $10.000 v
Znanstveniki, ki^^JJ sitni in se ne zadovoljujejo 1 lo božjo besedo' v bibliji ^ paU v okolici "svete dežele' našli znake civilizacije, ki j( vseh jasnih, izkopanih zm njih cvetela kakih šest do o« tisoč let nazaj—torej i« Pre svetpe J<!hOva svet ustvaril! Vj tu hi Mezopotamiji, v Hiti. na otoku Kreti so živeli U in zidali stavbe, darovali b vom, klali se med seboj inp čačke v kamen in glino t soč let pred letom judovsl ustvarjenja sveta! Dok^ tam, jasni dokazi za vsake ji možgane—a kaj bi s tem?
»To pa še ni vse.' Kopali tudi v drugih deželah, ki svete. Na primer na ljut skem barju in v Švici in nai ostanke mostiščarskrhH na jezerih, kjer danes ni vd zer. Od ljubljanskega jezer
jo upoštevati, mi pa ne vemo, ker je med nami premalo samozavesti.
H koncu apeliram na rojake, kateri niste še pri naši Slovšn-	7'!»,,	M . • •
ski narodni podporni jednoti.Ida vJ^ST^Jta
ski svet verjel, da zemlja ni sta- preteklo najmanj 7000 let, rejša kot 5689 .-let. Neki škof tudi več kot je svet star! je pred 400 leti celo zapisal, da mah so tudi našli ostanke lj je Jehova ustvaril svet 15. ok- ki so živeli pred 20,000 leti. I tobra 4001 pred Kristom ob de- ge kosti so stare 50,000 le vetih zjutraj.	|kos človeSke lobanje iz Tf
na Javi je stvar po konservi nem računu Učenjakov pol jona let. Grozno! Jehovi krat še niti sanjal ni, da ustvari svet in Adama!
Pa kaj bi z vsem tem? I ijaki se lažejo—vsa resnic »rt Židih! Svet je danes stu lettM^H^fl
Znanstveni ki pravijo, da naš planet obstoji najmanj dve milijardi let. Pomislite: najmanj! Lahko je pet milijard. Pa kaj bi a tem! Dobri židje vedo, in dobri kristjani vedo, da so znanstveniki osli.
Vsa resnica je na dr#gi strani.
_> ______fc_____ _ .__t.
Ivaa
Vtisi iz DetroRa in Kanade.
Med
lem raadeterju
detroitakimi aodrugi (Prijatelji. ^T
(Daljs.)
Sobotni večer pri sodrugu Benediktu je bil komaj začetek. Drugi dan ,v nedeljo, so naju sodrugi ločili. Stkupina je od peljala Bernika nekam iz mes.ty —-kako je bilo tam, mora on povedati, če ima "gtrts"—mene je pa pobasal Jože Mentoni. Vrge) me je v svoj rmenkasti avto in vsi trije—eodruiica Mentoni jc bila z nama-—smo se peljali v glavni del mesta, na otok Belle Isle in daleč na severno stran, kjer so zgradili nov zverinjak. O tem interee^atnem izprevozu več kasneje.
Med potjo sem se sešel z -dver ma starima, ^^ugama. Tam Petrič, mlajši f J brat znanega Franka, bivšega tajnika J.S.Z., je že star Amerikanec. Leta 1906 sem ga našel v Chicagu kot mlddega fanta , in navdušenega agitatorja. Po več letih se je preselil v Detroit, kjer je našel novo rodovitno polje za sejanje socialistične misli. Danes ima tam ženko in svoj dom in še vedno je aktiven, dasi je precej privezan na delo za vsakdanji kruh. Videla sva se tudi zvečer na sestanku pri Semrovu, kjer je v razgovoru povedal nekaj krepkih in dobro osoljenih v prilog delavski, politiki. Tom je stara korenina po mišljenju, po letih pa še precej fantovski.
Druga korenina Je Tomo Be-šenič, ki pa Je že mož v letih. Poznam ga že dvajset let, odkar je bilo prvo zborovanje J.S.Z. v Chicagu. Takrat je prišel kot delegat iz Pittsburgha in s pokojnima Milanom Glumoem ter 2ikičem Je tvoril vodilno silo tedanjega praricar porojenega socialističnega gibanja med ameriškimi Hrvati. Dolga leta je Bešeaič stal v prvih vrstah in žrtvoval čaa, denar in avojo energijo za stvar. Med vojno je pa prišla kriza, ki je pokopala hr-vatsko eekpjjo J.S.Z. Mnogi hrvataki bojevniki ao se umaknili in drugi ao skočili med eka-tremiste, toda Tomo je stal kakor hrast in ostal skoro sam. Kaaneje je vodil ^ot predsednik Hrvatsko narodno zajednico. Teika je bila sanj U doba. Pet let so ga imeli ekstremisti s leve in reakcijonarji z desne za tarčo naj s ra motne j š Hi In naj-podlejših napadov. Tako/e mož osivel in izgubil zdravje v Iju-tem boju z malenkostnimi ljudmi. namesto da se bi bil udej-stvoval na široktfA polju razredne borbe kot je bila njegova želja. Dane«, ko je ie ves zblt In bolan, -hna proda j a bi kr o t Detroit u. v Kateri dela s svojo
1»
katero si skuša pomagati na ra leta. Skoro so ga solze p ko mi je stari veteran podal lto in potožil o svojih jadih te vsaj zdaj sreča spremlja, ri druže!
Tako je potekal dan. Perf ni zaključek dneva je bil zv V stanovanju sodruga Semr kjer je bila »brana večja sk na sodrugov in sodružic v pi tetjskem kramljanju.
Prvi, ki sem ga zagledal bjf tretja stara korenina Jfinko, bivši Kansaščan in 1 cilumetčan. Ko sem pred < letom obiskal Calumet na njem koncu Michigana, sem grešil mnogo starih prijaU ki so že davno odšli dm Med temi je bil tudi Polde, no vesel, šaljiv in odločno Kjer je Mla korajžna, družba, je bil Junko zifl kjerkoli je bil boj za prav in napredno stvar, je bil Ji prvi zraven. Tako je b»l| takrat, ko je izbruhnila v« stavka rudarjev v deželi b pred petnajstimi leti. Sti med prvimi do koncar-do za. Zato ni bilo več mesta v Calumetu. OdšeljevArt in odtam v Kansas, kjer se kopal v rove črnega dijamant garal, dokler se"n! tudi on veličal groba za live ljudi, selil se je z obilo družino v troit, kjer zdaj dete s svojim novi vred v avtni tovarni, l gova žena. Katy, rojena v C metu in čeprav vzgojena v ku, mu je zveato slediU jišča do bojišča in še danei marljiva kot mravlja.
Rišem naše aktualne rs«m kakršne ao, in naši possw delavci, ki stoje že toliko let omajni v sprednjih vrstsh ga bojevnegs delavstva v rlki, ne smejo oditi s P«* neopašeni. Lepa navada fine teh delaveev spominjamo ob njihovi emrti, kar ps F
bo plačilo aa pokojnike 1*
jim priznanje, dokler sošj vsaj priznanje, ako ne drsi plačila. Pravtako njihovM nam, delavkam. ki,| I znane v javaoatl, izvršedo* trabnega drobnega dels M lavskih prireditvah in ss agitacije.
