TINE KOKELJ, dipl. ekoriMnist sekretar komiteja občinske konference ZKS GOSPODARSTVO V ŠKOFJELOŠKI OBCINI OB TISOCLETNICI LOKE Namen tega sestavka je dati okvirni pregled o stanju gospodarstva, zna čilnostih gospodarskega razvoja v zadnjih sedmih letih in pregled, kaj nas čaka in čemu bomo morali posvečati največ pozornosti v prvem sedemletnem obdobju po proslavi tisočletnice. Osnovne kategorije, v okviru katerih in s katerimi gospodarimo danes Današnje »škofjeloško gospostvo« obsega Škofjo Loko z okolico do Zabnice proti Kranju in do Jeprce proti Ljubljani, Selško dolino do Petrovega brda, Poljansko dolino do Kladja nad Cerknim in od leta 1970 tudi Zirovsko kotlino. Skupna površina občine obsega 51.168 ha. 65 '/o površine pokrivajo gozdovi, 24 "/o pa je obdelovalnih površin (njiv in vrtov 3969 ha, sadovnjakov 627 ha, travnikov 7640 ha), ostalo pa so p>ašniki in nerodovitna zemljišča. Petina vseh površin je v družbenem sektorju lastništva. Sfrukiura površine občine V marcu 1971 smo imeli popis prebivalstva in ugotovili, da na območju občine živi 30.871 prebivalcev; od teh 14.112 v Skofji Loki in njeni okolici, 6567 v Selški, 6141 v Poljanski dolini in 4051 v Zirovski kotlini. Med vsemi je še vedno 18,5 "/o kmečkega prebivalstva. Največji delež kmečkega prebi valstva ima Poljanska dolina, in sicer kar 40 "/o. 250 Zaposlenost prebivalstva je dokaj visoka, saj je zaposlen skoraj vsak drugi občan. Družbeni sektor zaposluje 11.500 delavcev, od tega gospodarstvo 10.500. V zasebnem, sektorju (samostojni obrtniki, gostilničarji in drugi ter delavci, ki jih le-ti zaposlujejo, in aktivni kmetje) je zaiposlenih okoli 3200 ljudi. Letna stopnja rasti zaposlovanja se je v zadnjih sedmih letih gibala med 5 '/o in 8 '/o, kar je močno nad povprečjem gorenjske regije in republike. Te ritorialno so delavci v družbenem sektorju porazdeljeni takole: Skofja Loka z industrijsko cono na Trati zaposluje 6500 delavcev, v Železnikih je zapo slenih 2020, v Zireh 1600, v Gorenji vasi 400, v Retečah 400, v Poljanah 200, v Sovodnju 170, v Bodovljah 130 in na Hotavljah 80 delavcev. V občini imamo danes prek 50 gospodarskih organizacij. Gosp)odarski org2inizaciji Alpina Ziri in LTH Skofja Loka zaposlujeta vsaka prek 1000 de lavcev, Jelovica in Gorenjska predilnica v Skofji Loki, Iskra in Alples v Že leznikih prek 700; nad 500 delavcev zaposluje Transturist Skofja Loka. Poleg navedenih delovnih organizacij pa ima le še 15 'p>odjetij zaposlenih več kot 100 delavcev. Iz prikazanega lahko razberemo značilnost, da imamo v škofje loškem gospodarstvu veliko manjših in majhnih podjetij, ki so tudi teritorial no zelo raztresena. Večja koncentracija industrije je le v Skofji Loki z indu strijsko cono na Trati, v Železnikih in Zireh. Heterogenost škofjeloškega gospodcirstva je tudi v tem, da so v ustvarje nem družbenem proizvodu udeležene skoraj vse panoge gospodarstva in veje industrije. Tako je bilo v letu 1972 — pK>dobna struktura pa je značilna tudi za nekaj preteklih let — največ družbenega proizvoda ustvarjenega v indu striji, in sicer kar 65 "Jo. Kmetijstvo kot druga najmočnejša panoga je bilo udeleženo z 10 "/o, (6,5 "/o zasebni sektor, 3,5 "/a družbeni sektor), promet turi zem in gostinstvo so prispevali 8,5 "/o, z nekoliko manjšim deležem (6,5 "/o) pa je v ustvarjanju družbenega proizvoda udeležena obrt; trgovina je ustvarila Sf/vkfura družbenega proizvoda po gojp. panogah Legenda • 5 •/©, gradbeništvo 3 */o, gozdarstvo 1,2 '/o, komunala 1 "/o, ostali pa 0,3 "/o druž benega proizvoda občine. Družbeni proizvod je v zadnjih sedmih letih priraščcil za okoli 25 "/o letno. Ce ustvarjeni družbeni proizvod v industriji vzamemo kot 100, potem je bil po posameznih industrijskih vejah ustvarjen takole: 251 — kovinska in elektro industrija 40 °/o, — tekstilna industrija 25 °. o, — lesna industrija 20 ", o, — obutvena industrija 10 °/o, — industrija gradbenega materiala in ostalo 5 "/o. Pestrost škofjeloškega gospodarstva je zares velika, saj so delavne še celo najstarejše obrti, kot npr. čipkarstvo in koparjenje; ekstenzivno smo razvili vrsto industrijskih dejavnosti kot kovinsko, tekstilno, lesno, obutveno in druge vrste gospodarskih aktivnosti, kot sta rudarstvo in kmečki turizem. Investicije V zadnjih 7 letih je bilo zgrajenih na novo 65 "/o obstoječih kapacitet. Tako so nekatera podjetja dobila popolnoma nove proizvodne kapacitete. Tudi ne kateri kraji so popolnoma spremenili svojo podobo in strukturo gospodarstva. Razvoj gospodarstva v tem obdobju je bil izredno ekstenziven. Večina novih investicij je bila vložena v objekte, relativno manj v opremo, obratna sredstva, organizacijo dela, izobraževanje kadra, novo tehnologijo in druga področja. Nova tovarna pohištva Alples v Železnikih s 16.500 m- površine je eden največjih objektov, ki so bili zgrajeni v tem času. Investicije v novo tovarno Alples, ki je po svoji tehnologiji na evropskem nivoju, kakor tudi nova, so dobno opremljena hala Iskre v Železnikih s 3200 m- površine in druge inve sticije v obnovo 18 km ceste v Selški dolini, daljnovod visoke napetosti, iz- Tovarna pohisua .\plis Ztlt/niki je v ScUko dolino vnesla m in dioižbene odnose ;ospodarske Fot. Sturm 252 gradnja petih stanovanjskih blokov (54 stanovanj) in samskega doma (136 postelj), nov obrat družbene prehrane, adaptacija kulturnega doma, komu nalne naprave ipd. so v marsičem spremenile gogpodarsk,o socialno in kultur no podobo Selške doline. Z obstoječo gospodarsko strukturo in novimi inve sticijami pa je tudi v globalu začrtana smer nadaljnjega industrijskega oziro ma gospodarskega razvoja Selške doline. Nove proizvodne hale LTH z 8500 m-, Jelovice z 8500 m^, barvarna Go renjske predilnice, Gradisa in popolnoma novi proizvodni obrati Kroja Škof j a I^oka s 4600 m', Termike Ljubljana s 5400 m-. Odeje s 4200 m-, Transturistove mehanične delavnice in garaže, 2800 m- skladiščnih površin ABC Loka in novi proizvodni prostori Inštalacij (600 m^), samski dom s 160 posteljami, samo postrežna restavracija — vgradnji — s kapaciteto 2500 obrokov v prvi fazi in nov otroški vrtec v Frankovem naselju za varstvo 120 otrok, so nekdanji virbanistično določeni industrijski coni na Trati dali njeno vsebino. V nep>o- sredni bližini železniške postaje na Trati je prav v teh letih zrasla najmočnejša industrijska skupina škofjeloškega gospodarstva s skoraj 3500 zaposlenimi. Novi hotel Transturist s 96 posteljami, pokritim bazenom, savno ijKi. in 8300 m- površine (7500 m- za gostinsko dejavnost in iK)slovanje, ostalo za uslužnostne dejavnosti in trgovino), blagovnica Nama z 2900 m- površine in širokim prodajnim asortimentom, rekonstrukcija p>ošte z novo telefonsko cen tralo za 2000 priključkov, izgradnja in ureditev stanovanjskih naselij: Gro harjevo naselje (178 stanovanj v blokih in 50 individualnih hiš), Partizanska cesta (4 stolpnice z 200 stanovanji), Podlubnik (doslej 120 individualnih hiš, v bodoče še 230) in drugih, obnovitev stare Romanove hiše, obnovitev poslov nih lokalov Merkurja, Loke in drugih, obnovitev fasad v mestu, izgradnja mestne kanalizacije in vodovoda, asfaltiranje ulic in cest v mestu, so objekti, ki so zrastli v zadnjih sedmih letih in dajejo 1000-letnemu mestu nov pomen. Hotel Transturist smo v Skofji Loki že težko čakali občani, poslovni ljudje In turisti Fot. P. Pokorn 253 Na območju Poljanske doline so bile gospodarske investicije najmanjše. V tem času so bili zgrajeni le trije novi obrati: Marmor Hotavlje je z novim obratom, ki ima 1100 m^ površine, močno povečal svoje kapacitete in uvedel nov postopek pridobivanja umetnih marmornih plošč, Jelovica Škof j a Loka je zgradila v Gorenji vasi nov obrat (900 m^) za proizvodnjo vhodnih in ga ražnih vrat, Alpina 2iri pa je opuščeni obrat Kroja iz Škofje Loke adaptirala in v njem organizirala industrijsko proizvodnjo, ki danes zaposluje 175 delav cev. Obnovljeno je bilo tudi 27 km ceste v Poljansko dolino. Ena največjih investicij v gradnji, ne samo v Poljanski dolini, ampak v občini, je rudnik urana v Zirovskem vrhu. Rudnik je že v letu 1972 pričel s poskusnim obratovanjem, v letu 1976 pa bo pričel z industrijsko proizvodnjo, v kateri bo zaposloval 575 delavcev. Ta obrat pomeni s svojo 220 milijonsko investicijo pravo gospodarsko revolucijo za Poljansko dolino in veliko prido bitev za slovensko gospodarstvo. Več kot polovica proizvodnega urana bo namreč uporabljena za pogon nuklearne elektrarne Krško; njene kilovate slo vensko gospodarstvo že težko pričakuje. Tudi žirovsko gospodarstvo zadnja leta pogumneje investira kot prej, Alpina je zgradila v dveh etaipah novo, 6500 m^ veliko in sodobno opremljeno proizvodno halo. Etiketa Ziri je zgradila popolnoma novo tovarno z upravnimi prostori, skupne površine 1100 m^, kar ji bo omogočilo sodobno organizirati proizvodnjo. Razen teh večjih gospodarskih središč