ProevRljen človek je potna svojo tlvljensk« ^ in se tradi. da bi Jo P" ^ PMHaMppHa
Učenjak je tleti, ki iz knjig. ISS>Wi*»ecK ki si prilasti vae v aJsfn
SOBOTA,-15* SHPTEMBRA,
nje" so poleg mnogih mtnjllh leposlovnih spisov Uko značilni
prostosti in onosUvnosti velika učenost, ne daho<
NtOlV^K^i
Grezna žrtev elektrike.—Dne	_____________
31. zvgusU se je «fakoma raz- jalo. Sicer pa nisU imela nlka-
nesla po Kranju vest o amrtn nesreči nekega zidarskega de-jgvca, katerega je nsmrtil električni tbk pri-obnavtjaljnlh delih faaade dvonadstropne hiše vele-trgovca Ivana "Savnika. Takoj ieje nabsata. na licu nesreče pred poslopjem na Glavnem trgu ogromna mnfožica, ki je bila d* loma Vpretresljivih prizorov.I
Pri ronoviranjU' pročelja Sav> nikovega poslopja je tal zaposlen tudi Vekoslay A$iec, 27-letni zidarski delavec, doma iz vasJGro. bot, občina Desenič v podgraj-sjcem srezu' 6b hrvetsko*SUjer-ski meji. Kmalu po ffičetkn-dela je prinesel Ahee mr leseni oder v prvem nadstropju aidarju Gor-Ijancu neko orodje. Nato se je
odstranil in odšel proti -koncu m izginili v M odra, mimo kaUrega so bile v Prepeljali v Ljubljano, a ubogi . .. : . . ... |351etni mladenič je podlegel poškodbi. Imel Je odrto lobanjsko
višini ograje" napeljane' tri žit* električnega toka a Skupno napetostjo 380 voltov. TusajeAbec menda sklonil naprej, pri Um pa
je bržčas malo omahnil in zagrabil brez pomisleka z desno roko na žico. Prišel je v -dotlko i
električnim tokom, ki ga je močno pretrese^ nakar-je Ahec oči-vidno v prestrašenosti pograbil še z levo roko za žice. Tako onesveščen je obstal naslonjen na žice, katerih so se reke kfčer vito oklenile. Na njegov prvj krik so sodelavci spričo groznega prizora obsUli kakor riemf. Truplo Ahaca se je stresalo krčevitih sunkih, zaradi prežgar ne kože se je kadilo izpod rok. Končno je vendar pristopil neki delavec in Aheca pograbil okrog pasu, da bi ga odtrgal od žic. Razumljivo je, da je bilo to pri zadevanje brezuspešno in skraj noropasno. PoUklo je Uko že več minut, spodaj pod odrom so se trumoma zbirali ljudje, ki so morali biti priče groznemu pri zoru na odru. Nato je končno na nasvet nekaterih pograbil de-
lavec sekiro, s katero je pretrgal žice in tako Ustavil električni tok. Šele sedaj se je osvoboditi Aheca. DoŠli zdravnik dr. Bežek je poskušal nekaj časa z umetnim dihanjem, vendar pa je bila vsa pomoč zaman.
Modraa pišil fteno-^Na Tanči gori pri Črnomlju je 30, avg. mirno šla po požeti njivl'28-letnš Marija Finkova iz TančeNgore. Nenadoma je zaradi močnega vboda zakričala od bolečine. Od-»kočila je in se prijela za bolno mesto ob levi nogi, misleč, da jo je pičila čebela ali oaa. Toda sosed, ki je prišel za njo po nji* vi, je Um blizu ugledal velikega
modrasa, ki se je zopet zvijal V klopčič, ker jeaa Udan že našel
svojo žrtev. Sosed je pomsgal Finkovi urno do doma, kjer so j) nogo prevešali in jo nato odpeli / vozom v Črnomelj. Okrajni zdravnik dr. Kueasel ji je U-N nudil zdravniško pomoč in ji r^il življenje.
Posledica ratifikacije ndttun-konvencij. Zagrebške "No-vosti" poročajo; da je Klub Dal-matincev v Trstu poslal spome-n*o vsem tovarnam v palmami, kjer je angažiran iUUJan-ski kapital, naj ga obvesU o *tevilu delavcev, uradnikov in tehničnega osobja ter o kapaci-Ut' r>osameznih tovarn. Klub <J*lje zahteva, da tovarne v bo-|We ne amejo zaposliti delavcev ^ez dovoljenja Kluba Dahna-tmcev v Trstu, ki ima nalogo, d» skrbi za zaposlenje iUlijan-"kih delavcev.	,|
Surov poboj rudarje. France
lr«nkar, rudar od 3v.idMW 11 ni mislil, da ga čaka smrt * domači vasi, kjer je bil pobit "kor žl vlače* Bil ja miren in do-*ojen človek Ur je s svojimi Jr»ti živel v najlepši slogi, bil *P** oblečen kot drugi fantje In tudi *a sivolaao mater je skrbel.
1 junija letos je obiskal Franci "Pet avoje domače ter se jt napotil z brstoma Nace-u,rn >n Tinetom Ur s svojim u,*ncem Jernejem v vaško krč-m° kjer ao izpili nekaj malinov-01 ,n se potem odpravili. Fran-relJ in brat Nfče sU odšla v motrijo. kjer ao imeli cerkveni >*v<i vajo. V mežnariji aU biU drugimi . Udi Naoe IHmic ta PraaU «i
pa menda onima dvema ni uga.
{•In CM______ . ' » . . . .T
kega povoda za "pretep.
Preden sU odšla brata Uran-karja, sta izginila Iz mežnarije Podbevšek fn Dhnic, poiskala še tovariša Prvinška in sklenili ao prepoditi obabrata. Čakali so ju s kamenjem, ki Zo ga raeUli proti njima. Dohiteli so potem'Oba braU ter ttftmogrede pograbili pri Smrkolovem skladišču kole. France Uttmkar je tavpil nad pretepači: "Pobje, dajte ttlr, sicer bom posvetil!" fca mofctu ao ju dohiteli in Jali Udrihati po Francetu, ki ao ga obkolili, jfc dan aa je pognal tudi proti bratu, a udaril ga ni. Padlo je več udarcev s kolom po glavi in France se je zgrudil obllt 8 krvjo. Pretepači so nato odvrgli ko-
Shrithta rftjsfra Leva N. Toftftp
Dne 28. avgusU 1. I»28. se I je rodil v Jasni poljani blizu Tule eden naj valjih svetovnih pisateljev, hkrati nesporen ganij ruskega naroda in duhovni pred-sUvitelj slovanskega duha v ČlovaŠtvu^Lev Nikolajevič Tolstoj. Ce ta datum prevedemo v naš koledar, j*j>ravi jubilejni dan 10. sept. Po vsem kulturnem svetu, zlasti pa v sovjetski Ru-aiji, proslave moža, ki so mu nekateri nadeli ime "trinajstega apostola."
In mislimo, da je v Tolstem-* naj bo sicer še toliko njegovih idej spornih, nesprejemljivih, skoro bi rekli čudaških—mnogo, zelo mnogo tega, kar Ima neprecenljivo vrednost tn "kar bo trajno ostalo v zakladnici Človeštva. Njegovi umetniški spisi, njegovi veliki romani "Vojna In
iU v noč^FranceU ao Iftlfc" MAna Karentoa," Vstaje- vi, v mirnem, lihem delu, v pre-
kost in to je povzročilo v desni polovici glave zmečkane senčne lapute desne možganske poli. Fant je umrl satadi otrpnjenja možgan,
Ker državno pravdništvo nI meglo izalediti pravega atorilca izmed treh obdolžencev, je obtožilo vse tri hudodeTštva težke telesne poškodbe.
Medtem, ko sU oba obtoženca priznala, da sU res tepla Franceta, je PodbevŠek zanikal vsa-ko krivdo, češ, da niti kola ni i-mel. Janez Prvinšek se bo pokoril devet mesecev, a Dimic Naae Sest mesecev, dočim je PodbevŠek oproščen, ker je glede njega manjkalo dokazov, a se sicer tudi njegovima tovarišema ni moglo dokazati, da sU imela namen uboja. Najbolj bo pogrešala svojega sina pač Francetova mati, catero je ves čast zvesto pod-
čpje o globini duha, ki ja mislil za tisoče, da, za milijone drugih ljudi, vse kaže veliko resnobo in zapušča vtisk, da biti človsk ni več toliko kot: biti živo bitje, marveč da i imajo naša najvažnejša dejanja in nehanja neizprosno življensko logiko in globoko
privilegirane; -med slednjimi ao bili milijoni tlačanov. Videl je nešUvilne krivice, a kaj je delala eerkev? Tolažila ja ljudi a nebesi in jih etrašila s peklom, učila je, da je vsaka oblast od agoraj in da je Udi revščina prav ^ako po volji bošji kot bo-gaatvo in raskešje. Slasti mu je poaUlo zoprno hinavatvo. Kristus je učil ljabeani in odpuščanja, prepovedal je ubijanje celo v mfs|ih, kaj |ele v dejanjih, a njegovi alužahniki blagoslavljajo topove, ki streljajo v Imperialistični vojni. ' Ta spor je šel tako daleč, da je Tolatoj zapustil službeno krščanstvo ln se vrnil k prvotnemu evangeliju. Hotot je poenofcUvfti Življenje ln oevo* bodlti vero navlake. Učil je, je kraljestvoDteJe v nas samih, da smo ml fte na tem svetu nosilci paradiža, če Živimo po načer l!h krščanske ljubezni do bližnjega. Spotnal je smisel življenja baš v delotvorni ljubezni do bližnjega, v odpovedi ln omejit
KonoUMi
Gore je napravil nekaj računov o premikanju Uga pogojno mlšljeega svetovnega telesa od trenutka, ko se pojavi kot zvezda 9. velikosti ln bi bilo vidno z majhnim daljnogledom. Danimo, da bi Imelo to temno Ulo lato gmoto kot Solnce In isto gostoto kot naša Zemlja, poUm bi znašal njegov premer približno 900,000 kilometrov. Nam bi ae kaaalo kot zvezda 9. velikosti. \lq bi bilo v reanici oddaljeno od Solnca 8 do 9 krat dalj« nege,___ A . ... , A planet Uranua,' torej prlbl^mV iJ^^iJf^™ 26,000 milijonov kilometrov. De- ** ***m TTimo še, da ae Solnce premika a hitrostjo tO kilometrov v sekundi in da se temno svetovno tele
za dobo, v kateri so naSUli in Za pomp, na drtavno nasilje,—brat-Človeka, ki jim je vtitmil pečat svoje genialnosti, da ne bodo megli biti pozabljeni. Ne bo jih mogel pogrešati noben človek, ki strsmi po književni naobrazbi. Le-ta pa je krona vse ostale izobrazbe, ker daje človeku okua, pravo merilo sa življenje, srčno in umstveno- ubranost, skratka: izoblikuje mu otsbnost Spisi Leva N, TelsUga niso aabaVna Uteratora, Id ae zapušša v 6)U-telju nič drugega kot zavest, da al je prijetno pregaa jal dolg čas. Ne, vsako njegovo delo je oakak Obračun z življenjem. Vsa pri-
nravno odgovornost. Umetnost piral in ji lejšeMeU siromašne | ae v> pripovedništvu Leva N. Tol
starosti.
Smrtna ŠBsea. V Zg. fiiškl.je umri Ivan Zakotnik, strojevodja državnih leleZnic v p. — V St. »avlu pri Preboldu Je po dolgi n mučni bolezni trtfirla Marija Pečarjeva, rojena Vasletova, nadučiUljeva soproga. Zapušča soproga ln dva sinova. V LJub-jani je preminul Matia Pože-nel, trgovec. — Kagle smrti je umrl v Sirjah pri Zidanem moa-tu Ignac Kadunc, vpokojeni železničar, posestnik in gostilničar. V Zidanem mostu je umrla v 72 etu sUrosti Marija Klenovško-
va.	>
Umrli v Celju: v javni bolnici 28. avguaU Marija Cuješeva, <81 etna prevžitkarica od Sv. Štefana pri Šmarju, Ivan Ledič, letni občinski revež v Celju, Mi-la Tanšek, 66 letni dninar iz Ska-ovja v Liscah pri Celju, Artur Klobučar, 70 letni zasebnik, oče zobotehaika v Celju, Jože Vo-auschegg, 66 letni^državAi nad-veterinar v p. in v Gradcu Luka Putan, celjski trgovec v 59 letu sUroatl. Moral ae je podvreči težki operaciji na želodčnem raku.
Btatietika. Sedaj je v Kranju in okolici zaposlenih pri gradbenih delih 600 sidarjev, delavcev in profesijonistov. Največje število je zaposleno pri gradnji sUvb v vseh štirih Ukstilnih industrijah In gradbi kokrskega mosU. Samo pri gradbi novih tovarn na Gornji Savi bo zaposlenih okrog 800 delavcev ln zidarjev v prihodnjih mesecih.
Sautaa koaa. V javni bolnici v Ljubljani je umrla Marija Novljanova, mesdrica. Zapušča 2 sinova in hčerko. — Rodbini Kovač-Poček v Zagorju ob Savi je preminula hčerkica Mlmica, učenka II. razreda realne gimnazije v Celju. — V javni bolnici v LJubljani je umri Ludo-vlk Kriinar, trgovski sluga, ki ae je ponsersMI, da so mu morali amputirati nogo pod kolenom. Nastopilo je zastruplja-nje, kateremu je podlegel.
gfvljenskf rilj vsakega poaa-mezntta je vodno isti: napredovanje v dobrem. In zato j« potrebna samo ena snanoat, ki v di do tega
stega zrcali v dovršeni formi, Id kaže mojstra v oblikovanju sn*» čajev, v življenski preprifeval-nosti situacij, v genijalnem pronicanju v človeško duševnoat, v krasni ubranosti, ki te prisili, da vaji«Muduješ pisateljevo etva*
riteljako silo, Ali umetnost še ni vse; spisi'Leva Tolstega Ima* jo po veČini tudi miaelno jedro, v njih je odbieak piščevega svetovnega in Življenakega nazora. Iz njih odaeva iskanje genija, ki tipa okoli aebe po mraku, ki naa vse obdaja, in ki vidi s svojim posebnim vidom skrivnosti, ki jih mi ne vidimo, in išče poU, ki nas bodo hitreje in Isžje privedla k resnici. Vse, kar v bistvu hočemo, je to, da sposns-mo resnico o samem aebi in 6 življenju. Kot poaameanlki živimo aamo enkrat; posUvljeni smo v kaos prirodnih ali in človeških nagonov, miali, verovanj; težko nam je rasločiti resnico od nereeniee, težko Ubrati v Življenju pot, na katere koncu M lahko rekli: Nismo hodili zaman:
vse, lfar smo kdaj storili, je Ima- delu in pomenu. Mnogi nazori lo smisel; vzlic mnogim zablo-
dam in težavam je končana bi» lan ca dobra.