moram omeniti še nove proizvodne prostore Iskre v Retečah. Turistično gospodarstvo pa je v tem času poleg že prej navedenih objektov pridobilo nov sistem žičnic in vlečnic v zimskem turistično rekreacijskem centru Stari vrh. Sistem obsega: dvosedežnico, dolgo 1500 m s 444 m višinske razlike, ki prepelje do 900 smučarjev na uro, vleč nico, dolgo 850 m s 322 m višinske razlike, ki prepelje 1000 smučarjev na uro Nova osemletka v Gorenji vasi ie največja pridobitev za Poljansko dolino, te bodo mladi ljudje v njej spoznali, da se tudi v Poljanski dolini da razviti gospodarstvo in lepo živeti Fot. Fr. Planina 254 do višine 1208 m in še dve krajši vlečnici. Nov hotel v Škof ji Loki, obnovitev ceste do Zgornje Luše in zgraditev turističnih objektov na Starem vrhu, razvoj kmečkega turizma in ureditev turističnih sob, dejansko pomenijo začetek v razvoju turizma na Loškem. Čeprav niso prave gospodarske investicije, pa imajo vendar izredno velik pomen za razvoj gospodarstva tudi naslednji objekti. Iz samoprispevka obča nov in proračunskih sredstev sta bili zgrajeni osnovna šola Gorenja vas, ki ima 23 učilnic, telovadnico, avlo in drugo, skupne površine 3850 m^; šola v Skofji Loki z 32 učilnicami, telovadnico, delavnicami, knjižnico ipd. skupne površine 5250 m^. Šola je trenutno še v gradnji in bo dokončana v prihodnjem letu. V Železnikih je bila šola obnovljena, zgrajena pa je bila tudi nova telovadnica. Poleg že omenjenih cest je pomembna obnovitev 3,5 km ceste Skofja Loka—Žabnica. Zgrajenih je bilo tudi več mostov, med katerimi so najpo membnejši Pustalski, Okomov, Davški, most v Poljanah prek Sore, Suški most in most prek Sore k obratu Termike v Bodovljah. Skofja Loka je z obnovitvijo razdelilne transformatorske postaje na Trati in z zgraditvijo daljnovoda visoke napetosti dobila 110 kV napetosti (prej 35 kV) in možnost napajanja iz hidroelektrarne Doblar ali RTP Zlato polje pri Kranju. Z izgradnjo 15 km dolgega vodovoda iz Hotovlje do Škofje Loke pa smo se oskrbeli z zadostno množino dobre vode za potrošnjo in industrijo. Boljšo telefonsko povezavo smo dobili med Škofjo Loko in Kranjem (108 telefonskih zvez), Železniki (12 zvez po nadzemnem samonosnem kablu) in Zirmi (7 zvez). Obnovljena je bila tudi večina lokalnega omrežja v Skofji Loki in na Trati. V Železnikih, Zireh, Gorenji vasi in na Trati so v tem času postavili nove bencinske črpalke. Ce k tem objektom dodamo še investicije v obnovo mlekarne v KZ v Skofji Le ki in velike naložbe v privatni sektor kmetijstva, obrti in gostinstva, smo v tem kratkem pregledu zajeli vse najvažnejše investicijske naložbe na pod ročju gospodarstva v zadnjih sedmih letih. Kje so glavni vzroki za »gospodarski boom« (hitri dvig) v Skofji Loki in kdo vse je v njem. aktivno sodeloval? — Delavci, ki so se bili zavestno pripravljeni odreči velikemu deležu družbenega proizvoda in ga usmeriti za investicije oziroma za nadaljnji raz voj, pa čeprav so bili neto osebni dohodki v zadnjih letih nižji kot v drugih gorenjskih občinah in Sloveniji; — stopnja in značilnosti gospodarskega razvoja, v katerih se je škofje loško gospodarstvo nahajalo, ko je večina delovnih organizacij prišla v tisto fazo, ko je vsak nadaljnji razvoj terjal nove proizvodne kapacitete; — splošna gospodarska konjunktura, inflacijske tendence, možnost naje manja kreditov, viški delovne sile, ipd.; — sposobni managerji in njihovi sodelavci, ki so znali oceniti gospodarski trenutek in se optimalno vključevati v obstoječe pogoje gospodarjenja z dol goročnimi interesi svojega kolektiva; — skupščina občine, njene strokovne službe in družbenopolitične orga nizacije občine, ki so spodbujale, podpirale, usklajevale, analizirale in pove zovale gospodarske tokove v smeri hitrejšega in kvalitetnejšega razvoja občine; 255 — GKB Kranj — podružnica Škofja Loka (v preteklem letu se je združila 7. Ljubljansko banko, v okviru katere sedaj p^osluje), ki je s svojimi sredstvi vedno pomagala »previhariti viharje« in angažirati tudi vsa druga sredstva; — nujnost in spoznanje, da moramo hitreje razvijati svoje gospodarstvo in izkoriščati prednosti, ki jih imamo, kajti le na ta način ibomo hitreje dvigali .svoj življenjski standard in se tudi intenzivneje vključevali v slovensko oziro ma mednarodno delitev dela. 256 v tem času je bilo bruto investiranega na f>odročju gospodarstva po vprečno 25 '/o—35 '/o ustvarjenega letnega družbenega proizvoda, kar je zelo veliko in kaže na dokajšnjo nagnjenost kolektivov k varčevanju oziroma inve stiranju. Toliko novih objektov ustvarja solidni temelj za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine. Izvoz in uvoz blaga ter storitev Menjava s tujino je v škofjeloškem gospodarstvu v zadnjih sedmih letih iz leta v leto večja. V letih 1966 in 1967 je bil uvoz večji od izvoza, v nasled njih dveh letih sta bila približno izenačena, po letu 1969 pa izvoz narašča vse hitreje od uvoza in je v letu 1972 bil že kar za 50 "/o večji kot uvoz. Škofjeloško gospodarstvo je v vseh teh letih izvozilo 10 do 15 */o družbe nega bruto proizvoda. Svoje proizvode danes pošiljamo f>o vsem svetu, izvažamo jih na vse kontinente in trgujemo kar s 47 državami. Čeprav trgujemo z mno gimi deželami, pa je kar -/s vsega izvoženega blaga in storitev prodano v na slednjih 10 držav: ZDA (15 °, o), Vzhodna Nemčija (13 "/o), Zahodna Nemčija naselje s številom prebivalcev (stanje pj, popisu pr. 31.3.1971) stanje zaposlenih v drž.sektofj"u gospodars-tva in negospod. (stanje 30.6.1972) SKOPJA LOKA, decennber 1972 (12 "/o), ZSSR (10 »/o), Združena Arabska republika (4,300), Švica (3,3 "/0), Av strija (2,9 f/o). Danska (2,8 " 0) in Poljska (2 ",'0). Kakšne artikle in usluge izvažamo? Kovinska in elektro industrija, ki je svoj izvoz usmerila predvsem v zahodno Evropo in ZDA, izvaža elektromotorje in gospodinjske aparate, aluminijaste ulitke in dele za hladilno pohištvo, me- Izvoz in uvoz i/ USh $ hanizme za registratorje, analitske in precizne tehtnice, precizne uteži, labora torijske centrifuge in drugo. Lesna industrija izvaža RTV ohišja, zvočne omarice, sobno in stavbno pohištvo, montažne hiše in podobno. Legenda Struktura družbenega proizvoda po indusf. vejah Tekstilna industrija izvaža bombažno prejo, sintetično česano prejo, vol neno prejo, kodranko in izdelke iz navedenih prej, tulce za damske in moške klobuke in konfekcijske izdelke. Obutvena industrija izvaža obutev vseh vrst, najpomembnejši pa je izvoz smučarske obutve. Kmetijstvo izvaža predvsem sveže meso. n I_oški razgledi 257 Od 13 gospodarskih organizacij, ki se v občini direktno vključujejo v med narodno delitev dela, so -/3 izvoza v zadnjih letih realizirale Alpina 2iri, LTH Škof j a Loka in Iskra Železniki, pomemben pa je bil tudi izvoz storitev pod jetja Transturist. Doslej smo kar 80 °/o blaga prodali za konvertibilno valuto, 20 */o dosega izvoz na klirinško področje, v bodoče pa postajajo vse pomembnejša tudi trži šča SEV. Od uvoženih artiklov sta najbolj zastopana reprodukcijski material in proizvodna oprema. Največji uvozniki v zadnjem času so Gorenjska pre dilnica Skofja Loka (36 "/0), Iskra Železniki, Alpina Ziri in LTH Skofja Loka, na katere odpade 70 °/o vsega uvoza v občini. Od kod uvažamo? '/4 vseh surovin in proizvodne opreme kupujemo v na slednjih 5 državah: Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija, Švica in Grčija. Vključevanje v mednarodno delitev dela je zelo pomembno za vsako na cionalno gospKMlarstvo. Ce pa je to gospodarstvo majhno in dokaj razvito, pa je usmerjenost na svetovno tržišče nujna, kajti vsaka malo večja in ustrezno sp)ecializirana gospodarska organizacija producira več kot so potrebe nacional- nega trga. Vsakemu razvijajočemu se gospodarstvu pa so tudi potrebne ustvar jene devize, da na svetovnem trgu lahko kupuje potrebne stroje, surovine in tudi znanje za nadaljnji razvoj svojega gospodarstva. Čeprav je prodaja na svetovni trg potrebna, pa v današnjih pogojih ni lahka. Naše gospodarske organizacije — izvozniki se na poti do svetovnega trga, kakor tudi na trgu samem, srečujejo z velikimi težavami. Med prvimi so carinske ovire, s kate rimi posamezne dežele oz. gospvodarske skupnosti ščitijo svojo domačo proiz vodnjo. Zaščitne carine znašajo od 12 Vo pa vse do 35 "/0. Drugi sklop proble mov je kvaliteta, renome in cena artiklov. Visoko razvitim deželam svetovni trg priznava in plačuje večjo kvaliteto in renome, vzhodne dežele pa mnogo krat prodajajo svoje proizvode po dumpinških cenah, kar vse vpliva na koli čino prodaje in ceno artiklov. Tem zunanjim pogojem se pridruži še premalo stimulativna domača ekonomska politika in notranji gospodarski problemi, ki pogojujejo nivo lastne cene, slabšo kvaliteto in zamujanje dobavnih rokov. 