Ta ruakl grof, vajen izza mladih nog razkošja in izobilja, pola življenja, dovzeUn za vse ulitke, že slavljen kot pisstelj, ja v svojem notranjem razvoju pbču* til, da življenje brez zavestnega amiSla nI vredno življenja. Bil je ža star okrog 50 lat, torej v letih, ko je mož docela srel, a še ni sUrec; z vso močjo ga je notranji glas silil k obračunu ia vae doaadaaje Izkušnje z ljudmi in a človeškimi idejami eo se zgostile v težko vprašanje, kaj je smisel življenja ln kako najti v nJem resnico?! NI bil zadovoljen a prosvetljenostjo, ker Je videl, da eo izobraženi, ušenl ljudje prav taki eehičnežl in moralni slabiči kakor neizobraženi, oziroma še večji. Vero v snanoat, ki je Uko mogočno apape-
J*

stvo in enakost ljudi in njih med sebojnai ljabenen so nam spas Zato ae j* grof Tefctoj tako pri' bližal ruskemu kmetu, zato Je hotel -ponovno zapustiti svojo grašdtno in ss umakniti v samoto, deAder iii na koncu ftivljenja tega tudi storil. • O sebi je dejal, da ae je gnova vodil,«ko je spaeaai tereaafce. Prišel Jana-vskriž s državo, ki je videla v njem defetista, ki je zoper pla»> čevanje davkov in vojalko službo, dasi je učil, da naj ae ljudje ne zopersUvljajo zlu; cerkev gs je izobčila kot krivoveroa, slovstveni krogi ao mu bili nasprot ni, češ, da je žrtvoval avoje u' metniške sposobnosti nekemu namišljenemu apostolatu; njegovo rddbiniko Uvljenje se Je' mililo, ker svojci niso mogli z njim. In ni brez podlage trditev, da Je Tolatoj, kakor nekoč Rouaaeau, pripravljal revolucijo, čeprav sam ni bil aocijalist in da je v znatni meri njegova zasluga, Ae ao ae Rusi v svetoval vojai L 1917. s i takim' navdušenjem o-Prijeli protivojaških geael. Pri* ataši močna ruake države vidijo v njem Opravičeno velikega raz? diraksa. Ali Tolstoj je bil prav kakor vzhodni misleci preveč umetnik In nravni uči Ulj, da U čielarminljive oblike; iakal je v prvi vreti človeka ln človeltvo, V Um ae zrcali njegov alovan-ski duh, ki ne trpi močne diaci-pline, železnih apon in državna premoči, marveč stremi po sproščenosti, po širini# po vnanji svobodi In i notranji )>odrejsnosti. Dočim je romanski človek velik individuallet ln se germanski zdi kakor rojen za državno organizacijo, Je Slovan prožet z duhom svobodne Človeške skupnosti, s duhom vzajemnega občestva.
NI na Um mestu prostora in tudi nimamo namena, da bi orisali Življenski in svetovni nazor I^eva N. Tolstega v eriotl, kakor ne maramo podrobneje razglabljati o njdgovem '»Umetniškem
tega mola, čigar osebnost je bila tol i komplicirana, so ta v naprej nesprejemljivi, vendar f* čemo takoj: kar Jim ne vzame vrednosti. Naloga velikih mož ni tako eriosUvna kot naloga čevljarjev, da iadaiajo čevlje po
to ali ono nogo. Tudi neizvedljivi, za šiffeka mneiiee ali aa IJadl drugih stališč asmogočl, usfnri so kot plod velike ia močae osebnosti pomemben dokumeat človeškega duha. Vse delo ia-Živ* ljeaje Leva N, .Tolstega je prsv Uko velika obtotU ktkor je svarilo in vzpodbuda. Obtožba današnjega aocijainega rada, državnega nasilja, cerkvenega ea-sUva, obtožba posameznika la družbe. Tolstoj nSa svari pred napuhom ln samovšečnostjo, ki prihaja od enostranske, čisto umstvane izobrazbe, od prosve-U, ki premalo upoftUva človeško
dovala v devetnajstem stoletju, stramljaaje po svaM In moralno ma je vzel gkfcočji pogled aa uledgovuraset naUga dejanja in znanoht. ki je le prepogoeU poz-nanost aH pa zbirka domnev, ki ne rešijo nobenega osnovnega življenskega vprašanja. Ni Imel tudi prava vere v . krščanstvo. Bil je kristjan po vzgoji, čttaJ ja evangelij ta je videl, da ao besede eno, dajanja pa druge. tSa» •ka pravoelavaa eerkev je bila
d-Janja
gSiposHjeg
i v maetaišUh I v miselnih api-sih Leva ToiaUga senogo vspod bode enemu, ki ne aapirs oči pred fasnobo Slovaškega žHrljr-aja in prad nakt^sml, ki ao dane
I
J j# velik človeka k pravi, arfitnauski tiri I-gljofmHdi ia k Boge, ki nI go-
z lato bralno ^Hfta naravnost Sblneu,' potem po zakonu o premikanju lahko izračunamo, ko* »ko časa bo preteklo, da oba •valovna teleta trtiU drug ob drugega.
Račun kaže, da bUUaje prva leta ne bo kaj veliko, ker bi po treh ali štirih letih raadaUa o-beh svetov znašala še vedno 18,-500 milijonov kilometrov, kakih šeet let bi ae zmanjšala na 14,800, Čez oaem let pa na 9600 milijonov kilometrov. V tej raadaljl bi ze nam temno zve-tovno tislo kazalo kot zvezda 5, velikoati in bi ga videli lahko a prostim očesom. Cez dvanajst let bi nazadnje doseglo razdaljo Urana od Solnca (2870 milijo-nov kitom etrov) in bi ae videlo nekoHko svetlejšo1 kot Arktur. Zdaj bi te vzbujalo splošno po-zora ost.
Od tega Čaea ae tudi ajegeva oddaljenost od Solnca hitro krči in eoraamerno raato njegova avetloet Eno leto poaaeje ja Že doseglo Jupitrovo, pot La šari se-dej s svetlostjo, ki sa štiri veli, kostns razrede preeega svetlost Sirija. Ob Um času bi bilo sa Luno najavetlejšl pojav na nočnem nebu. Vzbujalo bi pozornoet vaakega človeka, ki opazuje ne-bo. Po tej dobi poaUne premikanje svetovnega telesa zelo hitro. V kakih 00 dneh je od Sotn-ea oddaljeno toliko kot Zemlja. Odslej raste hltroet neznsnsko hitro, 2e teden pozneje temno telo sadene ob Solnce. Oba sa a hitrostjo skoraj 700 kilometrov v sekundi premikata drug proti drugemu.' Učinek trčenja ae ne da popisati s besedami, a nobena domišljija si Uga ne more prod-eUvItl. Se prej nego v eni uri ae aba aveU tako rasftarlU, da ae popoloma razpJinJU. Ta žar mora uničiti Zemljo,.bržkone pa tudi vse druge planeU eolnčnc-ga eeetava. v
Ako se Umno svetovno Ulo bliža Solncu v premi Črti, Zem. Ije ne more zadeti naravnoat, ker tvori amer aolnčnega premikanja skozi svetovni prostor pre^jlen kot z ravnjo zemelj-ske poti. Največja njegova bližina do Zemlje je odvisna od letnega čaaa, v katerem zadene ob Solnce. Ako ae to zgodi proti koncu decembra, ae Ulo Zemlji aa more priMiftatl bolj kakor aa resda)Jo Sotaca od Zemlje. A-ko bi aapa tršanje zgodilo okrog ti, junija, bi bila oddal jenoat od Zemlje manjša V tem primeru bi bila privlačnost temnega te-iesa aa> Zemljo velja nego pri-vlačnost is njenega tira. Goto. vo pa bi se ob trčenju s Holn-cem solačna gmeU podvojila. Zemeljaka pot bi ae UkeJ ispra. menila v podolgovato elipso. Točko njeftega odsolnčja bi de. lala točka, kjer se nahaja Zemlja v trenutku katastrofe. Izpre-membe zemeljska poti ps ne bi Človeštvu prav nič škodila, ker bi bilo le prej poginilo.
Seveda Je tudi mosroč*. ds bi se tako temno vsemicUko Ulo Solncu ne bližalo v ravni črti, ampak v zelo podaljšani elipsi. V Um primeru bi na zadelo ob Solnce, marveč bi zaradi svoje silne privlačnoetl znatno Izpre-menilo premikanj« Zemlje po njeni poti. Ako bi bila elipsa, ki bi Jo delalo Uto, sOloaa dolgo potegajena, in bi se najbolj približalo Solacu v notranjost i za-meljeke peti, petem bi bržkone
Podporna Jašaota |
IT. lul). 1MT levi ffitMii
glavni stan. zerT-as zo. lawndau a ve, chicago. iuinOh
Kgvršavalnl a4bar: UPRAVNI ODUli
asa M? JvLHaT^^1 VnT^alu^Ja^^Bt^	z^Ua ItSškJt Uate
Umat dtašttaki gl Mav«Jatk Hkm VatrMi) erstalk |Uk Jata W**m%> siki apravlull glasMa fuip feftaai rrkrml Mkavalk Dr. f. J.
at
J«ta Oorflak, fiiailll, 11« W. Iay »i, BpriiicflaM. WLt Mi flM bM H. Mrabaaa, PU^Itar Umiti, R. V. D. Na. t. IUHi OHr, «Li
flaak l»mihu, iUix ei. ra»k »Ull, Paa Aalea šaUr. Uot iT, Av»a, Kaaa. *
MM* Se* Uvedala.Av*,
oaaaDNJB
age, IU.
VIB0DNO OKROtlB: JomdIi Zor ko, R.F.D. I. Boa AZSsa Atram, lllt & Tlth Si, Clevelaai. OMa aAPADNO OgROftJat laeat RaM, R. R. t, Bsa i
®®®
Nadsorni aibm io *fmk laK paeiMtaft, Mit W. tett Si,
Cez
Združitveni odbor:
lit, WmI Nesrtoa,
iR.rtssMk'! Utaa. ru
24X1 te, CUfton Park Av«h Cklcago, 1II. f IMtr	Ulntkf SlT
rado Btrlaca, Cola,
^vtJ EAnav« rolniAkr podporr aR nallovri šive a.'ir. P. j, ilT-tt le. Uvašsla ava, Ckteaga, IU.
šala Afeb, Oblast«, III.
VSR iad8vr ? gVRSl I rlagajkllkimi FOSU aa paNiale i Rk«e|autve S. H. P. J„ MIT4I k imili Ava^ CMrnje, O. Vae Iftlatta |Mi paelavaala v g l lavflevalasai ettsva a g^R | K R Iga gSHHllI^^ltgPIRVfllPfcatt Ut iiMH as |L tafebd ešaak ee sa| peRUals aa eaalef i Hš Sar 0i, aerinsflsiš, m
bfU la gragi apbi, aaaaaall«, »gUai, aareNiaa Is ealek kar
^^. v jhhm^ ®	VV^^HB^Pb lil ^jp bBB^HM^ HI ^MiH^k^^S ^^vSNPfl^PlV^Ag
HI74I aa. LairašaU Ava, Chlaags, IU
na aolnšnf površini povzročilo allno valovanja ln a Um Izredno povečanje njegovega izžiareva-
nja. Ako pa bi aa obe svetovni Uleai aamo doUknili drugo drugega, bi to še vendar povzročilo
vročino, ki bi zadostovala, da u-gonobi Zemljo.
Priblišanje Ukega Umnega telesa Solncu bi bilo nezaslišan prizor na nebu. Cim bi prišlo v isto razdaljo od Solnca, v kaUrl bi bila Zemlja, Ukrat bi aljalo s svetlostjo polna Lune, s bi bilo navidez manjše. Potem bi tudi, posebno ako bi ae to zgodilo v Juniju, kazalo spremembe kakor l«una, Zemljani bi videti na nebu dve Luni, Izmed kaUrih bi bila ena neškodljiva, druga, nova Lu-na pa bi v kratkem čaeu človeltvo uničila.
Denimo, da temno vaemireko Mo, ki bi padlo na Solnca, na bi bilo po gmoti nJemu enako, am-l*k na pr. Jupitru. V Um primeru bi ae Solnce znatno po-čaaneje premikalo proti Uleau in bi ee Ulo |M>kazalo kot zvezda 9. velikoati, ko bi bilo od Solnca oddaljeno $14 krat toliko kot Uran, torej 0800 milijonov kilometrov. Ako bi bilo kozmično Ulo aamo Uko veliko kot Zenv Ua, potem bi bilo šele v zemeljski razdalji vidno kot zvezdica 9. velikosti in bi v kakih treh letih padlo na Solne«. Ob Um trčenju nastala vročina bi bila seveda dosti manjša nago v prejšnjem primeru, a še vedno dovolj vali ka, da bi bila za Zemljo največ Ja nasraša. Tako vaemireko UM bi kaj lahko ž« prišlo v tir oddaljenejših premični*, preden bi ga opazili. Ljudje bi bili torej
VValker ponovno nomialran aa predaednlka državne deltvSk« federacije.
Springfield, U). — John H. VValker, apdanjl predaadnik 1111-nolaka državne dela veka'federacije, in Victor A. Olander, UJ-nik-blagajnik, ata bila ponovno nominirana. Proti njunima nominacijama ni bilo nobene opozicijo. Volitev ae vrli potem referenduma v prihodnjem decembru.
Utonil v jezeru. Chicago. — Peter Schraiber Ja v četrtek utonil v Cedar Jezeru, v katero Je padel z pomola Monom blizu Hammonda, Ind.
Pri aarokl. Taat: — Z roko avoje hčer« vam dajem tudi doto 15.000 do-Jarjev, goapod profesor.
Zet: — Razumem, toda vaša gospodična hčerka ima vendar
dve roki, ali na T «
—	Zakaj al tako hitro zapustila službo?
—	Vprašala aam miloetlvo, za-kaj j« odšla moja predhodnica.
boljl«* kakovosti \nM **lo xa i« nekaj meaecav prej posvarj- |fIwdJt U|ffldnw vremena. Iz-

Kot umetnik in kot odkrit osna-njevalee človeštva, kot iakaUlj # preprostih žlvljenaklh reeak. kot prijatelj vseh trpečih ljudi, mu- ~ Žlkov ia delavcev, vslJJuje-dJ-vaš v tvojih delih- spoštovan)« tudi« ilnemti. ravoiucljonam«.
Ju rdečaga srpa la kladiva v
ni, prodno bi sa odigralo zadnje d«Jsnje.
Čeprav ne moramo dvomiti, da je mogoče trčenja Solnca a kosmiča I m talaeam, prav Uko ot smemo dvomiti, da bodo v do veij dolgih dolaah Solnca trčila ob Sobica, zvezde v zveadnib skupinah bodo padal« druga v drugo In s« izpremenil« v žareče maglia«, Iz kaUrln ae bodo po. rajale nov« zvezd« In aolačae skupina.	^ |
Tako kaš« porajanj« avttov krogotok, ki a« čeatokrat ponavlja, ni pa mlaliti, da bi ae imnavljal brez koma Kn«rgija premikanja vseh svetovnih al-m Umov mora praaehatl, ko aa enakomerno porazdeli skazi prostor, In Ukral bo ko-pramikanja ma«. r« M. L. RMaa-AI. R
NAROCITIC m KffJHIO
Kalifornijsko greadje
je leto« z«lo. dobro obrodilo, zadnja poročila polJodttiekege okraja Kalifornije Je, da je zelo ve-liko grozdja letos, toliko kot ša nikoli prej v sgodevini, kar pa ia smatra za prati rano in druga poročila govore, da na bo rea U-ko Ntraino veliko groadja, aH kolikor ga Ja manj Je pa toliko
vedenci In trgovci kallfomljake-ga grozdja ao mišljenja, ~da Je leto« livrstno fino ln dobro do-tortlo gr<»sdja kot še nikoli prej v d rta v i Kalifornije. Prva pošiljat v««, ki so dospele v vsbodn« držav« na trg, so zalo pohvalne * In va«h vrat groadj« aa salo lahko In dobro prodaja kot la nikoli prej.