258 OSNOVNI POKAZATELJI* RAZVOJA V LETIH 1966 DO 1972 ZA GOSPODARSTVO (DEJAVNOSTI OD 1—8) OBČINE SKOFJA LOKA Kategorija — agregat laGli lWi7 1%8 l%i) l!)70 li)7l i"j72*> Družbeni bruto produkt teritorialno 572.563 616.580 739.199 937.133 1.163.221 1.451.495 1.770.000 (v 000 din) Družbeni produkt teritorialno (v 000 din) 233.563 245.718 292.201 371.120 443.167 560.255 680.000 Narodni dohodek teritorialno (v 000 din) 217.244 224.934 260.547 321.572 372.568 468.870 568.000 Vrednost izvoza (v USA ?) 4.797.059 5.413.814 7.571.350 8.143.512 9.150.307 10.296.609 14.700.000 Vrednost uvoza (v USA $) 4.716.855 4.862.963 7.411.781 8.847.827 6.996.763 8.821.184 9.7.50.000 Bruto vlaganja v osnovna sredstva terito rialno (v 000 din) 26.822 32.888 66.531 103.760 150.856 126.972 125.000 ^ Sklad nominalnih osebnih dohodkov «= teritorialno (v 000 din) .59.904 78.315 98.239 115.453 145.476 182.4.35 220.000 Povprečno zaposleni v družbenem sektorju gospodarstva — terit. Prebivalci občine na dan 31. 12. Narodni dohodek na prebivalca (v USA $)•** 585 597 697 858 980 1.018 1.074 Osebni dohodek na zaposlenega (v din) 7.603 9.438 11.472 12.672 14.934 17.216 19.130 * Pokazatelji se za vsa leta nanaSajo na teritoi"ij današnje občine — vključujejo tudi Ziri. Delež Zirov v okviru škofje loškega gospodarstva znaša okrog 15'/o. ** Podatki so ocenjeni na podlagi devetmesečnih rezultatov iz dosedanjih razvojnih trendov. *** Za leto 1966, 1967, 1968, 1969 in 1970 računano po tečaju 1$ = 12,50 din, za leto 1971 IS ^ 15,00 din, za leto 1972 pa 1$ = 17,00 din. 7.879 29.697 8.298 30.160 8.563 29.888 9.111 29.971 9.741 30.423 10.597 30.712 11.500 31.100 z izvozom ustvarjene devi2» so nam zelo potrebne, a doslej so bile tudi trdo zaslužene. V bodoče bomo morali nuditi boljše gospodarske pogoje tistim, ki utirajo pot našemu gospodarstvu na svetovna tržišča, kajti večja poveza nost s svetovnim trgom je za naš nadaljnji gospodarski razvoj nujna. NEKATERI PRIMERJALNI PODATKI OBCINE S SLOVENIJO IN GORENJSKO REGIJO Kategorja Površina (v km') Število prebivalcev po popisu 31. 3. 1971 Od tega "/(] kmečkega prebivalstva Povprečno število za poslenih v družbenem sektorju gosp. in ne- gosp. v letu 1972 Povprečni mesečni osebni dohodki v I. polletju 1972 (v din) Družbeni produkt za leto 1971 (v 000 din) Narodni dohodek na prebivalca v letu 1971 (v din) SRS 20.254 1.725.068 22 572.500 Gorenj ska 2.136 155.771 9,5 63.650 Občina Sk. L. 512 30.871 18,5 11.500 1.825 .897.000 14.122 1.800 3.206.647 15.732 1.760 560.255 15.267 Delež v SRS 2,5 1,8 1,5 2.0 1,7 Delež v gor. I 24,0 19,8 38,5 18,1 17,5 260 Industrija Industrija je v loškem gospodarstvu glavni dosedanji in tudi bodoči nosi lec gospodarskega razvoja. Ustvarja ^/3 družbenega proizvoda občine in zaj>os- hije prek 70 "/o vseh zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva ali pri bližno 50 "/o delovnega prebivalstva v občini. Med vsemi panogami gospodar stva je nedvomno prav industrija dosegla največji razvoj. Večina dosedanjih industrijskih obratov je zraslo iz obrtnih delavnic v zadnjih 15 letih. Starejše loške industrije so Šešir, Gorenjska predilnica, Odeja, Jelovica, mesno prede lovalni obrati Kmetijskega gospodarstva iz Škofje Loke ter Alpina iz Žirov. Vzroke za današnjo gospodarsko strukturo je treba delno iskati prav v na činu razvoja industrije, ko je obrt postopmma prereiščala v industrijo. Težko bi bilo točneje oceniti, katera industrijska veja se je razvijala intenzivneje, kajti dejstvo je, da je bil v zadnjih 7 letih razvoj vse industrije izredno dinamičen in da smo od 65—75 "/o vsakoletnih gospodarskih investicij vložili v industrijo. V občini imamo 18 industrijskih podjetij, od teh: —• v kovinski in elektroindustriji LTH Skofja Loka, Iskra Železniki in Re- teče, Niko in Tehtnica Železniki in Kladivar Ziri, ki skupno ustvarjajo 40 "/o družibenega proizvoda industrije; — tekstilna industrija, katere predstavniki so Gorenjska predilnica, Se- šir, Kroj, Odeja Skofja Loka in Etiketa Ziri. Ustvarijo 25 "/o družbenega pro izvoda industrije; — v lesni industriji Jelovica Skofja Loka, Alples Železniki in obrat Gra- disa Ljubljana. Udeleženi so z 20 "/o v družbenem proizvodu industrije; Struktura izvoza blaga in siorifev po posam. državah — Alpina Ziri kot predstavnik obutvene industrije je udeležena z 10 '/o; — Termika Ljubljana in Marmor Hotavlje sta predstavnika industrije gradbenega materiala in sta udeležena s 5 "/o v družbenem proizvodu indu strije. Škofjeloška industrija proizvaja danes prek 100 grup proizvodov in pol- proizvodov. Po posameznih industrijskih vejah najmasovneje proizvajajo na slednje artikle: Kovinska in elektroindustrija: hladilne skrinje in druge hladilne naprave, odlitke barvnih kovin, kompresorje, stroje za obdelavo kovin, električne mi- 261 kromotorje, elektromotorje za gospodinjske aparate, gospodinjske aparate, elektro aparate za vozila, plinske peči in štedilnike, električne peči, kuhalnike, fene, transformatorje, stabilizatorje, precizne tehtnice, uteži, laboratorijske centrifuge in mešalce, šestila, elektromagnete, vibracijske dodajalnike, črpalke in črpalne elemente, indikatorje, okovja in pribor za registratorje itd. Tekstilna industrija: bombažno in volneno česano prejo, bombažno prejo mikano, sintetično prejo, klobuke vseh vrst in druga pokrivala, prešite odeje, konfekcijska oblačila, tiskani trak, sitotisk, grafični tisk, pozamentrijo itd. Lesna industrija: okna in vrata, senčila, montažne hiše, stavbno pohištvo, stanovanjsko pohištvo, radijska in TV ohišja, žagan les iglavcev in listavcev itd. Obutvena industrija: težko obutev — smučarske čevlje, navadno obutev in sandale. Industrija gradbenega materiala: mineralno volno, tervol plošče, kit, poli ester in najrazličnejše izdelke iz naravnega in umetnega marmorja. Proizvode škofjeloške industrije danes prodajamo po vsej državi in z izvo zom tudi na vse kontinente. Nekateri industrijski artikli imajo že pravo tradi cijo in dokajšnje priznanje na trgu za svojo kvaliteto in stilno oblikovanje. Teritorialno je naša industrija skoncentrirana predvsem v treh gospodar skih središčih: v Skofji Loki z industrijsko cono na Trati, v Železnikih in 2i- reh. Industrijsko najslabše razviti del občine je brez dvoma Poljanska dolina, kljub temu, da ima kar trikratni prirodni monopol (uranova ruda, marmor, ugodno konfiguracijo terena za razvoj turizma). V svojih 13 obratih, ki p>ove- čini pripadajo podjetjem izven Poljanske doline, zaposluje manj kot 800 de lavcev. Največji trije obrati (Termika, Alpina in Jelovica), zaposlujejo več kot ;/• ali 425 delavcev. V Poljanski dolini ni bilo doslej niti enega obrata, ki bi s svojim proizvodnim, investicijskim, organizacijskim in intelektualnim po tencialom povezal interese območja in izzval hitrejši gospodarski razvoj. Raz drobljenost gospodarskega potenciala, odsotnost intelektualnih in vodstvenih sposobnosti se močno kažeta v današnji stopnji gospodarske razvitosti. Na tem območju pa je tudi največja dnevna migracija delovne sile. Približno 500 de lavcev Poljanske doline se dnevno vozi več kot 15 km daleč v druga gospo darska središča občine. V bodoče obstajajo velike možnosti za nadaljnji razvoj škofjeloške indu strije, če bomo le znali izkoristiti vse komparativne prednosti, ki jih imamo. To pa še posebej velja za Poljansko dolino, ki mora v bodoče doseči večji indu strijski razvoj, osnovni nosilci tega razvoja pa naj bi postali Rudnik urana Zirovski vrh. Termo pol Sovodenj, Marmor Hotavlje in obrati Alpine, LTH, Jelovice, Termike in Kmetijske zadruge. Iz prikazanega sledi, da je asortiman industrijske proizvodnje zelo širok, razdrobljenost industrijskih obratov velika, struktura po vejah in stopnji razvitosti izredno j>estra, kar vse skupaj mnogokrat onemogoča naprednejši način industrijske proizvodnje in večjega ekonomskega ter tehnološkega pove zovanja naših podjetij med seboj. Rudarstvo Rudarstvo je ena najmlajših panog gospodarstva v naši občini. Pred do brimi 10 leti so takratni »uranarji« na podlagi sistematičnih raziskav območja Slovenije ugotovili, da Zirovski vrh skriva v sebi uran. Po več kot 10 letih raziskovanja in odkrivanja skritih rudnih bogastev pa tudi že vemo, da Žirov- 262 ski vrh skriva v sebi dovolj srednje kvalitetnega urana. Po dosedanjih odkrit jih je že odkritega prek 5000 ton uranovega oksida — to pa je količina, ki zagotavlja najmanj 15-letno obratovanje rudnika. Grobe raziskave pa so po kazale, da so nahajališča rude še večja. Zirovski vrh spada med srednje kvali tetne rudnike po mednarodnih ekonomskih merilih. Raziskave, ki so veljale že več kot 50 milijonov din, vodi Geološki zavod Ljubljana ob sodelovanju in štituta Jožef Štefan in metalurškega inštituta v Ljubljani; sofinancirali pa so jih: sklad Borisa Kidriča, Ljubljanska banka in rudnik živega srebra Idrija. Dela v rudniku dobro napredujejo. Pred kratkim je že stekla tudi poskus na polindustrijska proizvodnja. Rudnik urana sedaj