Lat<i« Ja izredao dobra letiaa aa vlnako groadj«, nekateri pra- " vijo, da ae navidaaao uatvarja pohval« za vešji trg la radi vlljt o«n«, kar v s« kakor al r—niča, ljudstvo poaaa to dobro groadj« ia vedo, kaj ee vae zamore napraviti iz ajaga, vedo koilke vrednosti aa adrevja Ja sok lega fin«ga grozdja, zato pa ae ga v»ako leto več in več uporabi In valed tega ga je le na Irglh. Pazite, da naročilo o pravem ko ae vam pripeli zadnje
r «
J um pli Sach:
POKROVITELJICA
t *
--Ne, ni res, da m vm ženske
(»svetijo tvojim ljubčkom, ko spoznajo, da oe ohlajajo in da je vzrok druga ženaka, — je u-govarjal med pogovorom moj prijatelj. '
—	Ali ai poznal v ovojem živ-ljenju tako žensko? — sem ga vpraAal radovedno.
—	Da. Se zdaj »e je » hvaležnostjo opominjam. Ce hočete, vam povem to otorijo, .
In pripovedoval Je: r— Seznanila ova se v nekem mestu, kamor sem priAel začetkom ovetovne vojne kot enoletni proitovoijec. Pri polku eem se takoj prve dni sprijaznil a tovarišem, ki me je povabil na večerjo k svoji omoženi »estričini. Takoj me Je očarala njena lepoU, njen razposajeni smeh in skrivnostne črne oči. Kmalu sem se o-glasil drugič. Prijatelj je povedal svoji sestričini, da znam dobro
Zardel sem in zatrjeval, da prijatelj pretirava. Pozneje ml Je priznala, da JI Je bila moja zadregi zelo vAeč. Nisem se pustil dolgo prositi, toda roke so se mi tresle, ko sem sedel h klavirju.
Potem me Je povabila brez bratranca. Teh posetov sem bil neiz-
rečeno vesel. Ze sama misel, tja bora sam v družbi krasne ženske, mi j« pognala vso kri v glavo. Najbolj me je očaral njen smeh. To ni bil smeh, s katerim so ženske tako radodarne. Vaaj nmme je osrečila vedno z nekim poreb-nim smehljajem. Vedno,, kadar se mi je nasmehnila, da sta se ji pojavili na licih dve srčkani jamici, in zagledal sem med rdečimi ustnicami dve vrsti krasnih belih zob. In vedno, kadar me je pogledala, so se zaiskrile njene črne oči.
-	Nekoč sem igral na njeno željo težko skladbo, če se ne motim Cajkovskega "Luno." Sedela Je kraj mene. Naenkrat sem nehal igrati. To je pretežko in preveč sem razburjen, sem se hitel o-pravičevati. Saj ji nisem mogel odkrito priznati, da mi Je njena bližina zmaAala glavo.
— Ej, dečko, pa se vendar niste zaljubili v kako tukajinjo lepotico? — Je vprašala lokavo.
—	No, no, zdi se mi, da nimate čiste vesti, — mi je požugala z
igrati na klavir. Gospa Vanda me drobno ročico, je takoj prosila, naj kaj zaigram, j- — Morda, — sem dejal ta zardel do ušes.
—	Kar zaupajte mi svojo skrivnost. —• je dejala in se nagnila k meni. — Mislite si, da sem vala teta.
—	Ne, tega ne morem, — sem jecljal.
—	No, no, kar povejte, nič se
ne sramujte. - mi je prigovarjala.
. Mani pa se je zavrtelo v glavi in tisti hip sem videl samo njen divni obraz in njen dražestni smehljaj. Strastno sem jo poljubil na smejoča se uatna. in ko me Je hotela vsa presenečena pahniti od sebe, sem objel njeno glavo in začel strastno poljubljati njena ustne, oči in čelo.
Slednjič se mi je izvila iz rok
—	Divjak \ — je dejala in mi požugala. — Glej, no, glej! Taka tiha voda.
BOa je sama doma in kmalu sva se le bolj zbližala. Njen mož. višji častnik, je odpotoval po o-pravldh za več dni. , Gospa Vanda je bila prva, ki sem jo spoznal kot žensko-lju-bico. Hrepenela je po otroku. Takrat niseni razumel njenega hrepenenja. Omeniti moram, da so jo starii proti njeni volji o-besili na vrat viljemu častniku, ki ja bil mnogo starejll in ki je že v mladosti izčrpal vse svoje življenjske sile.
Nekaj £asa sem živel kakor v pravljici. To divno pravljico je razpršilo povelje o odhodu na bojišče.
Ustrašila se je. Vsa je preble-dela, plakala pa ni.
—	Divne trenutke si mi podaril in nočem biti nehvaležna. Na bojišče ne poj del, ne ti, ne 0-
P H O 5 V E T X
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA "
Ob oltaiju
Traavata" preval—A. Isbs
Lucija je burno objela brata, nato pa se je obrnila k patru Benediktu, ki je pristopil k nji z besedami:	J
—	Lucija, obljubil sem vam, da vam privedeni spet brata; — tukaj je I
Gospodična Reihova je bila do skrajnosti osupla. Beseda "Lucija," s katero je nazval menih mladenko, in pa nenadna zardelost slednji, sta jo popolnoma zmedli. Tudi Bernard je vprašujoče pogledal v obraz svoje sestre.
—	Nisem vedel, da imam svojo rešitev zahvaliti tebi, Lucija. Izvedel sem, da si ti poiskala Bruna ter ga pregovorila, da ukrene potrebne kbrake v mojo rešitev, dasi sem komaj vedel, da se poznata.
Mladenka ni odgovorila, temevč povesila oči. Mesto nje pa je itpregovoril Bruno:
—	Gospod Gunter, prosm vas, da mi do- , volite kratek razgovor s vašo sestro na samem. Izidi tega razgovora se vam ni bati. Lucija se je itak Že od nekdaj tako tresla pred menoj,' da bo sedaj gotovo svobodno zadihala, ko izve, da naaieravam oditi Iz tega okraja in sploh Iz
Grenkoba in trpkost sta ležali v glasu, s katerim je lipregovorll Benedikt te beiade. Luciji se je zdrznila, ke je čula o ločitvfc in njen obraz je izražal tak neprikrivsn strah, da nl njen brit Bernard nič več dvomil o sestrinih čustvih do mladega meniha.
—	Moj Bog, kaj naj to pomeni? — jo vzkliknila Frančiška ter ie čudom čudili, ko je Bruno odšel zi mlado deklico, ki je odšla v svojo sobo.
—	Kaj naj to pomeni? Nekaj, kar pri vsej avojl bistroumnosti še zdaj niste uganili. — Je rekel lakonično Gunter. — Toda pomirite se. gospodična Frančiški, tudi jaz niaem Imel niti pojma o vaem tem in Lucija ae Je v tej ■tvari od vaegi zičetlu tako zadržala, da sva »daj oba enako presenečena. Da. da. lepo nama Jo Je zagodel U "otrok"! Toda priznati je treba, da je znala več prenesti in zamolčati ter v-pravem trenotku pravilno ravnati, kakor ml val »kupaj. Zdaj pa počakajva, da vidiva, če ae U pogovor med njima re« konča s slovesom. Jar. pričakujem nekaj povaem drugega.
Bruno je takoj, čim je zaprl ca aabo in deklico vrata, stopil k mladenki.