zaposluje 60 ljudi, do kon ca leta 1976, ko bo pričel z industrijsko proizvodnjo, pa bo zaposlenih 575 delavcev. Rudo bodo predelovali v bližini rudnika. Urediti bo treba radio- metrično separacijo za ločevanje rude od jalovine in hidrometalurški obrat, kjer bodo z luženjem pridobivali »rumeno pogačo« — vmesni produkt, ki se z dodelavo kot končni produkt uporablja za jedrske elektrarne. Nadaljnji p)o- stopek obdelave »rumene pogače« bo opravljen v inozemstvu (v ZDA, ZSSR ali v Zahodni Evropi). Po vrednosti bo 30 "/o predelave pri pridobivanju urana kot finalnega proizvoda opravljeno v Gorenji vasi, kar 60 "/» pa v inozemstvu. Skupne investicije za zgraditev predelovalnih obratov, infrastrukturnih objektov, stanovanj in drugih vzporednih objektov bodo znašale 220 mili jonov din. Letna proizvodnja rude bo 300.000 ton, od tega 90.000 ton jalo vine, 210.000 ton pa bo šlo v nadaljnjo predelavo. Proizvodnja urana bo zado stovala za pogon 2 jedrskih elektrarn s skupno močjo 1200 megawatov. Vred nost ustvarjene proizvodnje pa bo od 85 do 100 milijonov din letno. Odkritje rudnika urana v Zirovskem vrhu pomeni pravo gospodarsko re volucijo za Poljansko dolino, kajti 575 zaposlenih pomeni, da bo prav ta objekt s svojimi velikimi investicijami nudil dober kos kruha najmanj 1500 do 2000 občanom. Ta investicija bo nedvomno spremenila trende gospodarskega raz voja Poljanske doline. Rudnik v Zirovskem vrhu pa istočasno prinaša nekatere probleme v ob- čmsko gospodarstvo, kot npr. pomanjkanje delovne sile; ozko grlo bo takoj postala cesta skozi mesto Skofja Loka in po Poljanski dolini, znatno j)ovečanje potreb po gradnji stanovanj, nekaterih infrastrukturnih objektov ipd. Znatno večji p)omen pa ima rudnik urana za slovensko gospodarstvo, saj bo s svojo energijo oskrboval med drugim tudi jedrsko elektrarno v Krškem in tako bistveno pripomogel k izboljšanju energetske bilance v Sloveniji. Kmetijstvo in gozdarstvo f Prostor, ki ga zajema naša občina, je geografsko izredno razgiban in to narekuje posebno obravnavanje kmetijstva in gozdarstva kot panogi s specifič nimi pogoji same proizvodnje ter končno tudi daje izredno pestro sliko social no ekonomskih p>ogojev in odnosov. Prišel je čas, ko smo začeli v bodoče pa bomo morali to še bolj — kmetijstvo in gozdarstvo gledati skozi kultiviranost in ohranjanje pokrajine, povečanje življenjskega prostora, rekreacije in ob rambne funkcije podeželja ipd. Ob vsem tem pa je dan velik poudarek člove ku, ki je in ki naj bi tudi v bodoče živel na podeželju. Ustvarjati je treba take pogoje, da bo dohodek iz kmetijstva in gozdarstva in na ti panogi navezanih dejavnosti zadosten za razširjeno reprodukcijo enakovrednega življenja tudi 263 na deželi. Za kmetijstvo je značilno, da proizvaja v drugačnem prostoru in v povsem drugačnih pogojih kot ostale panoge. Danes v kmetijstvu kljub močni deagrarizaciji živi še 18,5 '/o prebivalstva, kar pa ne pomeni, da pri nas dejansko živi toliko ljudi od kmetijstva, saj ana lize kažejo, da narodni dohodek kmečkega prebivalstva znaša manj kot 'A po vprečnega dohodka na prebivalca v občini. (Privatni sektor kmetijstva ustvari le 6,5 "/o družbenega proizvoda, čeprav po podatkih popisa prebivalstva v kme tijstvu živi še 18,5 */o vsega prebivalstva.) Po analizah in ocenah je danes v občini Skofja Loka 2410 kmečkih gosix>- darstev. Pretežna večina teh se ne preživlja samo z dohodkom iz kmetijske proizvodnje, temveč tudi z dohodkom iz gozda in pK>stranske obrtne ter drugih dejavnosti. Kmetij, ki ustvarjajo tržne viške, je okrog 1300 ali okoli 55 "/o vseh kmečkih gosjjodarstev. Lastniki teh kmetij so večinoma člani kmetijske zadru ge, z njo koop)erirajo, prek nje prodajajo svoje viške. Zadruga jim pomaga s krediti, nabavo reprodukcijskega materiala, strokovno in organizacijsko pre močjo. Kot tržni viški se pojavljajo predvsem mleko, goveje meso Ln krompir. Žita danes ne pridelamo niti za domačo porabo, krmne rastline, katerih se pri deluje vse več, pa se v celoti porabijo za hrano živine. Na p>odlagi zadnjega popisa in ocen ugotavljamo, da danes v občini redi mo 11.000 glav govedi, 950 konj (število le-teh stalno upada), 550 ovac in 3000 svinj. Od strojne opreme pa imamo 375 traktorjev, 1000 kosilnic, 65 pobiralnih prikolic, 50 molznih strojev, 30 trosilcev za gnoj in gnojevko, 130 siloreznikov, 10 siloskombajnov, 130 obračalnikov in še 200 raznih priključkov. Ce upoštevamo današnje stanje v kmetijstvu in pogledamo v bodočnost, lahko računamo še na 450—500 kmetij, ki bodo živele pretežno od dohodka iz »Naporno, a vendar lepo ln potrebno je biti kmet,- meni Matko Luznar iz Lučin Fot. P. Pokorn 264 kmetijstva, kmetijstva-gozdarstva, kmetijstva-turizma ali iz vseh teh in še drugih podobnih virov in pri tem razpolagale z zemljišči, delovno silo, meha nizacijo, gospodarskimi objekti in drugim, kar je potrebno za dobro in tudi dolgoročno gospodarjenje. Kmetijstvo je panoga, ki je stalno zaostajala za splošnim in gospodarskim razvojem v občini. Vedno manj zemlje je obdelane, vedno več je zapuščenih in propadlih kmetij in kmečkih zgradb in končno je na deželi tudi vse več ostare lih ljudi, ki so potrebni družbenega priznanja in socialne piomoči, ne pa napor nega dela in težkih življenjskih pogojev, ker je mladina odšla v mesta in indu strijo. Vzroke temu lahko iščemo v nizkem narodnem dohodku, ki se ustvarja v kmetijstvu, premajhnem socialnem skrbstvu za kmete, nezadostni možnosti izobraževanja, nizki tehnični opremljenosti in težkih ix>gojih dela, nizki izo brazbeni ravni in strokovni razgledanosti, omejenem trgu s kmetijskimi pri delki, majhni storilnosti dela zaradi neekonomične Uip>orabe opreme, klimat skih in tehnoloških pogojih dela in visokih proizvodnih stroških. V Škofji Loki je bilo v zadnjih letih veliko storjenega za sanacijo podeže lja. V akcijo za reševanje problemov v kmetijstvu so se vključile skupščina občine in družbenopolitične organizacije, kmetje, kmetijski zadrugi in Gozdno gospodarstvo, Ljubljanska banka prek podružnice v Skofji Loki, Delavska univerza in drugi. V privatni sektor kmetijstva je bilo po letu 1967 ob organizacijski pomoči zadrug in v zadnjem letu tudi GG Kranj ter ob sodelovanju pospeševalne služ be vloženih 4,65 milijona din bančnih, 7,75 milijona din zadružnih, republiških in občinskih ter 11,25 milijona din sredstev samih kmetov za obnovo kmetij, kar znese skupno 23,65 milijona din v osnovna sredstva in še povprečno 2,5 milijona din kratkoročnih kooperacijskih kreditov za dodatna sredstva. S temi investicijami je bilo obnovljenih 250 kmetij, samo v letu 1972 je bilo skupno investiranih 9,55 milijona din v 105 kmečkih gospodarstev. Med Ljubljansko banko, skupščino občine Škof j a Loka, obema zadrugama in Gozd nim gospodarstvom Kranj pa je podpisan družbeni dogovor o financiranju privatnega sektorja kmetijstva v prihodnjih 5 letih, na podlagi katerega bo možno investirati v kmetijstvo 40 do 45 milijonov din. Storjenih pa je bilo tudi več drugih vzporednih akcij (izobraževanje, pospeševalna služba, davčne olaj šave, socialne podpore, starostno zavarovanje ipKi.), ki omogočajo gospodarsko naložbo investicij in hitrejši razvoj kmetijstva. Vsi ti ukrepi so pripomogli k temu, da kmetijska proizvodnja ni upadla, nasprotno, kljub stalnemu zmanj ševanju števila kmetijskih proizvajalcev proizvodnja postopoma narašča. Dosedanje izkušnje in obstoječe razmere kažejo, da 'bomo v bodoče morali organizirati kmetijsko proizvodnjo v okviru srednjih in večjih kmetijskih, kmetijsko-turističnih in kmetij sko-gozdarskih gospodarstev, ki bodo prek ko operacije močno povezana s Kmetijsko zadrugo, Kmetijskim gospodarstvom, Gozdnim gospodarstvom in drugimi delovnimi orgcinizacijami, le-ti pa bodo nudili pomoč v kreditih, strokovnem znanju, organizaciji odkupa tržnih viškov, dobavi reprodukcijskega materiala in predelavi kmetijskih proizvodov (mle karna, predelava mesa ipd.), tako da bo trikot tehnološke in ekonomske koope racije kmet—kmetijska zadruga—kmetijsko gospodarstvo postal čimbolj trdna in trajna vez med vsemi, ki so vključeni v proizvodni ciklus od semena do končnega proizvoda, ki ga potrošnik kupuje. Kmetijski prostor danes v pretežni meri izkoriščajo zasebniki, ki dobro sodelujejo s kmetijskima zadrugama v Skofji Loki in Žireh. Le na 11,9'/» 265 kmetijskega zemljišča in na 3,2 obdelovalnih zemljišč gospodari Kmetijsko gospodarstvo Skofja Loka, ki bolj sodi v industrijo kot kmetijstvo, saj '/4 svo jega dohodka ustvarja z industrijsko predelavo mesa in le '/4 s kmetijstvom. Predelovalna mesna industrija je važen dejavnik za razvoj kmetijstva, saj so s tem ustvarjeni pogoji, da se vzrejena živina vedno lahko tudi proda in pre dela doma. Velik pomen za razvoj kmetijstva ima v naših pogojih tudi gozdarstvo. Z gozdovi sta pokriti -/3 površin, od tega je 28 "/o gozda v družbeni, 72 " n pa v zasebni lasti. Danes marsikateremu kmetu dohodek iz gozda pomeni znaten vir, ne samo ob večjih investicijah na kmetiji, temveč tudi pri vsakoletnem gospo darjenju. Povprečna lesna zaloga naših gozdov je 167 mVha, letni prirastek znaša 3,6 m'/ha, na ta prirastek pa je določen letni etat 2,5 m^/ha. Povprečni letni posek lesne mase znaša 51.000 m' iglavcev in 29.000 m^ listavcev. V okviru te mase odpade na posek v gozdovih družbenega sektorja 10.000 m^ iglavcev in 8000 m' listavcev. Gozdno gospodarstvo Kranj, obrat Skofja Loka, je v zadnjih sedmih letih iz sredstev biološke amortizacije in drugih virov ter prispevkov lastnikov go zdov (približno 30 "o, predvsem v delu in materialu) zgradil in rekonstruiral 220 km cest v zasebnih gozdovih in 50 km v gozdovih splošnega ljudskega pre moženja. V tem času je bilo pogozdenih 465 ha gozdov in posejanih 2,062.600 sadik. V pogozdovanje, pripravo tal, pripravo sestoja, nego gozdov, varstvo gozdov in dr. je bilo vloženih 6,5 milijona din. "Dovolj je možnosti; tucli pri iia.s moramo razviti kmečki turiZL-m, meni Janez Kokelj iz Mlake nad I.ušo 266 Tako velike investicije v izgradnjo cest in obnovo gozdov so izrednega pomena za hitrejši razvoj pKxieželja. Mnogim domačijam so prav te ceste odprle okno v svet in omogočile nabavo mehanizacije, obnovo poslopij in preureditev kmetij. Z obnovo in varstvom gozdov večamo nacionalno družbeno bogastvo, lesni industriji pa širimo surovinsko bazo. V nekaterih vaseh je možno razvijati poseben tip kmetij, ki se poleg kme tijstva ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Prve izkušnje in rezultate na tem področju že imamo. V vaseh na pobočju Starega vrha imamo že kar 15 kmetij, ki nudijo prek 100 sob in imajo za kmečki turizem urejene domačije. To je za sedaj velik napredek na tem področju. Obstajajo pa še velike možnosti za raz voj kmetij v to smer v ostalih bližnjih vaseh Starega vrha, v Poljanski dolini, Vinharjih, Oselici, Davči in drugod. Kljub navedenim akcijam in usp>ehom pa v našem kmetijstvu obstaja še vrsta velikih in majhnih problemov, ki jih bomo morali s skupnimi močmi v bodoče hitreje reševati. Med najpomembnejše bi šteli naslednje: — velika iztrošenost sredstev za proizvodnjo in vedno več slabo obdelanih površin; —• pomanjkanje delovne sile; mladi kmečki fantje in dekleta se vse raje odločajo za zaposlitev v industriji in za odhod v mesta kot pa da bi prevzeli kmetijo doma ali drugje; — neurejenost trga s kmetijskimi pridelki; cene reprodukcijskega mate riala in blaga za široko potrošnjo, ki ga kmet kupuje, rastejo znatno hitreje kot cene kmetijskih proizvodov; logična pKJsledica take politike cen je mini malna akumulacija v kmetijstvu, kar v osnovi onemogoča hitrejši razvoj in zadostno razširjeno reprodukcijo; —• zaradi majhnih in razdrobljenih kmetij ter neugodne konfiguracije ve- čme kmetijskih površin v občini ni moč ekonomično izkoriščati sodobne, drage in težko kupljene mehanizacije; to pa povečuje proizvodne stroške in s tem lastno ceno kmetijske proizvodnje; — čeprav je danes posebno v privatnem sektorju kmetijstva še težko vrednotiti vse reprodukcijske faktorje, bomo prej ali slej tudi v tej panogi morali začeti računati, koliko kaj stane in kaj stane več oziroma manj; ko likor tudi kmet ne bo našel ekonomskega interesa in perspektive na lastni kme tiji, ki mu bo morala zagotoviti standard, kakršen bo na splošno v občini, bo proces propadanja podeželja postal tako močan, da ga ne bo moč zausta viti niti z veliko družbeno intervencijo; nujno bi bilo treba globlje in širše analizirati kmetijski prostor kot celoto in na osnovi te prostorske analize raz vijati posamezna območja v pravo smer (kmetijstvo, turizem, kmečki turizem, gozdarstvo in druge pridobitvene dejavnosti). Vloga kmetijskega prostora oziroma podeželja je bila že v dosedanjem družbenoekonomskem razvoju velika, prav tako pa bo podeželje tudi v bodo čem razvoju pomemben dejavnik. Promet, gostinstvo in turizem • ,<)i-«r »r V prometu, gostinstvu in turizmu se ustvari 8,5 "/o družbenega proizvoda občine, večino (88 "o) tega družbeni sektor, kjer kot osnovni nosilec nastopa Združeno podjetje Transturist Škofja Loka; poleg njega pa na tem pod ročju delujejo še Ljudska restavracija, PTT Kranj in ZŽTP Ljubljana. 267 Združeno podjetje Transturist vključuje v svoje poslovanje transportno, gostinsko in turistično dejavnost, s svojim obsegom poslovanja pa daje osnovni pečat in smer razvoju teh dejavnosti v občini. Podjetje zaposluje na območju občine 550 delavcev in bo letos ustvarilo 85 milijonov din družbenega pro izvoda. V okviru osnovnih sredstev razp>olaga podjetje s 140 tovornjaki, skupne nosilnosti 950 ton, in s 15 prikolicami, skupne nosilnosti 215 ton. V letošnjem letu so ta vozila prepeljala 190.000 ton blaga in opravila 78 milijonov tonskih kilometrov. Za prevoz v osebnem prometu ima podjetje 105 avtobusov s 4210 sedeži, s katerimi je v letu 1972 prepeljalo 9,2 milijona potnikov in tako opravilo 190 milijonov potniških kilometrov. Najpomembnejše Transturistove turistične kapacitete so hotel v Skofji Loki s 96 postelj.ami, pokritim baze nom, restavracijo, kavarno, klubskimi prostori ipd., z 250 sedeži v hotelu in še 100 sedeži na terasi; restavracija Krona in Dom pod Planino imata skupno 80 ležišč in 600 sedežev v zaprtih prostorih in 160 zunaj. Na kopališču v Pu- štalu je urejen večji bife z avtomatskim kegljiščem. Poleg Transturista opravlja v občini javni tovorni promet še 40 zasebnih avtoprevoznikov. Prometna povezanost občine je velika, a kljub temu le težko sledi vse večjim potrebam glede na hitri razvoj gospodarstva. Danes imamo med Skofjo Loko in Ljubljano dnevno 55 enosmernih avtobusnih zvez, med Skofjo Loko in Kranjem prav toliko, z Zirmi 21 in z Železniki 15. Poleg te povezanosti pa pO' Selški in Poljanski dolini vozi več izrednih avtobusov, ki dnevno prevažajo delavce na delo. Ti avtobusi že vozijo skoraj skozi vse večje vasi, od koder dovažajo delovno silo v večja gospodarska središča. V občini obstoji velika cestna povezcinost. V zadnjih letih je bilo zgra jenih toliko novih cest, da so že redke vasi in kmetije, kamor ne bi bil mogoč dostop vsaj z osebnim avtomobilom. Tako iman\o kar 160 km cest IL, III. in IV. reda (od tega 70 km asfaltiranih) in še 280 km cest (vse makadamske) gospo darskega, turističnega in lokalnega pomena. Število motornih vozil je iz leta v leto večje, v občini imamo že 2850 osebnih avtomobilov, 340 tovornih, 105 avtobusov in še okoli 300 drugih motornih vozil in motornih koles ter 1720 mopedov. Toliko cest, med katerimi je mnogo novih in še ne povsem dograjenih, in vedno večje število motornih vozil v občini, kakor tudi močno naraščanje tu rističnega in gospodarskega prometa, postavlja pred nas v bodoče izredno aktualne probleme, kako razvijati optimalno prometno povezanost gospodar skih in turističnih središč, kakor tudi vzdrževanja skoraj 500 km obstoječega cestnega omrežja. Danes je prometno najbolj ozko grlo odsek selške ceste skozi Staro Loko. Razvoj gospodarstva v Selški dolini in nujnost hitrejšega uvajanja kontejner- skega prometa, razvoj turističnega centra Stari vrh, potencialne možnosti raz voja turizma na Soriški planini in nadaljnje povezave proti Bohinju (z bo hinjske strani je že letos razširjeno in asfaltirano 8 km cestišča do Vresja) ter vse večji dotok turistov in vse obsežnejši gospodarski promet iz Primorske po Baski grapi prek Petrovega brda kažejo, kako nujna in gospodarsko upravičena je modernejša cestna povezava Primorske prek Baske grape, Petrovega brda in Selške doline s Skofjo Loko, Gorenjsko (prek Sorice in Bohinja) in Ljub ljano. Turizem se v zadnjem času izredno hitro razvija povsod v svetu. Vpliv tega razvoja, današnji pogoji dela in vse večje potrebe prebivalstva po novih 268 oblikah rekreacije, so dale spodbudo, da tudi v Škofji Loki pričnemo inten zivneje izkoriščati prirodne prednosti in hitreje razvijati turizem in gostinstvo. Program razvoja turizma, zlasti pa še kmečkega turizma, kakor tudi doseda nja turistična dejavnost, so pokazali, da imamo v Skofji Loki velike možnosti tudi s turizmom in gostinstvom pomembno prisp>evati k hitrejšemu gospodar skemu razvoju občine. V letu 1971 je občino obiskalo 5.950 gostov, med katerimi je bilo 5.000 domačih. Nočitev je bilo 25.520, od tega 21.650 domačih, poprečna doba bivanja domačih gostov je 4,3 dneva, tujih pa 4 dni. V letošnjih prvih devetih mesecih je bil turistični promet za približno 55 */i> večji kot v istem obdobju lani. Poleg kapacitet podjetja Transturist imamo v občini danes še približno 350 turističnih sob pri zasebnikih, ki se tudi ukvarjajo z gostinstvom in tu rizmom oziroma s kmečkim turizmom. Kapacitete pri zasebnikih, ki se ukvar jajo s kmečkim turizmom, so bile zgrajene v zadnjih treh letih, toliko časa namreč na Loškem razvijamo to dbliko turizma. Povpraševanje po teh kapa citetah je zelo veliko, zato so tudi vse obstoječe močno zasedene. V občini imamo 45 gostiln in bifejev, ki zaposlujejo 95 delavcev in oskr bujejo 2.150 sedežev v zaprtih prostorih in 1.350 zunaj. Ti gostinci imajo 50 turističnih sob s 100 posteljami. Lahko trdimo, da gostinstvo močno zaostaja za potrebami, ki jih postavlja današnji čas in vse večja usmerjenost prebivalstva k stacionarnemu in izlet niškemu turizmu. Najbolj nam primanjkuje boljših gostiln, ki bi turistom nudile dobre gostinske usluge. V naših krajih so se že močno uveljavile in postale tradicionalne nekatere etnografsko-kulturne-turistične prireditve, kot so: Po stezah partizanske Jelo vice, smojkarsko tekmovanje na Hotavljah, dan šmarnic na Hotavljah, svato- vanje po starem v Javorjah, praznik koscev v Sovodnju, čipkarski dan v Že leznikih, dan teric v Davči, izseljeniški piknik v Skofji Loki, motorne dirke v Skofji Loki, dan oglarjev na Starem vrhu in dan mlatičev na Trebiji. Z zgraditvijo hotela v Loki, sistema žičnic in vlečnic na Starem vrhu ter z realizacijo prve faze programa razvoja kmečkega turizma so v Skofji Loki šele ustvarjene prave možnosti za razvoj turizma. Z velikimi investicijami v to panogo, s šolanjem gostinskega in turističnega kadra ter vzgojo prebivalstva morata turizem in gostinstvo postati poleg industrije, kmetijstva in trgovine vodilni panogi v nadaljnjem gospodarskem razvoju občine. Skofja Loka, Stari vrh. Soriška planina, Davča, Poljanska dolina s Trebijo in njenim za ledjem, Goropeke in še vrsta drugih krajev, morajo postati urejena rekre acijska območja za turiste in vse večji vir dohodka za gospodarstvenike. Trgovina Trgovina ustvarja v občini 5 "/o družbenega proizvoda, kar je relativno malo glede na razvitost gospodarstva in kupne moči. Skofja Loka je namreč že zdavnaj imela tudi pomembno trgovsko funkcijo zaradi tranzitnih poti, ki so peljale skozi mesto. V zadnjem času pa je razvoj trgovine zaostal za splošnim gospodarskim razvojem občine. Dokler ni (bila v Škofji Loki zgrajena blagov nica Nama, povsem obnovljeni poslovni prostori Merkurja Kranj (nekdanje Zeleznine Skofja Loka, ki se je integrirala z Merkurjem) in zgrajenih več 269 novih trgovin ZTP ABC Loka, je pomemben delež kupne moči odtekal izven občine — predvsem v Ljubljano. Promet v trgovini na drobno je v najožji povezavi s številom in razvojem prebivalstva, z deležem zaposlenih in aktivnih prebivalcev, s strukturo gospo dinjstev glede na število članov, na razporeditev v posamezne dohodkovne razrede, glede na to aH je večji ali manjši delež kmečkih oziroma nekmečkih gosp>odinjstev. Obseg blagovnega prometa je najmočneje odvisen od števila prebivalstva, od višine narodnega dohodka in nagnjenosti prebivalstva k 5x1- trošnji oziroma varčevanju. Kupno moč prebivalci trosijo v skladu s svojimi navadami, pomembno pa je tudi, kako je tržišče oskrbljeno s potrošnim bla gom, ki ga želijo kupiti. Ocenjujemo, da je kupna moč prebivalstva v občini v letu 1972 320 mili jonov din. Od tega jo je zajela domača trgovina okoli -'3, '/3 pa še vedno od teka v druga trgovska središča. Trgovska mreža za oskrbo prebivalstva z osnov nimi življenjskimi potrebščinami je dobro razvita, saj imamo prek 70 proda jaln z mešanim blagom v vseh večjih krajih v občini in še okrog 50 specializi ranih trgovin (obutev, nogavice, tobak, sadje in zelenjava itd.). Najpomembnejše trgovske organizacije v občini so: ZTP ABC »Loka« Skofja Loka, ki trguje na debelo in drobno, blagovnica Nama, Merkur Kranj, trgovski mreži KZ Skofja Loka in KZ Sora Ziri. Združeno trgovsko pK>djetje ABC Loka Skofja Loka ima 54 prodajaln, od tega 13 samopostrežnih, 7 s tekstilnim blagom, 3 z železom in kurivom in 43 s špecerijskim blagom. 33 prodajaln ima razmeščenih na območju občine. Pod jetje je v letu 1971 zaposlovalo 320 delavcev in ustvarilo 130 milijonov din pro meta. V zadnjih sedmih letih je podjetje odprlo 15 novih prodajaln, večino ostalih pa adaptiralo in funkcionalno opremilo. V bodoče si ABC Loka želi še naprej širiti maloprodajno mrežo izven občine, v Medvodah, Železnikih in Zireh pa graditi blagovnice. Blagovnica Nama je največja trgovska hiša v občini. Zaposluje 80 delav cev in bo v letu 1972 ustvarila 34.000 din prometa. Velika izbira od potrošnik artiklov do konfekcije in stanovanjske opreme je zajela p>omemben del kupne moči občanov, ki je prej odtekala izven občine. Zsmimiva je ugotovitev, da z odprtjem Njime druge trgovine v Škofji Loki niso imele manjšega dohodka. Merkur Kranj, PE Skofja Loka, v svojih petih prodajalnah (pri Kašmanu, na Plevni, Blagovnica, Barve — laki v Škofji Loki in prodajalna v Gorenji vasi) zaposluje 45 delavcev in s svojo široko izbiro najrazličnejšega orodja, gradbenega materiala, gospodinjske opreme ipxi. veliko prispeva k boljšemu zadovoljevanju potreb občanov. Kmetijski zadrugi imata 12 prodajaln z živili in kmetijskim reprodukcij skim materialom. Prek teh trgovin se tudi organizira odkup kmetijskih pro izvodov. Poleg teh ima v občini še 20 trgovskih delovnih organizacij svoje proda jalne, povečini specializirane za posamezne skupine proizvodov. Podatek, da je trgovina v družbenem proizvodu občine udeležena le s 5 % (v družbenem proizvodu 5 ljubljanskih občin s 36,5 "/o, v Sloveniji 21 '/o!), in dejstvo, da še vedno odteka pomemben delež kupne moči izven občine, kaže, da so možnosti za nadaljnji razvoj trgovine in tudi potrebe p>o njej velike. Izdelati in tudi izvršiti je treba program trgovine, ki bo sledil trendu razvoja gosp)odarstva, rasti kupne moči in bodočih želja potrošnikov. 270 Obrt Panoge obrti so v občini zelo različne tako po strokah in dejavnostih, ka kor tudi po stopnji organiziranosti dela in storitev, kjer so obsežene vse stop nje od osebnega dela z najpreprostejšimi klasičnimi pripomočki, do take orga nizacije dela in tehnične opremljenosti, ki že prehaja v industrijo in iz katere končno nastajajo novi industrijski obrati. Iz obrtne delavnice v Klobavsovi ulici je v industrijski coni na Trati zrasla moderna tovarna — konfekcija Kroj Skofja Lx>ka Fot. P. Pokorn V občini imamo 18 obrtnih p>odjetij, ki skupno ustvarjajo 5,7 "/o družbe nega proizvoda občine. Poleg družbenega sektorja obrti se je močno razvila tudi privatna obrt, v kateri dela 138 obrtnikov, ki zaposlujejo še 115 najetih delavcev in 20 družinskih članov, v uku pa imajo 41 vajencev. Postransko obrt opravlja 150 delavcev. V zadnjih letih je stalno prisotna tendenca, da se vse več obrtnikov usmerja v proizvodno obrt, občutno pa je pomanjkanje obrt nih delavnic uslužnostnih dejavnosti, v obstoječih pa je dokaj neugodna sta rostna struktura. Ugotavljamo, da obrt, zlasti storitvena, močno zaostaja za današnjimi in perspektivnimi potrebami, ki jih postavlja razvoj drugih sektorjev gospodar stva občine. V preteklem obdobju je bilo občutno premalo investiranega v pro izvodne kapacitete, modernizacijo opreme in potrebne kadre. Hitrejši, vse stranski in skladnejši razvoj gosp>odarstva zahteva tudi hitrejši razvoj obrti, najsi bo družbenega ali privatnega sektorja. V nadaljnjem razvoju občine ne bomo smeli od tega sektorja samo več pričakovati, ampak mu bomo morali tudi znatno več nuditi (izobraževanje kadrov, kreditiranje, davčne olajšave za gospodarske investicije ipd.) kot doslej. Tiste vrste obrti, ki so slabo akumu lativne, a nujno potrebne za zadovoljevanje potreb občanov (kovaštvo, kro- jaštvo, čevljarstvo, kolarstvo ipd.) pa bo pK>trebno p>osebej stimulirati. ,_, ,^ Stanovanjsko gospodarstvo /1» Ob popisu prebivalstva in stanovanj 31. marca 1971 smo v občini imeli 7.884 stanovanj s 552.135 m- površine. V teh stanovanjih je 8.618 gospodinjstev. Na enega občana odpade 17,5 m- stanovanjske površine. Stanovanjski fond se 271 je stalno večal, samo v zadnjih sedmih letih so občani zgradili 550 stanovanj s 50.300 m- površine. V družbenem sektorju je bilo zgrajenih 450 družinskih stanovanj in 2 Seunska domova s 300 posteljami. Z družbenim stanovanjskim fondom gospodari Lokainvest v Škof j i Loki skupno z delovnimi organizacijami, ki so vložile stanovanja v ta fond. Stanovanja v družbeni lasti in manjši del privatnih je gradilo gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Stanovanja so še vedno izredno pereč problem za precejšnje število obča nov. Posebno še to občutijo mladi ljudje, ki se želijo poročiti ali pa so že p>o- ročeni in so že dobili novega člana družine. Pomanjkanje stanovanj je vzrok za najrazličnejše socialne in zdravstvene probleme, le-ti pa povzročajo slabše gospodarske rezultate in manjšo socialno oziroma politično stabilnost. Čeprav je bila rast stanovanjskih kapacitet v zadnjih letih dokaj visoka, pa bomo spričo toliko nerešenih stanovanjskih problemov morali v bodoče hitreje gra diti nova stanovanja. Pri programiranju gradnje novih stanovanj je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da našemu gospodarstvu vse bolj primanjkuje de lovne sile in da jo je že potrebno uvažati iz drugih krajev. Za novo delovno silo pa so potrebna stanovanja. S pravilno stanovanjsko politiko lahko tudi vplivamo na zvečanje števila prebivalstva in s tem potencialne delovne sile tako, da pomagamo urejati stanovanjske probleme mladim ljudem, ki se od ločajo za ustvarjanje družine. Hitreje je treba graditi stanovanja in občanom omogočiti take pogoje nakupa, gradnje oz. najetje stanovanj, da bodo lahko večji del dohodka, ki danes odteka v luksusne dobrine, namenili za reševanje stanovanjskih pro blemov. Stanovanjska izgradnja se bo morala skoncentrirati predvsem v mestih in naseljih mestnega značaja, kjer zaradi gospKKiarskega razvoja predvidevamo tudi največji porast preibivalstva. V okviru take politike bo možno tudi v večji meri gospodarno zazidavati dragoceno kmetijsko zemljo. v Groharjevem naselju je dobilo svoj topli dom 228 družin 272 Osnovne naloge gospodarstva, družbenopolitičnih in interesnih skupnosti v naslednjem sedemletnem obdobju Izredno hiter, toda dokaj ekstenziven gospodarski razvoj v zadnjem ob dobju bomo morali preusmeriti v intenzivnega. V novih proizvodnih halah in tudi v ostalih kapacitetah moramo zboljšati tehnologijo, organizacijo dela in poslovanja, razvijati samoupravne odnose in v znatno večji meri formirati tako miselnost, ki bo temeljila na tržnem konceptu gospodarjenja. Za vse to nam bo pKJtrebno več sp>osobnih kadrov, ki jih je treba znatno hitreje in te meljiteje vzgajati za jutrišnje potrebe in pogoje gospodarjenja. Večino in vesticij bomo morali vlagati v stroje, opremo, obratna sredstva, kadre in tudi življenjski standard delavcev. S takimi ukrepi moramo nenehno večati kvali teto proizvodov in dvigati produktivnost dela. V to nas poleg razvoja tehno logije in novih zahtev trga sili tudi dejstvo, da že občutimo veliko pomanjka nje delovne sile vseh vrst in stopenj izobrazbe. Potrebna bo tudi večja selek tivnost in sistematično preusmerjanje v kapitalno intenzivno gospodarstvo. V novih kapacitetah moramo doseči nove rezultate. Velika razdrobljenost gosp>odarstva po delovnih organizacijah, asortimentu proizvodnje, teritorialno in po panogah ali vejah gospodarstva nam nalaga, da bomo morali v bodoče doseči znatno večjo ekonomsko in tudi tehnološko povezanost oziroma združevanje gospodarstva. Napak je misliti, da bomo tudi v bodoče uspešno in dovolj p>oceni proizvajali in skladno razvijali naše gospo darstvo pri tako veliki razdrobljenosti. Danes imamo prek 50 podjetij, od katerih je kar 30 takih, ki zaposlujejo manj kot 100 delavcev, v Poljanski do lini imamo 13 obratov, ki skupaj zaposlujejo manj kot 800 delavcev. Naša podjetja proizvajajo prek 100 grup artiklov, trgujemo kar s 47 državami. V strukturi ustvarjenega družbenega produkta pa so tudi znatno udeležene vse panoge gospodarstva in veje industrije. V tej pisani strukturi gospodarstva smo v letu 1972 ustvarili 1,77 milijarde družbenega bruto proizvoda. Čeprav je v dosedanjih pogojih gospodarjenja manjše podjetje zaradi lažje spremen ljivosti bolje gospodarilo in se laže prilagajalo gospodarskim razmeram, pa bodoči — sodobnejši koncept gospodarjenja zahteva vse večjo koncentracijo kapitala, znanja, skupnega nastopanja na tržišču, industrijski način proizvod nje, večjo selektivnost ipd. Zaradi specifične strukture bo le relativno manjši del gospodarskih organizacij moč tesneje povezovati v okviru občinskega go spodarstva, prav zato se bo potrebno močneje in konkretneje povezovati z ostalim slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Gre torej za vprašanje ali bomo postali dobri vrtičkarji ali pa bomo in dustrija po delu in miselnosti. Pred nami so tudi velike naloge na področju izpopolnjevanja in nadalj njega razvoja družbenopolitičnega sistema. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in realizacija ustavnih sprememb sta dve osnovni nalogi s tega pod ročja. V zadnjem času smo v naši občini priča hitremu gospodarskemu razvoju. S tem razvojem pa ni bil skladen razvoj samoupravnih odnosov in družbeno političnega sistema. Poleg tega pa so med posameznimi delovnimi organiza cijami velike razlike. Danes imamo še tudi take delovne organizacije, kjer bi se lahko začeli pogovarjati, kako resnično uvesti in realizirati določila in samo upravni duh zakona o delavskem in družbenem samoupravljanju iz leta 1950; na drugi strani pa imamo že vrsto delovnih organizacij, ki z vso zavzetostjo ter politično in gospodarsko odgovornostjo uvajajo določila in duh ustavnih spre- 18 Loški razgledi 273 merob vse do najnovejših in najsodobnejših oblik ekonomsko in samoupravno organiziranega podjetja glede temeljne organizacije združenega dela. V raz iskovanju in uvajanju teh oblik sta doslej najdlje prišli gospodarski organi zaciji LTH in kmetijska zadruga Skofja Loka. Prav ta heterogenost in zaostajanje delovnih organizacij na področju raz vitosti samoupravnih odnosov in samoupravne zakonodaje nas obvezujejo, da v bodoče izpKDfKDlnimo samoupravno zakonodajo in praktično osvojimo kodeks samuopravljavcev. Intenzivneje bomo morali realizirati ustavne spremembe na vseh področjih. Delavci so za rešitev teh vprašanj doslej pokazali interes. Zahtevajo, da tudi na tem področju hitreje napredujemo. Največje zanima nje med delavci je, kako organizirati temeljne organizacije združenega dela in v samoupravnih aktih opredeliti pravice in dolžnosti delavcev do minulega dela. Druga faza ustavnih sprememb, kjer bo konkretneje določen družbeno politični in ekonomski položaj občine, krajevne skupnosti in drugih interesnih skupnosti v občini, mora biti naše stalno področje dela. Vsestransko se bomo morali angažirati v času samih priprav teh sprememb kakor tudi pri kasnejši realizaciji. Dosedanje spremembe in dop)olnitve družbenopolitičnega sistema so veliko koristnega prinesle slehernemu Jugoslovanu, predvsem delavcem in občanom, zato moramo tudi v bodoče biti aktivni pobudniki in realizatorji teh spre memb. Naš delovni cilj naj bo, da delavec — občan resnično pridobi odločujoči vpliv v družbi in v skladu s tem tudi sprejema odgovornost. V okviru Gorenjske oz. Slovenije moramo doseči večjo stopnjo sodelova nja in povezanosti gospodarstva, kajti naše gospodarstvo ima tudi vrsto obra tov, ki jih zaradi specifičnega načina proizvodnje, vrste asortimenta, prodajnih poti in trgov ne bi bilo racionalno povezovati v okviru občine. Ti obrati bodo morali poiskati svoje poslovne partnerje v okviru Gorenjske, Slovenije in šir šega jugoslovanskega prostora. Danes je Skofja Loka z vsemi formalnimi institucijami, kot so npr. svet gorenjskih občin, medobčinski svet ZK, zdrav stvo, šolstvo, socialno skrbstvo, banke ipd. povezana v gorenjsko regijo. De janska gospodarska oz. potrošniška navezanost naših delovnih organizacij oz. občanov pa je znatno večja v smeri proti Ljubljani v ostali slovenski gospo darski prostor. Razen PTT, elektro gospodarjenja, cestnega podjetja, vodnega gospodarstva in še nekaterih drugih, nimamo gospodarskih organizacij, ki bi imele regionalno obeležje in bi bile na podlagi gospodarskih interesov moč neje povezane z gorenjsko regijo. Taka močnejša integriranost bi bila za hitrejši gospodarski razvoj regije zelo potrebna. Škofjeloške delovne organi zacije imajo danes znatno večje in tesnejše pK)slovne vezi z gospodarstvom iz ven gorenjske regije, prav tako pa tudi občani svoje potrošne ambicije, ki jih ne realizirajo doma, običajno zadovoljijo v Ljubljani (nakupi blaga, šolanje, kulturne dobrine, zadovoljevanje uslug ipd.). Dejansko smo danes bolj pove zani proti Ljubljani, kakor v smeri gorenjske regije, kateri pripadamo. Ob izdelavi koncepta o srednjeročnem razvoju občine in gorenjske regije, kakor tudi ob uresničevanju teh programov, bomo morali bolje uskladiti formalno povezanost z dejanskimi gospodarskimi, potrošniškimi in drugimi tokovi dnevne migracije občanov. Razčistiti moramo vprašanje, ki je pomembno za dolgoročni razvoj naše občine: ali se bomo tudi dejansko bolj povezali proti gorenjski regiji, kateri pripadamo, ali pa tudi formalno proti Ljubljani in Primorski. 274 Neznanje in nezadostna osveščenost občanov sta največja sovrsižnika go spodarskega in družbenega razvoja. Ne samo v novih tovarnah, ampak tudi v novih šolah, ki so zrasle v zadnjem času iz samoprispevkov občanov in sred stev proračuna, moramo dvigniti produktivnost in kvaliteto proizvodov. Učne programe bomo morali bolj prilagoditi pK)trebam gospodarstva in jih kasneje stalno prilagajati, da bi na podlagi njih bila možna vzgoja mlade generacije za naloge, ki jih bo morala v življenju reševati. Stalno bomo morali izbolj ševati kvaliteto in strukturo pedagoškega kadra ter dvigati idejnost pouka na šolah. Izobraževanje, naj si bo splošno kakor tudi funkcionalno, mora zajeti vse večji krog občanov. Ob takem pomanjkanju delovne sile in tako velikih potrebah po delavcih najrazličnejših znanj nam v procesu izobraževanja ne bi smel odpasti noben občan, ki je po svojih psihofizičnih in intelektualnih sposobnostih zmožen doseči večjo stopnjo izobrazbe. Težiti moramo tudi za vrnitev zdomcev in uvozom kvalificiranih in sposobnih kadrov. Dosedanja prak sa je pokazala, da so tista področja, podjetja in obrati, ki so imeli dovolj spo sobnih kadrov, nadpovprečno napredovali, čeprav glede na splošne ekonom ske pogoje niso bili v konjimktumi branži. Podpovprečni pa so rezultati na vadno tam, kjer ni dobrega kadra, pa čeprav podjetje dela v gospodarsko konjunkturni panogi. Za škofjeloško gospodarstvo je v tej fazi razvoja odlo čilnega jx>mena, ah. bomo znali usposobiti dovolj kvalitetnih kadrov; če ne, potem ne bomo mogli izkoristiti prednosti, ki so velike. S tem pa bi tudi na pravili zgodovinsko napako v razvoju, katere kasneje ne bo več moč popraviti. Vse dosedanje investicije ne bodo dale od sebe tistega, kar bi lahko in kar morajo, če bo motor, to je delavec, ki jih poganja, z njimi upravlja in družbi napravi koristne, intelektualno prešibak. V novih šolah moramo dobiti večje število in novo kvaliteto kadrov. Ob upoštevanju skupnih smeri razvoja Slovenije in gorenjske regije, ki izhajajo iz srednjeročnega in dolgoročnega programa, kakor tudi na podlagi naših dosedanjih spoznanj in možnosti nadaljnjega razvoja občine, moramo čimprej pripraviti srednjeročni program družbeno ekonomskega razvoja občine in ga tudi uresničiti. Nekateri programi za posamezna področja so že izdelani kot npr. za šolstvo, otroško varstvo, delovno silo, turizem, kmetijstvo, obrt, gozdarstvo. Pripraviti je potrebno vizijo gospodarskega razvoja in usklajenih ciljev po teritorialnem vidiku in med panogami gospodarstva. V okviru pro grama razvoja občine je treba konkretno določiti politiko do manj razvitih območij in do tistih panog gospodarstva, ki zaostajajo (kmetijstvo, storitvena obrt, gostinstvo, komunala ipd.) in zaradi zaostalosti zmanjšujejo splošne raz vojne možnosti občine. V srednjeročnem programu bomo morali tudi jasno začrtati, kako na pod lagi dosedanjih investicij ustvariti in izločiti več sredstev za dvig življenjskega standarda občanov. Sem sodi v tej fazi razvoja predvsem povečana gradnja stanovanj, otroško varstvenih ustanov, obratov družbene prehrane, razvoj uslužnostnih dejavnosti, organizacija šolanja s podaljšanim bivanjem učencev v šoli in še drugi objekti in ukrepi za dvig splošnega standarda. Polovica za poslenih v občini so žene, ki ustvarjajo velik del družbenega proizvoda in pro računskih sredstev, a je bilo doslej vse premalo tega dohodka namenjenega za njihovo razbremenitev kot mater, gospodinj ipd. Nerešenost teh problemov se v povečani meri prenaša na rezultate pri delu, na otroke in mlado generacijo, kakor tudi na obstoječe socialno ekonom ske odnose v naši družini. 18* 275 v okviru svojega življenjskega standcirda bomo morali tudi delno me njati strukturo potrošnje. Manj bomo smeli trositi za dobrine in navade, ki imajo v veliki meri prestižni značaj (najbolj dragi avtomobili, vikendi, zlat nina in druge malomeščanske navade), vse več pa za kulturo, znanje, stanova nja, urejanje okolja in varstvo narave ter za druge objekte in navade, ki kre pijo duha in fizične sposobnosti občanov. V srednjeročnem programu razvoja občine morajo postati krajevne skup nosti na pKKilagi dosedanjega dela in ustavnih dopolnitev osnovne nosilke usklajevanja družbenopolitičnega in gospodarskega delovanja občanov pri re ševanju svojih in tudi širših družbenih interesov. Krajevne skupnosti pa se bodo morale pri svojem delu najtesneje povezovati s skupščino občine, z in teresnimi skupnostmi, gospodarskimi organizacijami in občani. Z realizacijo tega srednjeročnega programa moramo ponovno vzpostaviti čimbolj skladen gospodarski razvoj, to je večje ravnotežje med gospodarstvom in negospodarstvom, med posEimeznimi panogami v okviru gospodarstva in tudi med posameznimi območji občine. Program sanacije podeželja, ki se izraža skozi sprejete ukrepe v kmetij stvu, šolstvu, turizmu, socialnem skrbstvu, obrti in drugem, moramo nada ljevati tudi v prihodnjem 7-letnein obdobju. 18,5 "/o kmečkega prebivalstva, starostna struktura in vse več socialnih problemov, propadanje domačij in neobdelana zemlja, nizek narodni dohodek, dosedanja in bodoča vloga p>ode- želja v gospodarskem, političnem, kakor tudi obrambnem pogledu nas obve zujejo, da s tem programom nadaljujemo in hitreje manjšamo razlike med razvojem industrijskih središč in podeželja. Razvoj podeželja in njegov dvig na višji gospodarski in kulturni nivo po gojuje uspešen razvoj industrije in mesta, oz. le tako ustvarjamo stvarne po goje za enakopravne družbenopnalitične odnose občanov. Doslej je bilo v Škofji Loki veliko storjenega; iz nekdanje majhne in slabo razvite občine je z vsemi priključitvami (Gorenja vas, Železniki in Ziri) in visoko gospodarsko rastjo postala upravno politična in gospodarska celota, ki je ob zadostni povezanosti v ostali slovenski in jugoslovanski gosp>ootezo večkratno maščevalo. Izhajajoč iz obstoječega stanja in ob upoštevanju možnosti, predvsem domačih in tudi zunanjih, moramo vložiti vse sile za nadaljnji gospodarski, politični, socialni in kulturni razvoj občine tudi v prvem 7-letnem obdobju drugega tisočletja Loke. Skofja Loka, decembra 1972 Zusammenfassung DAS •WIRTSCHAFTSLEBEN DER GEMEINDE ŠKOFJA LOKA ZUR ZEIT DER TAUSENDJAHRFEIER DER STADT Die Gemeinde Skofja Loka miCt 51.168 ha, von denen 650/0 auf Walder und 24'/o auf Anbauflachen enitfallen. Der Volkszahlung von 1971 nach leben hier 30.871 Einwohner, und zwar 14.112 in der Stadt und ihrer naheren Umgebung, 6569 im Selca-, 6141 im Poljanetal \md 4051 im Becken von Ziri. Nahezu die Halfte der Gemeindeinsassen ist beschaftigt; 11.500 sind Arbeiter, 3200 private Bauern, Gewer- iJilli,,. . 276 betreibende und in selbstandigen Berufen Stehende. In der Gemeinde sind 50 -vvirt- schaftliche Betriebe tatig. Die Schuhfabrik Alpina in 2iri und die Kuhlschrankfabrik in iSkofja Loka beschaftigen je 1000 Leute, der groBte Teil der iibrigen Untemehmen ist klein. Rund 65 % des Sozialprodukts erstellt die Industrie, die Landwirtschalt dagegen nur 10'/». 18,5 "/o der Bevolkerung sind Bauem, doch beziehen viele von ihnen Einkunfte auch aus nicht landwirtschaftlicher Arbeit. 40 "/o des Sozialprodukts erzeugen die metallverarbeitende und die Elektroindustrie, 25 '/o die Textil-, 20'/» die Holz- und 10 "h die Schuhindustrie. In den letztvergangenen sieben Jahren wurden bedeutende Investitionen durch- gefiihrt: die Betriebe Alples, Iskra, Kuhlschranke Skofja Loka, Jelovica, Gorenjske predilnice (Oberkrainer Spinnfabrik) und Gradiš errichteten neue Fabrikhallen, das Hotel Transturist wurde erbaut, ebenso StraBen, Briicken, Femleitungen, die Wasser- leitung, Wohnbauten, Schulen usw. Die Ausfuhr iibertrifft dem 'Wert nach die Einfuhr. Der groBte Teil der Erzeugnisse wird in Landem mat konvertierbaren Wahrungen abgesetzt. Im Bergstock Zirovski vrh -vvurde Uranerz entdeckt. Das Bergwerk wird 1976 die industrielle Verarbeitung in Angiiff nehmen und jahrlich 300.000 t Erz liefem, das den Bedarf zvveier Kernkraftwerke mit einer Kapazitat von 1200 Megawatt decken wird. In der Gemeinde bestehen 2410 Bauernhofe, von denen iiber die Halfte auch den Markt beliefert. Aller Voraussicht nach werden in Zukunft noch etwa 50O Hofe von der Land- und Forstwirtschaft sowie vom Fremdenverkehr leben. In den Privatsektor der Landwirtschaft wurden in den letzten Jahren 23,65 Millionen Dinare investiert. Die Walder liefem jahrlich 51.000 m^ Nadel- und 29.000 m' Laubholz. Von den iibrigen Wirtschaftsizweigen erwahnt der Autor kurz noch Handel und Gewerbe, den Fremdenverkehr und die Wohnwirtschaft. In der Wirtschaft herrscht sowohl den Ortschaften als auch den •Wirtschafts- zweigen nach eine ziemlich weitgehende Zersplitterung. Aus Griinden der Rentabili- tat ist der ZusammenschluB einiger Betriebe und edne Beschrankung des Assorti- ments der Erzeugnisse unvermeidlich. Politisch ist die Gemeinde Skofja Loka an die Oberkrainer Region gebimden, wirtschaftlich, kulturell und kommerziell dage gen mehr an das nahe Ljubljana. Jedenfalls wird man die formliche Verbundenheit mit der tatsachlichen vvirtschaftlichen Orientierung in Einklang bringen miissen. GroBe Aufgaben erwarten die Gemeinde noch in bezug auf die Erhaltung und Hebung des Bauemstandes und seiner Wirtschaft, die Schulimg von Kadem, die Hebung des Lebensstandards, die Sorge um die Frauen, die etwa die Halfte aller Beschaftigten ausmachen, die definitive Geltendmachimg der Selbstverwaltung und die Venvirklichung der neuen Bestimmungen unserer Verfassung. 277