—	Lucija, Ae neko vnašanje imam do vaa, na katero mi morate odgovoriti, preden se poslovim za vselej od tu. zakaj Ae vedno mi Je ne-pojmljivo vaAe vmeAanje v dramo, ki ne Je pravkar doigrals. Kdo vam Je predvčerajšnjim svetoval, da ae obrnite name? VI ate takrat te vedeli to. kir Je vea ostali svet samo alutit; vedeli ate. da je bil grof Ranek u-morjen in da ni aam ponearečll. in pravtako ste vedoil da more samo moja iapoved rešiti vašega brata. Kje ste vse to izvedeli, zakaj U skrivnost je prišla aamo enkrat preko mojih u«ten. ln to takrat, ko tem jo izdal avojemu opatu. Razen priorja In naju dveh — mene in opata — ni mogla tega vedeti tiva duša — kdo je torej vam razkril to atrašno tajno?
Lucija je uprla avoje oči vanj; njen obraz je bil zelo bled. ko je tiho odgovorila: — Jaz niaem vedela ničeaar, samo slutila aem. toda Bog hodi zahvaljen. da me je moja alutnja va-rala! «Pričakovala aem namreč drugega, etra-»nega razvozlanja te zagonetke in aem menita, da ae boste morali aami trt vo vati. da rešile brata.	• ^
Bruno Je osupel odeto,ul — Da bom moral -WW*ebe Irtvavtftl? To ae torej pravi, d« ste imeli mene u morilca?
Mladenka je povesila glavo ter ni odgovorila ničesar.
Moram imeti pač ni sebi nekaj, kar spominji ni morilca, — Je dejal trpko. — Tudi grof Ranek je gojil isti sum. Zato ste se torej tako prestrašeno umaknili, ko se vas je dotek-nlla moji roki? Sevedi, v viših očeh je lebdeli kri ni tej roki I
—	Oh, izgledili ste tiko strašni tikrit. ko ate odšli iz cerkve od mene! — je rekli Luciji in se zdrznili ob spominu na ono uro. — Nikakor nisem mogla pozabiti višegi pogledi in toni viiegi glasu! ln tikoj nato je poneerečil mladi grof; ponesrečil ni potu, po kiterem ste odlli vi siml. . . To čudno mključje vseh teh okoitčin, vaš zagonetni molk — oh. če bi bfli vedeli, kaj je lebdelo takrat m vašem čelu. ko ate me zipustill i. . .
Obličje mlsdegi menihi se je zjisnilo. — Zločin je veljil mini, Luciji, — Je dejal; — jiz sem bil izbrani žrtev. Todi mračni in temačna soteska je zmotila zločinčevo roko, in aličnost najinih postav, temna plašča, kl sva jih usodnega dne oba imela na sebi, — jaz in mladi grof, — vse to je postalo grofu usodno. Bilo je ob uri in v momentu, ko sem jmel pasirati sotesko. Ce bi bil šel ob običajnem času, če bi bil morda samo nekaj minut pred mladim grofom, tedaj bi bil jaz padel kot žrtev. Todi, kir me je zadržalo še nekoliko časa v cerkvi, kir mi je rešilo življenje. . .
—	Di. to vem, — gi je prekinili Luciji komij slišno. Vedela je, da mu je bilo v rešitev njegovo tedanje goreče in strastno priznanje njegove ljubezni* katero ji je odkril v mračni cerkvi pred oltarjem.
—	Jaz sem dospel do mostu v trenotku, ko ja bil mladi grof pihnjen v globočino! —- je dejil Benedikt. — Prišel sem prepozno, di bi mogel preprečiti umor, todi dovolj zgodaj, da sem mogel spoznati morilca, ki Je zbežal, čim sem ee približal. Nobenega časa ni bilo, da bi mu sledil ter ga pozvil ni odgovor; šel sem klicit blizu stinujoče ljudi, di bi splfsal i njimi vred v prepad. Vedel sem sicer, da bo vsake pomoč prepozni, todi storiti sem hotel vse, kar je bilo mogoče storiti v danih okolščinah. Naslednjega dne je izvedel prelat is mojih ust to. kar mu itak ni bili nlkiki tijnost več. za-kij jaz nisem niti trenotek dvomil, da je bil napad namenjen meni. On mi jo Ukazal jnol-čiti, češ. di mlademu grofu itak ni več rašit-ve. Se enkrat me je znal premotiti in me prisiliti k molku, ln Jaz sem tudi molčal, doklor nisem izvedel is vaših ust. da je čast in svoboda vašega brata na kocki. *
Bruno je olajšano vzdihnil. ko ae ji je iz-povedal.
• — Tudi sedaj so me hoteli še prisiliti k molku. — je povsel znova. — Cujete. Luciji, tudi še potem! Ti nesramnost mi je pa bili končno preveč. In raztrgil nem zadnje veti, ki so me vezale I njimi in samoetanom. Zdaj smo gotovi drug z drugim! Vem. kaj si boste mialUi o meni. Lucija. . . D« sem krivopriael-nlk. — toda ravnati nisem mogel drugače, ka-kor sem ravnal. .
' Luciji je dvignili k njemu svoje oči. — Ali mislite izstopiti iz redi ? ln tudi ia cerkve ?
-- Morami Drugega ml ne preostane, če nočem ostati v bodoče brezpraven v življenju. Katoliška cerkev ne bo nikoli priznala moje odpovedi; nebi posvečenemu ne da nikdar več prostoati. in jas bom oatal v njenih očeh za vedno Ubegli menih, pa naj ae lotim kakršni-S a koli poklica. Zato ae odpovedujem vaem vezem. ki ao me kdaj vezale nanjo.
Lucija mu nl ničesar odgovorila na to nje-
"T**"0 ,n	lUsvo, ni mu pa tu-
di branila, ko jo Je zdaj prijel za roko ter Jo lahno potegnil k sebi.
(Dalje
I Z I
a %
II
takar. Za to 41 jamčim, j« dejala samozavestno.
Imela je stike z dvornimi krogi. 8ušijalo se je vse mogoče, to-da to ie zdaj brez pomena.
Svojo obljubo je izpolnila. Dala mi je priporočilno pismo in najbrž so bili o meni obveščeni tudi pri armad nem poveljstvu, še preden aem se zglasil, kajti ravnali so z menoj v svilenih rokavicah. zlasti moj neposredni poveljnik. Dalje od divizijskega štaba nisem prišel, dasi aem napenjal vse sile. da bi me poslali na bojišče. Ce smo bežali, so me stražili kakor kakega princa. In še nekaj Je atorila zame. Pisala je mojim roditeljem brez moje vednosti. Tolažila jih je. naj ae ne boje za mojo usodo, češ, da je zame dobro preskrbljeno in da nikoli ne pridem v bojni me-tež. Pisala jim je, da je trdno prepričana, da se vrne njihov sin edinec živ in zdrav in da bo bedela nad menoj kakor teta. Dolgo, ginljivo pismo jim je pisala. Tudi v tem vidim dokaz, da je bila plemenita duša. Roditelji so se jI zahvalili za tolažbo. Pis»o jmapati. jih je pomirilo. To je bila njena zaslug* to se n*,ftpzabi. Todi moji roditelji so si predstavljali mojo pda»yitelita* kot priletno damo, ki f* je is usmiljenja zavzela zi njihovega sini, ker je bili sama brez otrok. To sem izvedel od njih m dopustu. Sevedi sem previdno molčil in tiko niso vedeli, da ae motijo.
Gospa Vanda mi je pisala dolga pisma na bojišče. Z veseljem sem čital njena duhovita Ijubav-na pisma.
Slednjič je bila svetovna vojna končana in vse se je vračalo stari tir. Lotil sem se nedovr-šenih študij. Pokroviteljica mi je čestitala k promociji z Dunaja, kamor se je bila preselila z možem. Ne vem, kako je izvedela, da sem promoviral.
Dobil sem službo in čez dve leti sem se zaljubil v lepo Mcia-vanko. Trasiral sem rtovo progo na Moravskem in cJ^el za dva tedna v Luh^cv.ee.
Pred sestankom z nevesto sem jo mahal netotga dne po mestu. In koga, misilte, da seip srečal? Svojo bivšo pokroviteljico. Pozdravil sem ja Ni me takoj spoznala. Sele čez nekaj časa se mi je nasmehnila. Bila je še vedno lepa, toda nekateri znaki so pričali, da kmalu, leže jesen na njena lica in da bujni razcveli roži uvene. Mordi je bili nekoliko krivi tudi italijanska kri, ki jo je imela miteri. Ne vpra-Aanje, kiko sem prišel v Luhačo-vice in di-11 se mordi lečim, nisem znil takoj odgovoriti. Lagati nji, ki sem jo nekoč ljubil in še vedno cenil, je bilo težko.
—	Nevesto iščete ali pa pričakujete, kaj ne? — je ugsnili vzrok moje zidrege.
Nisem tajil.
—	Ali ne boste hudi name? — sem jo vprašal plaho. Imel sem občutek, da sem se pregrešil in da jo moram prositi odpuščanja. . 0OI|< |}j
—	Kaj-Je, saj sen mnogo starejša nego vi in s tem je rečeno vse. Starejši mora biti tudi pametnejši in mora pravočasno re-signirati. Vi sta le mladi in imate pravico do burnega, vseh sladkosti polnega življenja, do rodbine. . .
—	Saj vendar niste stari, — sem ugovarjal — Vaša lepota je nekaj posebnafi.
—	Pustiva poklone, — me je prekinila smeje. Niaem več poročena. Ločena sem, toda žal, da Je prišlo to prepotno. Pa tudi tako si ni treba beliti glave. Verjemite mi, da nisem ljubosumna na vašo nevesto. Ce boste srečni, se bom vnellii više sreče.
Njena iakmnoat ln plemenitost me je ganila.
—	Moja neveata bo vaak čaa tu. Ali bi vam jo smel predstaviti? — aem vprašal. Ne vem. kako sem prišel do te Ideje.
—	Obilo sreče želim obema, toda seznaniti ie z njo? Ne. tega nikar ne zahtevajte od mene. dragi prijatelj. Ne pozabite, da bl se mogla vaša nevesta po nepotrebnem razburjati Bolje bo. če ji ostanejo sence preteklosti prikrite. Sicer pa. kaj bl tajila? Kljub vnamu vidim v nji ri-valinjo. Končno sem tudi jas samo ženska. Cm nekaj let me boste razumeli. Vidite, da sem is-k rana.
' i ■	J
Is ročne torbiee je vzela vizitko.
— Usoda ae rada igra s človekom. Tu je moj naalov. Ce šgstikaj potrebovali, «pm vam votoo na razpolago. In le enkAt vam telim: Bodita obi srečna!
Ko sem ji poljubil^v slovo roko, mi je bilo težkoT^ad bi jo bil potolažil, pa niaem'$iiel primernih besed. Verjemite mi: Ce bi bil prej vedel. da.-Je ločena, bi se bil poročil z njo na, glede na razliko v starosti, to je zaslužila njena dobrota in rahločutnost. Bila je plemenita žena.
Dva Kranjca.
Dva Kranjca, Jaka in Janez, sta potovala na parniku v Ameriko. Nekega lepega dne se je zgodilo, da je Jaka nenadoma umrl. Po starem mornarskem običaju so truplo zašili v vrečo, toda ko bi morali truplo vreči v morje, so opazili, da na vsej ladji ni najti železne krogle, s katero bi mrliča obtežili, da bi se potopil. Toda znali so si po-Mrtvečevo nogo so obtežili z velike kepo premoga.
Janez je prišel na krov po zadnje slovo od ubogega Jake. Ko pa je zagledal na prijateljevih nogah privezan premog, je zmajal z glavo in vzkliknil: ,
—	Da te bo, ko boš umrl, hudič vzel, to sem vedel. Niaem pa mislil, da boš moral v pekel nesti premog s seboj.
e
—	Za božjo voljo, kako je pri vas vse drago! In vendar so pisali časniki, da je sadje postalo cenejše.
—	To me nič ne briga; ne berem nobenega lista.
Dva Italijana aretirana v aferi ugrabljenega dečluu
Chicago. — V četrtek je policija prijela dva Italijana, ki sta na sumu, da morda kaj vesta o ugrabitvi 10-1 etnega Billy Rainerije, ki je izginil pred e-ijim tednom, nakar je dečkov o-Frank Raineri, bogat italijanski pogodbenik, dobil telefonij*) obvestilo, da mora plačati 160,000 odkupnine, če hoče dobiti sina nazaj živega. Areti-ranca ae pišeta Salvatore Ma-stroianni, po domače "KalabreŽ-ki Frank", in Renoldo Scaldeo. Prvi je dečkov krstni boter in drugi je bil uposlen pri Raineri-ju. Stari Raineri je v takem strahu, da je prosil policijo, naj drži roke proč in prepusti njemu vso zadevo, češ, da se on sam že pogodi z lopovi.
Agritirajte za "Prt*veto"!
žepni roln-4
V starih Atenah So mu rekli "kapsidrotion", v Rimu pa «2 darium." To je bil koa blaga, ki so si z njim otirali znoj a &la služil pa je tudi za vsekovanj« kakor poročajo Kvintilijan, Sv«! ton in Kattila. Nosil se je v roki ali za pasom. Neka soha v Fw. nesu predočuje matrono z ruti-co v levici. Arnobij (2. stol. po Kr.) nazivlje to tkanino "muci-nium", po naše smrkavec, ka-kor se temu pravi na Notranj. skem ali v Zupančičevem prevo-du Dickensonovega "Oliven Twiata."
e
Petelinovo perje se plačuje na Francoskem — ka. kršna je pač dolžina in belina: vrat 25 do 50 frankov, hrbet ia prsi 20 do 30, rep 80 do 40, kril 20 do 35 frankov od kilogrami
KALIFORNIJSKO
GROZDJE
PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO RAZNIH VRST	DOBRE KAKOVOSTI
CENA JE SEDAJ NIŽJA, KOT BO POZNEJE V JESENI VSE VRSTE GROZDJA S® DOBI NA
SLEDEČIH PROSTORIH
SANTA FE TRACKS x	21ST 6 ARCHER AVE.
CHICAGO & NO. WESTERN R. R., CLINTON & KINZIE ROČK ISLAND TRAOKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. & ASHLAND AVE.
CHICAGO
Direktne tovorne cene so jamčene na vse kraje za kupce izven mesta.

PRIPOROČA SE
r
d* tvoje prihranke redno vlagate pri nas. Mi bodetno skrbeli za varnost vaših vlog, kar bo nekega dne zelo velike koristi za vas.
KASPAR AMERICAN STATI BANK
1900 Bhie Island Ave.	Čhicago, UL
- OTTO KASPAR, predsednik

\
. -. •! .»;. .ijuui, . > ,iii.j>ii<,.'..tt«^.if-.fif«M.ipnjAT;j/ifiuAf*jAr;LfAf;u>ir;u>if;^.v*jal>ti^nr;,o.
m
ss
H
I
]E

lEH
R«!
]b
■ : v	' ■ '	t, J+*
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA iVSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
"V*- --— .......t" ','J}"'.1 -'**' — " V *•	"* i	•—r * 'v '"iSi&.r"
Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, -češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih.
» VODOTVO TISKARNE APELIRA NA
ČLANSTVO S.N.P. JL, DA TISKOVINE I_
NAROČA V SVOJI TISKARNI
Ceoe zmeni* ungsto delo prve mte. Vsa pojasolk daje vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
207« Sn. Lswiali Anut
CHICAGO, HJ
TAM SE DOBE NA 2EU> TUDI VSA USTMEKA POJASNILA
»
I
8 «
M
I
C
I

3E: