LETO XX. — številka 31 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, sobota, 22. IV. 1961 Cen? 40 par aH 40 starih dinarje* Lisi izhaja od oktobra 194/ kot tednik Od 1 januarja 1958 kot poltednik Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotal LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri bomo volili nove odbornike in poslance Ob volitvah Jutri se bodo odprla vrata vseh volišč. Po dveh letih bomo ponovno volili. Izvolili bomo polovico novih odbornikov namesto tistih, ki jim je te dni potekel štiriletni mandat. Hkrati bomo neposredno volili poslance v zvezni in republiški zbor, ki so jih poprej potrdile že občinske skupščine na sejah 9. aprila. Ker obnavljamo le polovico odborniških in poslanskih mest, ne bodo volili vsi volivci. Izjema na Gorenjskem je zvezni poslanec, ki ga volimo prav vsi v vseh gorenjskih občinah (Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič). Spričo tega so volitve tehnično nekoliko bolj zamotane, kar pa ni moč bistveno spremeniti, če telimo ohraniti redno obnavljanje skupščin, hkrati pa zagotoviti določeno stalnost. T o lahko storimo le, če na 2 leti volimo polovico novih poslancev, ne pa na 4 leta vseh. Volimo v času, ko bijemo odločilni boj za gospodarsko in družbeno reformo. S tem ustvarjamo odprto socialistično družbo, ki na dejanjih skuša dokazati prednost našega družbenega sistema pred ostalimi. Bijemo boj za' človeka, njegovo ovrednotenje in boljše življenje. V vrtincu vsakdanjih naporov, skrbi in novih nalog, je težko prav odmeriti, do kod smo na tej poti prišli. Toda, če v določenem trenutku trezno premerimo to pot, moramo priznati, da snio v povojnem obdobju dosegli ogromno. Številke so Igovorne! Zato bomo na volitvah potrdili našo splošno usmeritev. Izvolili bomo tiste,, ki bodo največ lahko prispevali, da bomo za naprej napredovali še hitreje in na vseh področjih. Pred jutrišnjimi volitvami Reforma: potrebno je potrpljenje, škodljiva je nervoza V 50. volivni enoti, ki zajema območje mesta Kranj, kandidira za poslanca v republiški zbor republiške skupščine Vinko Hafner — sedanji namestnik zveznega sekretarja za industrijo in trgovino. Ker je kranjskim občanom Vinko Hafner tudi sicer dobro znan, ga ni treba posebej predstavljati. Zaprosili pa smo ga, naj bi nam ob tej priložnosti odgovoril na nekaj vprašanj. Razgovor objavljamo v celoti. S skorajšnjimi organizacijskimi in kadrovskimi spremembami boste gotovo tudi vi prenehali z delom v zvezni upravi. Povejte nam, katere izkušnje ali spoznanja se vam zdijo najpomembnejša iz vašega dosedanjega dela. Izkušnje in spoznanja, pridobljena z dosedanjim delom v zvezni upravi, so vsekakor zelo mnogovrstne. Skušal jih bom zgostiti v dve osnovni: prvo, da je Jugoslavija v resnici mnogo večja in tudi precej drugačna od tiste, ki sem jo mogel videti iz naše kranjske, perspektive, in drugo, da je ista Jugoslavija vendarle dosti manjša, kot se mi je zdela v prvi dobi mojega delovanja v Beogradu. Da vam objasnim, kaj sem hotel s tem reči. Kot veste, sem do odhoda na sedanje delovno mesto v Beogradu delal precej let kot predsednik občinskega in okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Čeprav sem bil iz delovanja v zvezni skupščini in Stalni konferenci mest že tedaj precej seznanjen s problematiko celotne Jugoslavije, sem jo vendarle pretežno presojal iz mešanica Itav ŠPECER1JA BLED KVALITETA Bralce obveščamo, da bo izšla naslednja številka našega lista v četrtek, 27. aprila. Posvečena bo prazniku dela in bo imela 32 strani. ozke in poenostavljene kranjske in gorenjske perspektive. Pri novem delu v federaciji pa sem se kmalu prepričal, da so dejansko jugoslovanske dimenzije mnogo širše, problematika pa mnogo bolj zapletena, pestrejša in zanimivejša od mojih prejšnjih predstav. Po drugi strani pa sem pri svojem delu vse bolj spoznaval, da so tudi jugoslovanski okviri preozki za polno uveljavljanje najpro-gresivnejših ekonomskih in socialnih tokov sodobnega sveta. Mislim predvsem na škodljivost ozko avtarhičnih koncepcij v razvoju našega gospodarstva in na neobhod-nost našega širšega vključevanja v mednarodno delitev dela in svetovni tehnični napredek. Kakorkoli je danes videti takšno spoznanje že povsem preprosto, je bilo vendarle potrebno tako meni kot tudi mnogim drugim temeljito korigiranje mnogih prejšnjih stališč, da bi taks- (Nadalj. na 2. str.) Veletrgovsko podjetje čl Kranj obvešča potrošnike, da v poslovalnicah BLAGOVNICA - KRANJ BLED — BLED KOKRA — JESENICE VESNA — JESENICE SLON — ZIRI lahko dobijo brezobrestno potrošniško posojilo za nakup konfekcije in usnjene galanterije. Izkoristite ugodno priložnost. Za obisk se priporoča KOKRA — Kranj Zborovanje v BPT Ob proslavi 30-letnice KPS V sredo, petnajst minut pred drugo, so v tržiški tovarni BPT za nekaj časa prenehali z delom. Delavci in uslužbenci so se zbrali pri spominski plošči pred tovarno in počastili 30. obletnico KPS. O pomembnem dogodku je spregovoril direktor kadrovsko družbenega sektorja Karel Kravcar, nato pa je sledila zborna recitacija. Posebna delegacija je k spominski plošči položila venec. — š V Iskri ponovne volitve Na volitvah v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin, ki so bile preteklo sredo, 19. aprila, v volilni enoti Iskra II v Kranju edini kandidat Franc Naglic ni dobil potrebnega števila glasov. Zato bodo morali volitve ponoviti. To je edini primer na Gorenjskem, da kandidat ni bil izvoljen. V volilni enoti Iskra II je bilo vpisanih 765 volivcev. Od teh jih je glasovalo 567. Veljavnih glasovnic je bilo 363 ali 47,45 odstotkov, neveljavnih pa 204 ali 35,9 odstotkov. Simpozij o odgovornosti na Bledu V četrtek dopoldne, 20. aprila, se je v Festivalni dvorani na Bledu začel tridnevni simpozij o odgovornosti v delovnih organizacijah, ki ga prireja Višja šola za organizacijo dela v Kranju s sodelovanjem republiškega sveta zveze sindikatov in gospodarske zbornice SR Slovenije. Simpozij je otvoril predsednik pripravljalnega odbora in podpredsednik republiškega sindikalnega sve'a Andrej Verbič, na otvoritvi pa je bil tudi sekretar CK ZK Slovenije Franc Popit. Udeleženiev na simpoziju je okrog 600, prišli pa so iz vse države. Več o delu simpozija bomo še poročali. — Na sliki: Andrej Verbič med otvoritvenim govorom, zadaj delovno predsedstvo simpozija. -a (Nadaljevanje s 1. strani) Reforma: potrebno je potrplje-jiva je nervoza no spoznanje prišlo do veljave tudi v naši gospodarski praksi. Vi ste sodelovali pri pripravi in nato tudi pri izvajanju mnogih ukrepov gospodarske reforme. Kaj menite, da je zdaj, v poldrugem letu njenega izvajanja najvažnejše za njeno popolno uveljavitev? To je težko reči, kajti reforma je obsežna in zapletena ekonomska operacija, katere uspeh je odvisen od delovanja cele vrste pomembnih činiteljev. Zato mislim, da za njeno uspešno izvajanje ni nobenega univerzalnega priporočila. Če pa še terjate, da to posplošim v enem samem zaključku, tedaj bi dejal, da je v tem trenutku najbolj potrebno potrpljenje, a najbolj škodljiva nervoza in neučakanost pri presoji dosedanjih rezultatov reforme. Ne moremo namreč tako hitro, kot sami želimo, prebroditi cele vrste objektivnih težav in protislovij, ki so sc skozi dolgo dobo nazaj nakopičile v našem gospodarstvu v pogojih ekstenzivnega in hkrati izredno hitrega razvoja. Prav tako ne moremo preko noči napraviti radikalnega preokreta na intenzivno in stabilno gospodarjenje in hkrati zadržati visok tempo razvoja, ne da bi prej poravnali račune za slabosti in težave iz prejšnjega obdobja. Proces intenziviranja in popolne stabilizacije gospodarstva bo vsekakor dolgotrajnejši, kot smo si to predstavljali na začetku reforme. Odvisen je predvsem od objektivnih zmožnosti gospodarstva za prilagojevanje novim razmeram, a manj od naših subjektivnih želja in ukrepov, če pravim, da pustimo času čas, pa ne mislim, da smo lahko povsem zadovoljni z dosedanjim potekom reforme in da odslej pustimo stvari samotoku. Opozarjam samo na to, da ne smemo biti nervozni in se v vroči želji, pospešiti re-formske procese, zateči le k prenagljenim ukrepom, ki lahko že jutri razvoj pokre-nejo nazaj in ne naprej. To so v stvari misli pokojnega Borisa Kraigherja, ki jih je često izrekel ob ocenjevanju doseženih rezultatov in problemov reforme. Svoječasno ste se mnogo bavili z razvojem komunalnega sistema. Ali se vam ne zdi, da je ta razvoj v zadnjih letih nekoliko zaostal in da je s krepitvijo samoupravljanja delovnih organizacij in izvajanjem gospodarske reforme tudi komunalni sistem sam deloma izgubil na svojem pomenu? Da bi lahko konkretno odgovoril na vprašanje, je potrebno prej opredeliti določeno razliko med občino kot osnovno upravnopolitično enoto in občino kot osnovno ekonomsko-družbeno skupnostjo. Če gre za občino kot del mehanizma državne oblasti in šc posebej za občinsko upravo, potem je v zadnjih letih s krepitvijo samoupravnosti delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah ter s široko decentralizacijo razpolaganj z družbenimi sredstvi in neposredne proizvajalce, občina res nekaj izgubila na obsegu in pomenu svojih funkcij. Čepa imamo v mislih občino, kot osnovno družbeno ekonomsko skupnost, kot komuno v pravem smislu te besede, potem pa ona ob splošnem utrjevanju samoupravljanja in razvijanju ekonomskega sistema samo pridobiva na svojem pomenu. Z drugo besedo: če se neke funkcije gospodarjenja prenašajo iz občine na samoupravne organizacije, potem se slabi samo občinska oblast, krepi pa vloga občine kot zbira vseh samoupravnih organizmov, ki delujejo v njej več ali manj neodvisno od občinske skupščine in občinske uprave. V tem smislu tudi obdobje zadnjih let ne moremo oceniti kot razdobje zastoja ali celo nazadovanje v razvoju komunalnega sistema, ampak prej kot razdobje njegovega poglabljanja in prilagajanja novim razmeram. Idejna sila kamniških komunistov V četrtek, 20. aprila, je bila v Kamniku konferenca zveze komunistov te občine. Delegati so razpravljali o delu v preteklem obdobju ter o nalogah za naprej. 16 delegatov je v razpravi največ govorilo o potrebi, da se člani ZK ideološko in politično izpopolnjujejo. V poročilu kakor tudi v razpravi je bilo ugotovljeno, da so komunisti v samoupravnih organih in drugod na splošno zavzemali pravilna stališča o vprašanjih, ki jih je navrgel razvoj, da so znali nakazovati pravilna izhodišča. Kljub temu pa so ugotavljali, da so organizacije ZK še prešibke, posa- mezniki ne dohitevajo razvoja. Tudi reorganizacija njihovih vrst in uveljavljanja močnejših in večjih organizacij ter večja usmeritev na teren, naj bi omogočilo komunistom, da bi se uspešneje vključevali v družbene tokove kot idejna sila v razvoju njihove komune, v utrjevanju krajevne in delavske samouprave, v uveljavljanju družbene in gospodarske reforme. Na konferenci sta govorila tudi član CK ZK Slovenije Lojze Herman ter novi poslanec organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine Ivan Repinc. K. M. Volitve v delovnih kolektivih Na Gorenjskem volilo 88,63 odstotka volivcev Tako kot po vsej Sloveniji, so tudi na Gorenjskem preteklo sredo na voliščih v delovnih organizacijah, izvolili polovico odbornikov zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin. Volilo je polovico delovnih organizacij, polovico delavcev in uslužbencev. Volili so proizvajalci v delovnih kolektivih, zdravstveni delavci, kuHurno-prosvetni pa tudi tisti iz državnih usta- nov in politični delavci. V nekaterih delovnih kolektivih so hkrati volili tudi člane delavskih svetov in svetov delovnih enot. Pri informativnem centru v Kranju, ki je zbiral podatke za šest gorenjskih občin, smo dobili naslednji izid volitev: v jeseniški občini je od 5587 volilnih upravičencev volilo 5022 ali 89,8 %, v kamniški od 4142 volilo 3574 ali 86,2%, V kranjski od 11192 Na Jesenicah so nasproti železniške postaje začeli graditi trgovsko stanovanjsko stavbo; že so izkopali jamo in začeli betonirati temelje. Investitor stanovanjskega dela stavbe je splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice, investitor trgovskega dela pa Turist-progres Radovljica z jamstvom podjetij Murka Lesce, špecerija Bled, železnina Radovljica in Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka. Vsa dela izvaja gradbeno podjetje Sava — Foto F. Perdan Ob 25-letnici smrti trinajsterice partizanov Vsako leto, ko se prebuja pomlad, se spomnimo junaškega boja trinajsterice- partizanov, ki so pred petindvaj setimi leti — 20. aprila 1942 — junaško umrli v skalni votlini nad Savo pri Okro* glem. Vsakoletni množični obiski spomenika v borovem gozdičku in jame v bližini, visoko nad penečo Savo, so postali že kar tradicionalni. Tudi letos pripravljalni odbor vabi vse, da se jutri, 23. aprila popoldne ob treh udeležite spominske svečanosti, ki bo letos, ko mineva 25 let od te tragedija, še lepša. Spomenik in jama sta nemi priči neenakega boja med iz-.črpanimi toda hrabrimi partizani v votlini in med množico Nemcev, ki so jih obkolili do zob oboroženi in opremljeni tako, da je bilo upanje na beg res le iluzija. Partizani, utrujeni po neprestanih hajkah in trdi zimi, so meniti, da bodo v jami na Okroglem varni, vendar jih je izdajalec izdal. Med partizani je bil tudi Stane Žagar mlajši, ki je bil ranjen in je iz Udnega boršta komaj pri šel na Okroglo. Ko so videli, da upanja na zmago ni več, ko je strupeni plin začel prodirati v votlino in dušiti fante, so uničili obleko, denar in nekaj orožja, junaško so zapeli, potem pa si je sedmorica sama vzela življenje, štirje pa so bili že tako omamljeni od plina, da se sami niso mogli več ustreliti. V deželi je bila pomlad.. . cvetoče resje pa je bilo oškropljeno s krvjo mladih slovenskih fantov, ki so iju bili domovino bolj kot svoja življenja. —a Obisk iz Nizozemske in Anglije v Kranju Kranj, 21. aprila — Jutri, v soboto, bo prispel v Kranj nizozemski pevski zbor In-ter Nos iz občine Valikenburg Houthem. To bo že drugi obisk tega pevskega zbora v Kranju. Pri prvem obisku je ta pevski zbor prinesel s seboj več tulipanov, ki so jih volilo 9895 ali 88,4%, v radovljiški od 4621 volilo 4035 ali 87,32 %, v škofjeloški od 3737 volilo 3410 ali 91,2% in v tržiški od 2518 volilnih upravičencev volilo 2298 ali 91,2 %. Skupno je na Gorenjskem od 31856 volilo 28235 volilnih upravičencev ali 88,63 odstotka. V večini delovnih organizacij je največ članov delovnih kolektivov volilo že v jutranjih urah. S, S. posadili pred kinom Center. Med sedanjim obiskom pa bodo, v ponedeljek ob 12. uri, na tem prostoru odkrili spominsko obeležje. Gostje iz Nizozemske si bodo mod bivanjem v Kranju ogledali mesto in Krvavec, v ponedeljek popoldan bodo imeli koncert v Institutu za TBC na Golniku, v torek ob 20. uri pa koncert v kinu Center. V sredo bo pevski zbor odpotoval v Ljubljano. Predvideno je, da bo jeseni vrnil obisk pevski zbor France Prešeren iz Kranja. V nedeljo pa bosta prispela na petdnevni obisk v Kranj župan angleškega mesta Oldham gospod- Henry Kennv in mestni zakladnik, gospod R. N. Holrovd s soprogama. Med obiskom se bodo s predstavniki kranjske občine pogovarjali o letošnjem in nadaljnjih • sodelovanjih med Kranjem in Oldhamom. SOBOTA — 22. APRILA 1967 GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN Največja izvoznika Peko in Tržiška industrija, za katero so še pred dvema letoma ugotavljali, da slabo izkorišča svoje možnosti za prodajo v tujino, bi v tem času prav gotovo zaslužila, da je mnogim drugim za vzgled. Po letošnjih načrtih bo izvozila 31 odstotkov svojih izdelkov. Vrednost deleža izvoza razumemo, če ga primerjamo s podatkom, da je slovenska industrija lani izvozila za 14 odstotkov skupne vrednosti svoje proizvodnje. Izvoznik' tržiške občine računajo, da bodo letos prejeli za izvoženo blago 4 milijone 846 tisoč dolarjev, kar je za 17 odstotkov več kot lani. Pomembno je, da so v tej vsoti čvrste valute udeležene celo z več kot 63 odstotki. Ker tržiška predelovalna podjetja hkrati ostajajo skoraj pri nespremenjenih zahtevah po uvoženih surovinah in reprodukcijskem materialu, bo prednost izvoza presegla vrednost uvoza za poldrugi milijon dolarjev. Dobra tretjina pozitivne razlike bo odpadla na'menjavo s konvertibilnim področjem, kar utegne imeti še posebno ugoden vpliv na nadaljnje vključevanje trži-ških podjetij v mednarodno izmenjavo blaga. Zanimiv je tudi podatek, da je izvoz na zaposlenega v tej občini lani znašal 934 dolarjev, letos pa bo predvidoma 1062 dolarjev, na prebivalca občine pa 412 dolarjev. Največja izvoznika v trži-ški občini sta tovarna obutve Peko in Bombažna predilnica in tkalnica. Podjetji sta lani v tujini iztržili za svoje izdelke po 1 milijon 645 tisoč dolarjev, za letos pa sta predvideli, da bosta izvozili za okoli dva milijona dolarjev. Sledi jima tovarna kos in srpov, ki načrtuje izvoz v vrednosti 4P.0 tisoč dolarjev, Združena lesna industrija Tržič pa bo izvozila za nekaj več kot 200 tisoč dolarjev. Manjši izvoz kot lani sta napovedali tovarna Lepenka in tovarna usnja Runo. S. S. Nov izdelek Loških tovarn hladilnikov Sodelovanje z dansko firmo Danfoss Loške tovarne hladilnikov so se letos spoprijele s pionirskim delom pri uvajanju proizvodnje skrinj za globoko hlajenje živil v gospodinjstvih in pri njihovem uveljavljanju na domačem trgu, ki teh naprav doslej ni poznal. Z njimi podjetje želi dopolniti ciklus hladilnih naprav domačih proizvajalcev tako, da bo zaključen in s tem kot celota tudi več vreden. Ciklus začenja pri industrijskih hladilnicah, za katere je specializirano beograjsko podjetje Jugostroj, vodi prek transportnih hladilnic, ki jih s sodelovanjem avtomobilske industrije izdelujejo Loške tovarne hladilnikov, se nato nadaljuje v prodajnih hladilnih vitrinah in omarah, katere proizvaja LTH, SOKO in Jugostroj. Dokončni uspeh prometa z zmrznjenimi živili pa naj bi zagotovile skrinje za globoko hlajenje pri potrošnikih. Znano je, da so se te naprave v zahodnem svetu že izredno uveljavile, saj omogočajo, da se jedilniki skoraj povsem osvobodijo sezonskih vplivov. Pri ohladitvi do —18° C, ki je za ohranitev svežine in vrednosti živil najbolj primerna, je teoretično mogoče hraniti meso, sadje, zelenjavo in druga živila neomejeno dolgo, v vsakem primeru pa toliko, da sezonsko živilo lahko uporabljamo vse leto. Tako te naprave niso pomembne le kot »pika na i« industrijskim in komercialnim hladilnicam, ampak tudi kot koristna oprema gospodinjstev, ki sama koljejo, pridelujejo zelenjavo in sadje ali pa se enostavno želijo oskrbeti z živili takrat, kadar sta ponudba in cena najbolj ugodni. Loške tovarne hladilnikov pri proizvodnji skrinj za globoko hlajenje sodelujejo z dansko firmo Danfoss, ki je znana kot najboljši proizvajalec avtomatike in hladilnih kompresorjev na svetu, zato tudi nimajo težav z začetno kvaliteto. V podjetju zatrjujejo, da lahko izdelajo toliko teh skrinj, kolikor bo potrebno, vendar računajo, da jih letos ne bodo prodali več kot tisoč. Za gospodinjstva so predvideli velikosti od 110 do 400 litrov, maloprodajna cena teh naprav pa se giblje od 1500 novih dinarjev navzgor. M. S. Obisk pod prič Prvi letošnji statistični podatki o turističnem prometu na Gorenjskem niso niti najmanj razveseljivi. Podatki za mesec februar kažejo, da ne samo, da se turistični obisk ni povečal, ampak je celo manjši kot je bil lanskega februarja. Februarja je bilo na Gorenjskem 9778 domačih gostov, kar je za 0,9 odstotka manj kot februarja lani in 2.307 tujih gostov, kar je za 6,53 odstotka manj. Skupno je promet domačih in tv;ih gostov upadel za 2,02 odst. Slab dotok sredstev v sklad za investicije za šolstvo Občinska skupščina Jesenice je lani priporočila delovnim organizacijam naj bi lete podpisale z občinsko skupščino pogodbo, po kateri bi letno odvajali po 8000 S din na zaposlenega v sklad za investicije v šolstvo. Takšen prispevek na zaposlenega naj bi delovne organizacije pri- Februarski izvoz v industrijskih podjetjih v loški občini Močan porast v primerjavi z lanskim februarjem V februarju izvozili za 258.829 dolarjev (lani 186.890) — Izredno povečan izvoz v vseh podjetjih — Skupni letošnji izvoz še vedno pod lanskoletnim Za izvoz podjetij v loški občini v februarju je značilno, da je izredno porastel, in to v poprečju kar za 38,4 odstotka, od lanskih 186.890 na 258.829 dolarjev. Kljub uspehom v februarju pa je ostal letošnji izvoz še vedno, zaradi slabega januarja, precej pod lanskoletnim. Februarja so največ izvozili v Gorenjski predilnici, in sicer za 73.696 dolarjev (134,6 - odstotno povečanje). Pomembne uspehe so dosegli tudi v Iskri Železniki z 69.626 dolarji (25,7% povečanje), LIP Cešnjica 39.510 (37.7%), LTH 34.043 (12.5 %), in Jelovici z 28.204 (79,3 %) dolarji izvoza. Svojevrsten skok je naredila Elra, ki je izvoz povečala kar za 2150 odstotkov, vendar je treba pri tem vedeti, da so februarja lani izvozili le za 85, letos pa za 1.913 dolarjev. Preračunano na enega zaposlenega so industrijska podjetja v loški občini izvažala: Iskra 178, Gorenjska predilnica 173, LIP Cešnjica 149, Marmor 91, Jelovica 75, LTH 71, Sešir 59 in Elra 28 dolarjev. spevale tri leta. Pogodba zajema leto 1966, 1967 in 1968. Delovne organizacije bi denar nakazale po zaključnem računu za preteklo leto. Ker so bili zaključni računi za leto 19H6 že sprejeti, so na občinski upravi upravičeno pričakovali, da bodo delovne organizacije nakazale denar za investicije v šolstvo do aprila. Toda denar počasi pritoka in je prispelo v sklad za investicije v šol=tvn do 18. aprila samo 9.243.000 S din, namesto 95 milijonov, kolikor bi ta znesek znašal, če bi prispevale vse delovne organizacije. Tudi pogodbe še niso podpisale vse delovne organizacije. Med tistimi delovnimi kolektivi, ki še niso podpisali pogodbe so: Železarna Jesenice, Izolirka, LIP-Blcd, Gozdno gospodarstvo Bled, Projektivni biro Jesenice, SGP Gradiš, SGP Gorica, Ljubljana-transport, podružnica Jesenice, Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana, Prehrana, GTP Gorenjka, Hotel Pošta, Žito Ljubljana, Kinematografsko podjetje, Bolnica Jesenice, Zvezna uprava carin — carinarnica Jesenice, Živila Kranj in še nekateri manjši delovni kolektivi. Po vrstnem redu naj bi se še letos začelo z zidavo novega Šolskega poslopja v Kranjski gori. potem na Plavžu in na zadnje telovadnice pri osnovni šoli Žirovnica. To je program, ki ne bo rea'izi-ran, če ne bo enotne podpore vseh delovnih organizacij in občanov. Jože Vidic Januarski osebni dohodki v loški občini Gospodarstvo 746, negospodarstvo 1023 N din V primerjavi z lanskim januarjem so se osebni dohodki v loški občini dvignili za 21 odstotkov (gospodarstvo 18,9 in negospodarstvo 36,7 %). Zanimivo je, da so osebni dohodki v negospodarstvu (1023 N din) precej višji kot v gospodarstvu (746 N din). Najvišji popreček osebnih dohodkov so imeli v Termi-ki (1605 N din), med najnižjimi pa so osebni dohodki v gradbeništvu, kjer znašajo v poprečku 584 N din (v Tehniku 432 N din). Med obrtnimi podjetji je na prvem mestu Pekarna in slaščičarna s po-prečkom 1219 N din. Trgovsko podjetje Špecerija Bled odpira danes, 22. aprila 1967, ob 17. url novo samopostrežnico v Podnartu Širok izbor blaga — solidne cene. Hkrati sporočamo, da smo za prvomajske praznike v vseh naših prodajalnah znižali cene naslednjim artiklom pomaranče — kg 3,40 N din vino starček: belo, rdeče — 1 4,00 N din mesni doručak Sljeme — 200 g 2,50 N din koli vafli — 200 g 1,50 N din Blago po znižanih cenah bomo prodajali od 24. aprila do 1. maja. Priporočamo se za obisk! Moški pevski zbor kulturno-umetniškega društva Reteče Tekmovanje osnovnih šol Prešernovo gledališče bo s sodelovanjem nekaterih osnovnih šol in nekaterih delovnih organizacij (Tekstilin-dus, IBI) ter s pomočjo komisije za varnost prometa pri kranjski občini priredilo tekmovanje osnovnih šol v počastitev 25-letnice pionirskih organizacij. Tekmovali bodo učenci osmih šol (vse štiri kranjske, Cerklje, Šenčur, Preddvor in Predoslje). Prvo tekmovanje bo 10. maja v Šenčurju (med šolama Cerklje in Šenčur) in v Preddvoru (med šolama Predoslje in Preddvor) ter 11. maja v Stra-žišču (med šolama Lucijan Seljak in Simon Jenko) in v Kranju v Prešernovem gledališču (med šolama Stane Žagar in France Prešeren). Pol-finalno tekmovanje bo 12. in 13. maja, 15. maja pa bo v V nekaj stavkih JESENICE: šesta premiera v gledališču Tone čufar — V^ sredo zvečer (19. aprila) so se igralci amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice predstavili že s šesto premiero v letošnji sezoni, z Molierovo komedijo Tartuffe. V glavnih vlogah so nastopili Oto Gerdej, Marjanca Cebuljeva, Slava Marošcvičeva, Darinka Koroščeva, Tatjana Koširjeva, Pavel Lotrič (Tartuff) itd. Režiser je Bojan Čebul j. KROPA: komorni zbor na obisku na Slovaškem — Moški komorni zbor iz Krope je odpotoval na obisk na Slovaško. Na pobudo tovarne Plamen in ob njeni gmotni podpori bo imel v raznih krajih Slovaške več koncertov. Obiskal bo tudi Prago. Pevski zbor iz Krope spremljajo tudi predstavniki Plamena, ki vzdržujejo s sorodnimi delovnimi organizacijami na Češkoslovaškem poslovne in prijateljske stike. CEŠNJICA: obisk igralcev z Bohinjske Bele — V Češnjici v Zgornji bohinjski dolini bodo v nedeljo, 23. aprila gostovali igralci z Bohinjske Bele, ki bodo uprizorili dramo Vojak Tanaka avtorja Georga Keiserja. Premiera te drame z izrazito protivojno tematiko je bila preteklo nedeljo na Bohinjski Beli. Režiser in nosilec glavne vloge je Ludvik Knafelj. Drama je za sleherno gledališko družino, posebej pa še za amatersko, dokaj trd oreh, vendar je uprizoritev v celoti dobro uspela. TRŽIČ: razstava Piera Augusta Renoirja — Delavska univerza Tržič je v aprilu pripravila v letošnji sezoni že četrto razstavo reprodukcij znanih tujih slikarjev. Tokrat so pripravili razstavo del francoskega slikarja Piera Augusta Renoirja (1841—1919). Njegove impresionistične slike predstavljajo v glavnem značilne figure in motive iz pariškega življenja. DUPLJE: koncert domačih in koroških pevcev — Moški pevski zbor KUD Triglav iz Dupeij, ki ga uspešno vodi Bogo Klobučar in šteje 30 članov, bo priredil s sodelovanjem moškega pevskega zbora Zvezda iz Hodiš na Koroškem skupen koncert, narodnih in umetnih pesmi. Koncert bo v soboto zvečer, 22. aprila ob 20. uri v gasilskem domu v Dupljah. Sodelovanje med tema dvema zboroma se je začelo že leta 1964, odtlej pa so stiki postali tradicionalni, vsakoletni. Koroški pevci bodo na koncertu peli koroške narodne pesmi v koroškem narečju. KRANJ: predavanje o Mariju Kogoju — V četrtek zvečer, 20. aprila, jc Klub kulturnih delavcev Kranj priredil v mali renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju predavanje o Mariju Kogoju. Predaval je profesor Jakob Jež, spremljale pa so ga glasbene ilustracije. Prešernovem gledališču finalno tekmovanje. Na tekmovanjih bodo učenci odgovarjali na vprašanja iz naslednjih tem: zgodovina pionirske organizacije in SKOJ, zgodovina tekstilne industrije v Kranju, vprašanja iz kulture (verjetno obdobje moderne), 100 let gledališke dejavnosti ter promet in varnost prometa. Vmes bodo zabavne točke, npr. streljanje z lokom, popevke, recitacije, nastopi instrumentalistov itd. Pri zadnji (finalni) predstavi bo sodeloval tudi orkester JLA iz Kranja. -t Koncert pevskega zbora France Prešeren 24 narodnih pesmi Od 29. aprila do 15. maja murna LESCE prireja v festivalni dvorani na Bledu razstavo stanovanjske opreme, na kateri bodo sodelovali najbolj znani proizvajalci pohištva in dekorativnega blaga MEBLO — Nova Gorica STOL — Kamnik BREST — Cerknica MARLES — Maribor KRASOPREMA — Dutovlje INDUPLATI — Jarše Po uspešnem koncertu orkestra in zbora Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane so se v soboto, 15. aprila, kranjski koncertni publiki, še prav posebno pa ljubiteljem zborovske glasbe, predstavili domači pevci. Pevski zbor France Prešeren se je tokrat odločil, da bo svojim poslušalcem posredoval samo slovenske narodne pesmi, ki so jih slovenski komponisti priredili za zborovsko petje. V sorazmerno kratkem času (2 mesecih) so pevke in pevci uspeli naštudirati 24 skladb za sobotni koncert, za katerega je bilo že nekaj dni pred nastopom živahno zanimanje, tako da je bila dvorana Prešernovega gledališča dan pred koncertom skoraj v celoti razprodana. Že samo zanimanje za tovrstno kulturno prireditev in pa polna dvorana je lep dokaz, da je slovenska narodna glasba še danes zelo priljubljena. Mnogo pa je k uspehu nastopa pripomogel tudi ugled, ki si ga je zbor s svojim kvalitetnim nastopom pridobil tako v naši državi kot v inozemstvu. V prvem delu glasbenega večera je najprej nastopil ženski pevski zbor, potem pa moški. Izmed devetih skladb, ki jih je zapel ženski zbor, bi se težko opredelil, katera je bila boljše zapeta; isto velja tudi za moški in mešani zbor. Moški pevski zbor je za svoj nastop pripravil devet narodnih pesmi v priredbi O. Deva, P. Merkuja, C. Preglja, P. Kernjaka, P. Liparja, E. Adamiča in M. Tomca. Koncert pa je zaključil 73-članski mešani pevski zbor s šestimi pevskimi točkami. Vse tri glasbene skupine so prikazale izvrstno pevsko tehniko. Razen z lepo zvočno celoto se je zbor zlasti odlikoval v čisti intonaciji, nevsiljivem ritmu in precizni dikciji. V dinamičnem pogledu je bilo čutiti skladnost in povezanost med posameznimi glasovi. Tudi vstopi niso delali zboru posebnih težav. Pomemben prispevek k pestrosti in kvaliteti sporeda so dali tudi solisti. Žalostno, v srce segajočo Tomčevo harmonizacijo narodne iz Roža Pojdem v Rute je ob spremljavi pevk čustveno poglobljeno zapela sopranistka Rina Brun. Solistični part Liparje-ve priredbe Goreči ogenj je zelo dobro interpretiral Zmago Benčan, sopranistka Helena Sodnik pa je s pesmijo Sinka bom zibala R. Simoni-tija pokazala svoj pevski talent. Močna opora vsemu pevskemu zboru ,pa je bil vsekakor dirigent Peter Lipar, ki je s svojimi umetniškimi kvalitetami ne le vodil pevce, ampak jih tudi trdno povezoval v homogeno pevsko igro. Številno občinstvo je z navdušenjem spremljalo izvaja- nje zbora in posamezne točke nagrajevalo z bogatim aplavzom. Na zahtevo publike je moral mešani pevski zbor ponoviti odlično dirigentovo priredbo slovenske narodne Po jezeru. Glede na uspel glasbeni večer lahko upravičeno pričakujemo, da bo zbor tudi na jesenskem gostovanju v Angliji in Holandiji uspešno pre-zentiral našo glasbeno dejavnost. Dušan Stanjko Glasbena prireditev v Retečah Za zaključek praznovanja 20-letnice kulturno-umetniškega dela v Retečah pri Škofji Loki sta pred nedavnim moški pevski zbor in tamburaški orkester priredila samostojen koncert. Moški zbor, ki šteje 26 članov, je zapel 10 narodnih pesmi, tamburaški orkester pa je izvajal narodne in partizanske pesmi ter odlomke iz raznih oper. Na koncertu je presenetil kvartet moškega zbora, ki je zapel tri pesmi. Kvartet so pred nedavnim šele ustanovili in zanj je bil to prvi nastop. Vodi ga pevovodja Lojze Drnovšek. Po koncertu so podelili diplome najbolj prizadevnim članom kulturno-umetniškega društva, in sicer predsedniku Vinku Žagarju, režiserju in vodji tamburaškoga orkestra Francu Rantu, maskerju Antonu Bičku in scenaristu Albinu Krme! ju. To je bila le skromna oddolžitev najbolj prizadevnim amaterjem, ki so posvetili in še posvečajo veliko svojega prostega časa za razvoj kulture na vasi. Brez njih bi v Retečah kulturno življenje ne bilo tako živo. Sramotno je, da v nekaterih krajih dvorane, namenjene za kulturne prireditve, uporabljajo za skladišče. V Retečah tega ne bomo dovolili. Razveseljivo in vspodbudno je, da pri moškem zboru in pri tamburaškom orkestru sodeluje precej mladih, ki kažejo resno zanimanje za glasbo. Ivan Bogataj SGP PROJEKT KRANJ komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delovna mesta: 2 KV kuharice v počitniškem domu Ankaran za čas od 15. 6. do 10. 9. 1967.leta Prošnje sprejema kadrovska socialna služba podjetja. SOBOTA - 22. APRILA 1967 PRED VOLITVAMI GLAS * 5 Pogled nazaj in priporočila za naprej Na vprašanja odgovarja kandidat za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije in dosedanji predsednik skupščine radovljiške občine Franc Jere V uredništvu smo se dogovorili, da bomo vse predsednike občinskih skupščin na Gorenjskem, ki letos zapuščajo to delovno mesto, ki bodo v kratkem predali županske posle svojim naslednikom, vprašali, kako ocenjujejo svoje delo, kaj so naredili in kaj niso, kaj prepuščajo kot nerešeno novim predsednikom skupščin. Ker se je ideja za take razgovore »rodila« v Radovljici, ima prvi besedo predsednik radovljiške občinske skupščine Franc Jere, ki obenem govori tudi kot kandidat za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije. Komaj sem prišel do vas. Kaže, da imate v teh zadnjih dneh vašega županovanja dela čez glavo. »Res je. čas bi že bil, da bi začel pospravljati svoje stvari v tej pisarni, da bi začel pripravljati mesto za drugega, pa ne pridem in ne pridem do tega.« Kako ocenjujete vaše delo v času, ko ste bili predsednik skupščine? Kaj ste v tem času predvsem uspeli narediti? »Pred šestimi leti, ko sem prevzel dolžnosti predsednika, so se združevale nekdanje občine Bohinj, Bled in Radovljica. Predvsem smo v teh šestih letih poskušali formirati enotno politiko do celotnega področja; prej so bila namreč deljena področja in tudi različna stališča do nadaljnjega razvoja. To je bila doba združevanja misli in idej, iskanja skupnih poti nadaljnjega razvoja. V začetku smo dali osnovni poudarek turizmu, saj je bil npr. delež turizma v celotnem bruto produktu občine leta 1961 le 4,3%, lani pa že 7 odstotkov. Menili smo, da je na tem področju zaradi bližine dveh državnih mej in zaradi naravnih pogojev treba razvijati turizem, da je to pomembna gospodarska panoga. Čeprav smo že v začetku moje mandatne dobe politiko tako opredelili, pa seveda nismo zanemarili industrije, ki se je v tem času skoraj v celoti rekonstruirala, opremila z modernimi stroji in ustreznimi strokovnimi kadri, zato jo tudi reforma ni našla nepripravljene. Omeniti moram, da smo na sejah skupščine in v svetih našli skupen jezik do vlaganja v turizem, zato smo dosegli tudi lepe uspehe. Obnovili smo 70% vseh gostinskih in turističnih objektov v občini, predvsem pa je treba omeniti izgradnjo Vogla, visokogorskega zimskega smučarskega centra, ki počasi dobiva svojo pravo podobo. V letošnjem letu smo s teme'ji-to adaptacijo Grajskega dvora in z gradnjo kopališča turistično kompletirali tudi ra- j dovljiško področje. Seveda je taka orientacija na vlaga- j nja v turizem zahtevala ve- I liko naporov delovnih organi- I zacij in porajala vrsto komu- j nalnih težav (ceste, javna razsvetljava, parki, čistoča itd.), za katere pa mislim, da smo jih v dobršni meri uspeli rešiti. Naša občina je med tistimi, ki ima največ asfaltiranih cest; prometno mrežo imamo dobro urejeno, problem je le še Zgornja bohinjska dolina in cesta čez Pokljuko. Tudi v zdravstvu smo veliko napravili z združitvijo zdravstvenih domov Bled, Bohinj in Radovljica v enega in z dograditvijo novega zdravstvenega doma na Bledu, ki je morda za zdaj, za čas po reformi, celo prevelik. Zgradili smo novo šolo v Gorjah, v Radovljici novo telovadnico, obnovili starejše šole in jih opremili s sodobnimi učnimi pripomočki. Nasploh v šolstvu ni bilo večjih težav, vedno smo vlagali sredstva v okvirih možnosti, vedno smo bili za kakšen dinar nad gorenjskim ali slovenskim poprečjem.« Kje pa ste imeli najbolj nesrečno roko? »Nedvomno na področju kmetijstva, saj smo imeli vseskozi velike težave s posestvom Poljče in pozneje z združeno kmetijsko zadrugo Jelovica, ki je šele lani zaključila poslovno leto z majhno akt ivo, vendar te še ne gre pripisati izkjučno boljšemu gospodarjenju, ampak boljšim pogojem po reformi. V zadrugi bodo morali še veliko narediti, če bodo hoteli stanje v celoti sanirati. Dobra je orientacija na pašno-košni sistem, treba bo dograditi in urediti obrat Poljče, predvsem pa bo nujno spremeniti odnose do privatnega kmeta, s katerim je treba razviti tako kooperacijo, da bo za obe strani koristna.« Sami ste nekoč rekli, da vam očitajo, da je bilo vaše predsednikovanje doba gradnje mostov. »Da, tako mi očitajo, vendar to ne drži povsem, čeprav je nekaj resnice v tem. Občina je bila v zadnjih letih postavljena pred neljubo dejstvo temeljite obnove mostov na Savi, Lipnici in Ra-dovni, kajti dobri in tudi dragi mostovi so znatno cenejši kot vsakoletna krpanja po popiavah. V obdobju mojega mandata smo zgradili prek 1200 m novih mostov, kar je res veliko: dva večja betonska, več manjših betonskih, mnogo jih je ojačanih z železno konstrukcijo, leseni pa so delani iz trdega lesa. Te gradnje so zahtevale veliko denarja, veliko žrtev delovnih organizacij; ni bila moja želja gradnja teh mo- stov, ampak dolžnost občine, da zagotovi varen promet in normalno življenje. Katere bodo glavne naloge nove skupščine in tudi novega predsednika? »Osnovna orientacija bo moralo biti še vedno razvijanje turizma, za katerega so izgledi dobri, dohodek je velik, razen tega pa se iz leta v leto povečuje devizna priliv. Namen rekonstruirane industrije tudi ni bistveno pove- čevati število zaposlenih, ampak bo nujno zaposlovanje v terciarnih dejavnostih. To bo omogočeno z izgradnjo novih kapacitet (hotel na Bledu in v Bohinju). Za na-daljni razvoj in napredek turizma v Bohinju bo nujno treba temeljito rekonstruirati bohinjsko cesto; z deli se bo pričelo že letos. Tudi za Triglavske žičnice v zadnjem času bolje kaže. Odprto vprašanje, ki ga bo treba rešiti, je Festivalna dvorana na Bledu, ki je premalo izkoriščena. Sanacija jezera na Bledu že kaže pozitivne rezultate, čeprav je to dolgotrajnejši proces; preden bodo začeli spuščati vodo Rad ovne v jezero s polno kapaciteto, bo treba urediti tudi odtok, razširiti strugo Jczernicc. Na področju družbenih služb verjetno ne bo možno v naslednji mandatni dubi realizirati celotnega programa gradnje novih šol (P.a-dovljica, Bled, Bohinjska Bi-strica), čeprav mora biti šol« stvo seveda permanentna skrb občine. Realno je predvidevati, če se v vsaki mandatni dobi zgradi ena šola, vzporedno pa se vzdržujejo in opremljajo ostali šolski objekti. Povsem neobdelano je ostalo doslej tudi varstvo otrok; za reševanje tega vprašanja bodo morali delovni kolektivi v prihodnje pokazati več zanimanja.« A. Triler Pogovor s poslanskima kandidatoma V 82. volilni enoti Tržič kandidirata za poslanca republiškega zbora Stane Mešič, sekretar občinskega komiteja ZK in Andrej Pehare, direktor Tovarne kos in srpov v Tržiču. Stane Mešič: po reorganizaciji osnovnih organizacij še reorganizacija občinskega komiteja V naši občini si prizadevamo, da bi zgradili enotno organizacijo, ki bo povezovala komuniste in usmerjala njihovo delo v skladu z interesi celotne komune. Temu cilju je bila podrejena tudi dosedanja reorganizacija osnovnih organizacij. To fazo reorganizacije smo pri nas zaključili s tem, ko smo po dolgotrajnih pogovorih in različnih poizkusih v treh letih delovanja prišli tako daleč, da smo od prejšnjih 35, sedaj organizirali sedem osnovnih organizacij, in sicer po teritorialnem principu. Ze v sedanjem kratkem obdobju po reorganizaciji vidimo, da je bila zamisel pravilna in da so uspehi dela večji in učinkovitejši. Pri nas delamo tako, da se dolgo ne zadržujemo na eni ali drugi organizacijski obliki, temveč da poizkušamo uporabiti tisto, ki je v danih razmerah najboljše. Sedaj, ko smo vsaj za nekaj časa zaključili reorganizacijo v osnovnih organizacijah, pa smo se lotili tudi reorganizacije občinskega komiteja. Ta namreč vsak dan bolj izgublja svojo prejšnjo vlogo forumskega delovanja in postaja vedno bolj organizator dela. Zato smo se na zadnji seji odločili, da bomo ustanovili nekaj komisij. Do sedaj so v okviru komiteja delale štiri skupine, v katere so bili vključeni samo člani komiteja. Z delom teh skupin se ne moremo ravno pohvaliti, ker so bili nekateri tovariši preobremenjeni, drugi pa so pokazali tudi premalo zanimanja za delo v teh skupinah. Sedaj smo se odločili, da bomo imeli šest komisij, in sicer: komisijo za organizacijo in razvoj ZK, komisijo za družbeno politične odnose in idejno politične probleme, komisijo za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko, komisijo za mednarodna ekonomska in politična vprašanja, komisijo za mednarodne in mednacionalne odnose ter komisijo za družbeno politična in idejna vprašanja prosvete in kulture. Računamo, da bi vsaka komisija štela od 10 do 15 članov, izbor sodelujočih pa bomo dosegli s širšimi pogovori v osnovnih organizacijah. Gre za to, da bodo te komisije morale določene probleme z njihovega področja samostojno pretresati in bodo morale biti tudi pobudnik ter organizator širših pogovorov s člani zveze. Delo komisij pa se v prihodnje ne bo gibalo samo med člani zvezo komunistov, temveč na vseh področjih družbenega delovanja ne glede na članstvo v ZK. K razpravi o posameznem problemu bomo poskušali pritegniti čim širši krog občanov, po potrebi pa bomo k sodelovanju vabili tudi strokovnjake izven občine. Rad bi povedal še to. da se dobro zavedamo tudi tega« da ni niti enega problema« ki bi zadeval samo zvezo komunistov, ampak da gre v vsakem primeru za probleme, ki zadevajo celotno našo družbeno skupnost. Andrej Pehare: člani zveze borcev morajo postati aktivni družbeni činitelji, na katerih sloni današnja družbena reforma Težko je poslanskemu kandidatu napovedati konkreten program delovanja v skupščini. To predvsem zato, ker se je vloga poslanca precej spremenila. Minili so časi obljubljanja, kaj vse bo po-(slanec »zrihtal«, političnih tovarn ni več. Pa vendar mora imeti poslanec neki program, svoje zamisli o načinu delovanja. Kot družbeni delavec, zlasti na področju borčevskih zadev, pa bi rad povedal naslednje: Danes bolj kot kdajkoli prej, čutimo potrebo, da se vse družbene sile vključijo v življenje gospodarskega in političnega dogajanja. V marsikateri borčevski organizaciji je to doslej izostaja-lo. Včasih tudi zaradi tega, ker so nekateri, na videz zelo vneti za socializem, odrivali borce vstran. Nemalokrat je zaradi tega postala borčevska organizacija stanovska organizacija, v kateri so njeni člani čakali na počasno odmiranje. Naša organizacija v Tržiču je v zadnjem času prav temi' vprašanju posvetila zelo veliko pozornosti. Trudimo se« da bi postali člani ZB aktivni družbeni činitelji, na katerih sloni današnja družbena reforma. Menim, da je 9 tem činiteljem treba računati povsod, kjer se oblikuje gospodarska in družbena politika in tako tudi v skupščinskih telesih. Seveda pri tem ne smemo pozabit; na reševanje tistih perečih vprašanj, ki borce tarejo že dvajset let v svobodi. V Tržiču smo po sedanjih izgledih I na najboljši poti, da te zadeve sproti rešujemo in skupno z gospodarskimi organizacijami tudi iščemo konkretne rešitve. Prav zaradi tega je v zadnjem času naša organizacija začela pridobivati na ugledu in mnogi člani postajajo aktivni pobudniki'v družbenem življenju. Menim, da poslancu, ki živi v takih družbenih tokovih, ne bo težko obdržati neposrednega stika s stvarnostjo, kar je še kako potrebno, kadar skupščinska telesa sprejemajo odločitve. Slovo štiristezno avtomatsko kegljišče v hotelu Jelovica n? Bledu kegljači že nekaj dni aktivno preizkušajo, uradno pa ga bodo odprli danes popoldne, 22. aprila. Kegljišče je zelo moderno urejeno — Foto Perdan Samopostrežnica v Podnartu Kolektiv Špecerije Bled ima za letos in prihodnje leto obširen program pri gradnji novih obratov Danes, ob petih popoldne, bodo v Podnartu odprli novo samopostrežno trgovino. Kolektiv Špecerije Bled bo tako ustregel številnim prebivalcem Podnarta in okoliških vasi, ki so novo trgovino že dolgo želeli. Prvotno so nameravali zgraditi le večjo — klasično trgovino, toda sčasom so prevladalle zahteve po sodobni samopostrežni trgovini. Lokacijo je dokončno določil tudi novi most prek Save. Preurejali so jo približno leto dni, veljala pa je skupno z opremo 12 milijonov starih dinarjev. V maju bodo uredili le še fasado in okolico stavbe. Z otvoritvijo trgovine pa dotlej ni bilo mogoče počakati, saj so bili prostori, v katerih je poslovala trgovina, zadnje leto skrajno neprimerni. Nova trgovina ima prodajno površino 80 m2 ter skladišč 120 m2. Doslej so imeli kupci naprodaj komaj 50 % raznega blaga od podjetja, zdaj pa bo teh artiklov prek 70 %. Predvsem bodo povečali izbiro perila, posod, orodja, gospodinjskih predmetov, ste-klenine. Razen tega pa bo povečan tudi asortiment živil. Za poizkušnjo bodo prodajali tudi mleko in mlečne izdelke, sveže meso in piščance. Špecerija Bled ima za letos in prihodnje leto širok pro- Radio Sdimidt Klagenfurt— Celovec Velika trgovina za male ljudi gram pri gradnji novih obratov. Ze v juliju letos bo dograjena nova samopostrežna trgovina v Bohinjski Bistrici s prodajno površinio 160 m2. Čez nekaj mesecev bodo začeli graditi samopostrežno trgovino v Begunjah, ki bo podobna Podnartu, le da bo nekoliko večja. V začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi samopostrežno trgovino in bife s površino 300 m2 nasproti železniške postaje na Jesenicah. To bo ena največjih tovrstnih trgovin na Gorenjskem, dograjena pa naj bi bila predvidoma do spomladi leta 1969. Spomladi prihodnje leto pa bodo začeli graditi tudi centralno skladišče na Bledu, za katerega so načrti že v izdelavi. V podjetju računajo, da bodo letos in v prihodnjem letu vložili v investicije približno 250 milijonov lastnih sredstev in da bodo leta 1970 imeli že 60% trgovin na samopostrežni način in le 40 % klasičnih. S. Šolar S seje skupščine občine Tržič Sprejetih več odlokov V torek, 18. aprila, popoldne je bila v Tržiču 38. redna seja obeh zborov skupščine občine Tržič. Dnevni red seje je obsegal kar 9 točk, o katerih so odborniki razpravljali in sprejeli določene sklepe. Najprej so osvojili predlog, da se turističnemu avtobusnemu pode j t ju Kompas iz Ljubljane dodeli v uporabo družbeno stavbno zemljišče, katerega bo potrebovalo za gradnjo novega garni hotela na Ljubelju. Nadalje so sprejeli več odlokov, in sicer odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, prečiščeno besedilo odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju javnih vodovodov v občini Tržič in odlok o pospeševanju živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Tržič. Najdlje pa so se odborniki zadržali pri odločitvi, ali naj se posamezna dela, ki so jih doslej opravljali uslužbenci gradbenega referata občine, prenesejo na Stanovanjsko podjetje Tržič ali ne. Po daljši razpravi so sklenili, da podjetje zaenkrat, dokler ne uredi personalnih vprašanj, prevzame samo del pristojnosti, in sicer izvajanje sprejetega odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ter nadzorno službo nad objekti, ureditvami in zazidalnimi načrlj. Upravnemu organu občine pa ostanejo še: naročila vseh glavnih projektov zazidalnih in ureditvenih načrtov, priprava vse lokacijske dokumentacije do izdaje lokacijske odločbe, zakoličenje komunalnih objektov in naprav ter oddaja izvajalcem, sestava programa in naročilo vseh glavnih projektov regionalnega pomena, katerih investitor je občina. S. S. Nekaj za vas! Pri časopisnih prodajalcih zahtevajte sodobni roman Subotom uveče — V soboto zvečer s pisano prilogo Za vaš odmor in razvedrilo vsako soboto v dvobarvnem tisku novi roman na 32 straneh za 1 N-din. Ne pozabite. Subotom uveče Francoski gastronomski dan na Ljubelju in v Tržiču Dne 30. 4. 1967 prirejajo francoski gostje iz Ste Ma-rie-aux-Mines, francoski gastronomski dan. Izbrane francoske specialitete se bodo servirale v restavraciji Kompas Ljubelj in v restavraciji Pošta Tržič. Restavraciji Kompa? Ljubelj in Pošta Tržič vas bodo postregle s sledečimi francoskimi dobrotami: MENU: 1. Juha iz govejega repa Ste Marie aux-Mines 2. Cmoki iz ščuke na pariški način s pikantno jastogove omako 3. šunka v krhkem testu z madera omako 4 Sladki poljubčki s smetano. Cena memja 1800 din. Po končanem obedu bo ob 14.30 koncert in ples francoske folklorne skupine na platoju pred restavracijo Kompas Ljubelj. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih restavracije. Popoldan se bo po želu gostov servirala mesna pašteta z oblogo ki je v Franciji priljubljena jed. Ob 20. uri bo v prostorih- restavracije Kompas Ljubelj in Pošta Tržič serviranje francoske večerje. Cena večerje 2000 din. Po večerji v obeh obratih zabava s plesom. Zabaval vas bo francoski plesni orkester. Vse prijave za kosilo — menu in večerjo sprejema: 1. Poslovalnica Kompas Ljubelj 2. Restavracija Poš*u Tržič do 22. 4. 1967. Priporočamo vam, da ne zamudite te edinstvene prilike in se sami preprič te o resničnosti dobrot francoske kuhinje Prisrčno vabljeni na Ljubelju in v Tržiču. Če bi pesnik vedel... Prešernova cesta na Jesenicah spada v vrsto najslabše vzdrževanih cest. To Je cesta, ki pelje od podvoza mimo tehniškega muzeja železarne do bivšega pokojninskega doma, oziroma upravne stavbe železarne. Kadar je suho vreme, je prahu na cesti več centimetrov, po dežju pa stotera jezera. Francka Gluhar s Prešrtnove ceste in upokojenec Jože Rozman sta se zaustavila pri »usahlem« jezeru, Francka pa je zadevo takole komentirala: »ČE BI POKOJNI dr. FRANCE PREŠEREN VEDEL, KAKŠNO CESTO SO NA JESENICAH PO NJEM IMENOVALI, BI ZLOŽIL TAKO PESEM, DA BI BILO VSE JESENIČANE SRAM.« SOBOTA — 22. APRILA 1967 PANORAMA Te dni po svetu V sredo je v 91. letu življenja umrl bivši zahodnonem-ški kancler dr. Konrad Ade-nauer. Vest o njegovi smrti ni presenetila politične javnosti, saj je bil že nekaj tednov bolan. 12. aprila letos pa je zbolel še za pljučnico. Ade-nauer se je rodil 5 januarja 1876. leta. Po umiku s kanc-lerskega položaji, 1963. leta, je bil predsednik kršeansko-demokratske stranke Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija je predlagala naj atomske sile ustavijo proizvodnjo jedrskih surovin ža vojaške namene in postopoma zmanjšajo sedanje zaloge. Predlagala je tudi naj sprejmejo prepoved o vseh atomskih poskusih. V sporazumu o prepovedi pa naj bi sprejeli klavzulo, ki bi vsem podpisnikom brez omejitev jamčila svobodno uporabo atomske energije v miroljubne namene. Ta predlog je izročila sekretarju svetovne organizacije misija opazovalcev Zahodne Nemčije pri OZN. Ameriška vesoljska ladja Survevor 3 je v četrtek mehko pristala rta Lunini površini. Kmalu po pristanku je začela oddajati na zemljo televizijske posnetke. Ladja je opremljena z napravo za kopanje tal. Namen poskusa pa je, da bi tako proučili ali so lunina tla dovolj trdna za pristanek vesoljske ladje s posadko. V četrtek ob treh ponoči je blizu ciprskega glavnega mesta Nikozije strmoglavilo letalo švicarske letalske družbe. V letalo je med pristajanjem zadela strela. V nesreči je izgubilo ižvljenje 118 potnikov in 5 članov posadke. Nesrečo je preživelo le šest potnikov. Med potniki je bilo največ nemških in švicarskih turistov. Državni udar v Grčiji V petek, 21. aprila, ponoči je vojska prevzela oblast v Grčiji. Vse zveze s tujino so ustavljene, tako, da so poročila o udaru zelo negotova. Po eni verziji je vojska obkolila kraljev dvorec, 27-letni kralj Konstantin pa se je preglasil za diktatorja. Po mestnih ulicah patruljirajo tanki in vojaški odredi. Po radiu so prebrali kraljev ukaz, po katerem morajo vojaki streljati na vsakogar, ki bi prišel po sončnem zahodu na ulico. Po nepotrjenih vesteh so predsednika vlade Panajotisa Kenelopulosa in njegove ministre zaprli. V ponedeljek, 17. aprila, je prišlo v Gani do štiri-urnega državnega udara. 120 vojakov pod poveljstvom letalskega polkovnika Arth-urja Asasija je začelo z uporom, kateremu pa se niso pridružili ostali rodovi vojske. Med drugim je v »štiriurnem uporu« izgubil življenje tudi poveljnik oboroženih sil general Kotoka, najbližji sodelavec sedanjega šefa Gane generala An- da so cene živil od leta 1961 porasle za 61 odstotkov. Nekaj dni pred poizkusom udara polkovnika Asasija so začele iz ©lavnega mesta Gane Akre prihajati podobne vesti. Politiki so izražali nezadovoljstvo zaradi počasnih priprav na splošne parlamentarne volitve, zaradi počasne gospodarske izgradnje, naraščanja brezposelnosti in zamiranja političnega življenja. Ganski bumeiam kraha, v uporu, ki so ga pred 14 meseci usmerili proti predsedniku Nkruma-hu. Zanimivo je, da imata oba upora precej skupnega. Komite nacionalne osvoboditve je pred 14 meseci očital Nkrumahu slab gospodarski položaj v državi in diktaturo. Navajali so, Na te obtožbe so odgovarjali vladni funkcionarji, da bodo izročili oblast civilistom, ko bo »popolnoma iz-trebljena korupcija, ko se bo ustalil gospodarski in politični položaj, spravila v red državna uprava, ko bo ljudstvo politično dozorelo, tako da se bo lahko opre- delilo za takšno ureditev, ki bo zagotovila Gani najhitrejši gospodarski in druž-reni razvoj«. Na ta način so se vračale obtožbe, ki jih je komite nacionalne osvoboditve svoj čas namenil Nkrumahu. Funkcionarji so tako priznali, da se položaj od »njihovega« udara ni bistveno spremenil. Pri iskanju vzrokov za poizkus državnega udara moramo imeti pred očmi predvsem tri možne variante: 1. povezava upornikov z Nkrumahom, 2. povezava z upornim plemenom Ašanti in 3. boj za nadoblast med ZDA in Veliko Britanijo. Kaže, da bo tretja domneva še najrejlnejša. ZDA in Velika Britanija sta skupno nastopili proti Nkrumahu, vendar so kasneje ZDA poskušale s svojo vohunsko službo pridobiti v Gani večji vpliv prek šefa policije Harleva, padlega generala Kotoka (oba sta člana komiteja nacionalne osvoboditve) in generala Dika. Uporni polkovnik Asasi je bil podvržen vplivu Velike Britanije. Poleg tega omenjajo na strani upornikov še svetnika ganske vojaške misije v Londonu ma.iorja Asanta in majorja tankovske divizije Echiam-punga. Čeprav nekateri prištevajo šefa države generala An-kraha k »angleški strani«, je vseeno v zadnjih dogajanjih ostal »nevtralen«. Ob »njegovem« državnem udaru je Gana ostala odrezana od nevezanih držav, vendar je njegova politika pri njih počasi pridobila večje zaupanje. Na široko je odprl vrata prihodu tujega kapitala v državo, vendar ta ukrep ni povzročil hitrega gospodarskega napredka. Njegovi očitki Nkrumahu so se vrnili v obliki bumeranga, ki pa se mu je spretno izognil. P. Čolnar STOTA NAGRADA V LOKO — Letošnji Glasov žreb je naklonil superavtomatični pralni stroj Hildi Linke iz škofje Loke. Kaže, da se je tudi tokrat boben sreče zavrtel prav, kajti tovarišica Linke je invalid, zaposlena kot delavka v loških invalidskih delavnicah in jI bo stroj prišel zelo prav. V soboto, 15. aprila, je srečna nagrajenka stroj prevzela osebno pri firmi Simon Prescheren v Trbižu. Izročila sta ji ga osebno gospod in gospa Preschernova, ki sta to nagrado tudi prispevala za naše žrebanje. — Foto: F. Perdan Proste sobote V torek so odborniki skupščine občine Tržič potrdili predlog sveta delovne skupnosti SO Tržič za spremembo delovnega časa. Od 1. maja dalje bodo uslužbenci občinske uprave v Tržiču delali od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure neprekinjeno. Zato pa bodo imeli proste vse sobote v mesecu. Odborniki so menili, da bo tak delovni čas še bolj ustrezal občanom, saj bodo lahko npr. delavci po končani nočni izmeni takoj odšli še po morebitnih opravkih na občino, potem pa se vrnili domov. -š Elektro Kranj, distributivna enota Krr.nj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 knjigovodja — mehanograf 2. 3 etektromonterje 3. 1 delavca Pogoji: tč. 1 — ESŠ z znanjem mehanografije Poskusno delo do 2 meseca tč. 2 — KV elektromonter z odsluženjem voj. roka Poskusno delo do 1 meseca tč. 3 — NK delavec z odsluženjem voj. roka Poskusno delo do 1 meseca. Osebni dohodki se obračunajo po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe takoj. Prijave sprejema Elektro Kranj, distributivna enota Kranj, Cesta JLA 6 do 6/5-1967. Združeno podjetje TRANSTURIST Škof j a Loka razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. Šefa poslovne enote v Domžalah 2. 6 šoferjev za tovornjake s sedežem v Škofji Loki, Domžalah iti na Bledu 3. 4 avtobusne šoferje in 4. 6 avtobusnih sprevodnikov Zahteve: Pod zap. št. 1 — srednje strokovna izobrazba, zaželena praksa na takem ali podobnem delovnem mestu. Pod zap. št. 2 — 2 leti prakse kot voznik motornih vozil v gospodarskih organizacijah. Pod zap. št. 3 — 5 let prakse kot voznik motornih vozil. Pod zap. št 4 — končana osemletka in odslužen vojaški rok. Razglas velja do 30. 4. 1967. Saša Dobrila M n * G O N Ji P m j I ClA5 O po.imoou ,VtLIK€CA ČOLNA j «,€ H MIT0.o ftAZN€S£l PO 3€Z£ftU POLCO POT SO NAM NAMENIH BOHOVI. PA NI Š£ KONČANA ITI MORAMO NAPRC3. M003A IN SE PAL3E- PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA Q PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA * F Peru še tare preteklost Glavno mesto Peruja Limo imenujejo pacifiški biser. — Resno in dostojanstveno je mesto prav tako kot pod spanci ohranilo svoj gospodujoči položaj. V času koSonialtizma je bila Lima metropola Novega sveta. V Limi nikoli ne dežuje. Namesto dežja je šest aH sedem mesecev v letu nad mestom meglena tančica, iz katere prši dioban dež, imenovan garua, toda to še ni dež. Milo podnebje zahteva počasen življenjski tempo; Peru ima razen nedelj sedemdeset praznikov na leto. Poleti so trgovine opoldne za Štiri ure zaprte. Osvajalce je v deželo privabilo predvsem zlato. Videti staro perujsko zlato je nepozabno doživetje. Mnogo je muzejev in privatnih zbirk, najbolj zanimiva je vsekakor zbirka Miguela Mujica Galla. V njegovi zbirki so predmeti iz zlata in so stari več kot tisoč let. Socialna nasprotja so kot povsod v Južni Ameriki zelo izrazita. Najbolj bedno je življenje v tako imenovanih barriadasih. Vedro pitne vode je tu še vedno draga stvar. Največja težava pa je, kako vključiti množico nepismenih Indijancev v današnjo družbeno ureditev. Peru ima 13,5 milijona prebivalcev, od teh je 10 odstotkov belcev, črncev in aziatov, 40 odstotkov mesticev in mešancev in skoraj 50 odstotkom Indijancev. Ti se preživljajo večinoma s poljedelstvom. Tuberkuloza zahteva visoki davek, smrtnost otrok je zelo številna. Pripadniki dveh največjih plemen Kečua in Aimara, niso le analfabeti, ne znajo niti špansko. To povzroča širok prepad, zakaj le malo Peru-jcev se trudi, da bi se naučili jezik teh dveh plemen. Od 1600 perujskih mest jih 1200 nima niti pitne vode, elektrike. Vodo morajo dovažati. V 12. stoletju je visoko v Andih nastala kultura Inkov. Gradili so tlakovane ceste, veličastne zgradbe. Gorsko trdnjavo Machu Picchu lahko primerjamo s piramidami e-gipčanskih faraonov. V največjem razmahu je inkovska država obsegala prek tri milijone kvadratnih kilometrov ! (desetkrat večja kot Italija) in j je imela po različnih cenitvah : do 12 milijonov prebivalcev, i Inki niso imeli črk, vendar : jih kljub temu prištevamo k j najboljšim organizatorjem v j zgodovini. Tretjina žetve je pripadala sončnemu bogu, tre-tjirva državi in tretjina ljud-j stvu. Razen tega pa so imeli i še posebne rezerve za sušna j leta. Revščine skoraj niso poznali. Pri sVojih obredih niso I žrtvovali človeških življenj. ' Vladajoči gospodar, je veljal — podobno kot japonski cesar — za sončevega sina. Zadnji in največji inkovski vladar je bil Atahualpa, ki ga je 1532 ubil španski osvajalec Pizarro. Pizarro je zavzel Peru z 180 možmi in s 27 konji. Nekdanja rezidenca inkov-skih vladarjev Cuzco je 3400 metrov visoko. Arheološko je najbolj pomembno mesto v Južni Ameriki. Povsod so še vidni inkovski ostanki, zlasti zidovi. Inki so gradili s kamnitimi bloki, ki pa jih niso povezali z malto. Pri svoji obrti so bili tako natančni, da niso potrebovali nikakršne vezi. Na meji^med Perujem in Bolivijo je jezero Titicaca. To je največje jezero, po katerem plujejo ladje. Globoko je 272 metrov, z ene na drugo stran je devet ur vožnje s parnikom. V perujskem višavju se rodi mogočen tok Amazonke. Čeprav je mesto Iquitos prek 4200 km od Atlantika je z Amazonko povezan z vsem svetom. Iquitos se preživlja predvsem s trgovino. Izvaža živali, opic npr. vsako leto prodajo okrog 50 tisoč. Enkrat tedensko obiščejo s čolni po Amazonkinih pritokih odročne kraje zdravniki, tehniki in učitelji. Tehniki nameščajo radijske aparate, da prebivalstvo lahko posluša šolske oddaje. Zdravniki pregledajo bolnike in poskrbijo da najhujše primere odpeljejo v bolnišnice Amazonka je tu okrog 20 m globoka in 2 km široka in zelo hitra. Razen tega pa je v njej mnogo nevarnih živali. Kilometre in kilometre lahko pluješ, pa ne vidiš nobene h:še, ceste ali človeka. Tu je šele pravi Peru; skrivnosten in hkrati lep. Priredil U. Z. Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj SAP — LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Tirenskem morju in Š3 drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. goriški kraji Zvončan Opisal bom zvončarsh v bližnji okolici. Podat niče, ki se z zvončars Po ustnem izročilu ta obrt začela na 1 pri Jakobu Janu, po i Rebrovcu, in sicer let) Jakob je svojo zve« prepustil sinu Jerneju sam pa se je preselil gorice pri Bledu, I osnoval novo zvončar-lavnico, vendar je taa govi smrti prenehala. Leta 1820 so pri! zvončarsko obrtjo tu Poglajenu na Višelnia (Alojzij Jan); ta di obstaja še danes (G» ko!). Največji razma!, zvončarstvo doživelo' lici Gorij pred dol* do 80 leti. Tedaj so i vali zvonce na Viša; Mevkušu in v Podhot Na Vi Selnici: pri * cu (Janez Jan), pri P nu (Matej Jan), pri l' (Polak). V Mevkušu: pri (Jcžef Jan), pri f (šronc). V Podhomu: pri ' (Janez Jan), pri (Brejc) in pri Kovat1 Miha Klinar: Mesta, ceste g In jasno ji je, zakaj je Franc 1 časopis in se z njim povzpeti v krof moral sovražiti. Ko bi se povzpel, bi j kakor irekoč po bogataših udrihal, m a je bolj v njeno kakor v svojo nesiei Da to je Hartberg! Kraj blizu d»| Lehmannu, ki jo je vprašal, kje je to last gospe Torokove, soproge sodnega j jerskega mesteca. O, tudi tadva sta * kakršnih je malo na svetu! Imela sta M da bi si kdaj rekla kako žal besedo. Red' menijo, da jih sploh ni. To pa zate nesrečnih. A ona ve, da niso vsi. 0r zakonca še po dolgih letih srečna in . kakor v predzakonskih časih. »Ich glaube,« ji Lehmann verjame i o svojem zakonu. Ob taki ženi, kakor jt i pravi in zopet zardi, kakor da je rek?! Štefi žaljivega. Ali je ni že zadnjič, kt skoro užalil, ko ji je ob slovesu priznal,! Toda Štefi ni užaljena, samo žalost« Tudi tele slike*, ponekod samo ena I za povestjo njenih mest, cest in razcestjj In to še ni vse. človek v tridesetem '* življenja. Pred njo so še nepopisani listi! ni kakor tile, ki jih vidi popisane v I s tajnopisom, ki ga zna brati samo ona Pa bi rada, da bi bil med temi nem sreče. Vsaj en list tiste luči, ki ne pu&J le tu in tam umiljenih z odtenkom >v glej, svetloba! Ko pa bi se ji približal, marveč da je bila samo utvara svetlob? je vselej svetlo, ker ne jemlje moči s,« ljenja, marveč tudi iz življenja drugI življenje vsaj otrokom lepše in bolj s\C: To je luč, ki io v srcu prižiga sin. GLAS * 8. STRAN t ljudje • gorenjski kraji In ljudje • gorenje'd kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje I VO obrt v ALOJZ JAN V VISELNICA P. GORJE PRI BLEDU »Glava« pisemskega papirja zvončarske delavnice pri Poglajenu na Višelnici št. 1, kjer še danes izdeluje zvonce Alojzij Jan azcestja # Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ina 23 v Hartbergu ustanoviti y bi jih kot socialist Lj s prav tako vnemo bogataš, po socialistih, ^opadel .. . stične meje, pojasnjuje Htece. In tu Je kavarna, tiala iz teSa zgornješta-L; srečen zakonski par, 4 in nikoli ju ni slišala, w taki zakoni. Nekateri je večina zakonov sozna zakone, kjer sta /ena drug v drugega BO jsli, da štefi govori la, bi bil tudi on srečen, iskaj pre9Vznega in za ita se vračala iz Trsta, jo ljubi. \ a, je za Štefi povest I] še ni v zenitu svojega morda ne bodo drugač-Xgrafijah tega albuma vanimi listi vsaj en list težke črne brazde senc, da bi človek rekel: vedel, da svetlobe ni, odboj hrepenenja, ki iz sebe in svojega živ-ki hrepene, da bi bilo , Rakor je bilo njihovo. Vse to bi rada povedala temu človeku, ki lista po njenem življenju in ki iz teh fotografij najbrž bere drugačno povest ali pa samo šteje njena leta in bo ob teh letih spoznal, da se mora posloviti za vselej, ker je gledal nanjo skozi gosto tančico svoje trenutne zaljubljenosti ali pa samo všečnosti ali celo navadnega grobega poželenja. Toda Lehmann lista album, dokler ne obstane pri njeni zadnji starnberški fotografiji, na kateri je fotografirana v obleki, ki jo je imela zadnjič v Trstu, s svojo postavo pa pokriva ozadje Starn-berškega jezera, predgorij in bavarskih snežnikov in se z visoko počesano frizuro dotika samega neba. To fotografijo gleda Lehmann, dokler skoro radostno ne vzklikne, da jo tako že pozna, saj je bila zadnjič v tej obleki v Trstu. Potem pa dvigne album, kakor da bi ji hotel dokazati, da je res, a se mu pri tem prazne, še neprelistane strani albuma odpro, izmed listov pa zdrsne na mizo prav taka fotografija. »O,« vzklikne Lehmann in se poželjivo ozre na fotografijo na mizi. Kar dve ima! Kako srečen bi bil, ko bi dala to, ki ni nalepljena, njemu. Njemu? Da, lep spomin nanjo bi mu ostal! Nanjo in na Trst! Nanjo in na to pokrajino, kjer je zdaj! štefi ga gleda in se mu nasmiha. Jo bo dala? Prav tole bi želel! Tako jo je srečal prvič in tako bi rad ohranil v svojem spominu! Srečen bi bil! Vsakokrat, ko bi pogledal fotografijo, bi se spomnil nje, gospe, ki bi jo rad ohranil v sebi kot edino prijateljico, kot edino ženo, ki ga je zopet ganila do (rad bi rekel: ljubezenske) pesmi in ki ga bo najbrž še večkrat, saj je ne bo mogel pozabiti kakor kakega drugega človeka, ki ga srečaš in potem pozabiš. To je res, potrdi Štefi. Tudi ona ne bo pozabila njegove dobrote in plemenitosti. Ce je samo to, potem lahko to fotografijo vzame. Lehmann skoro ne more verjeti. Toda Štefi mu jo sama da v roko. »Und noch eine grosse Bitte,« jo prosi Lehmann, naj bi mu na fotografijo napisala še posvetilo. Zakaj ne! Samo v hišo morata. Tam ima črnilo. Šele ko sta v hiši, opazita, da se mrači. Gore v oknu so kakor plameni. Tudi nebo že rdi. Morala bo prižgati luč. pravi štefi v somraku izbe, vendar je ne prižge, marveč vzame samo Slavkov peresnik in črnilo ter stopi k oknu, kjer napiše na hrbtno stran fotografije: Ljubeznivemu in plemenitemu gospodu Fricu Lehmannu v spomin! Lehmann ogleduje njeno lepo in enakomerno pokončno pisavo, črkuje, a ne razume, kaj mu je napisala. Samo »Fricu Lehmannu« zna prebrati. Slovensko mu je napisala, pravi štefi in mu prevede. A mu mora še enkrat, ker jo Lehmann vprašuje za sleherno besedo in jo ponavlja, dokler je vsaj za svoja ušesa ne izgovori tako kakor Štefi. »Ljubeznivemu in plemenitemu gospodu Fricu Lehmannu v spomin, šteli,« ponavlja Lehmann, nato pa pravi, da ji je zaradi nje ta jezik tako všeč, da se ga bo poizkušal nučiti. štefi misli, da se Lehmann šali. Toda Lehmann misli resno in svoje obljube ne bo pozabil. Potem umolkneta. Lehmann strmi v sliko, potem se zahvali in ji poljubi roko. »O gniidige!« Naj je ne imenuje tako! Preprosta žena je. Reče naj ji kar Štefi. Potem naj mu ona reče Fric! Naj ji najprej reče on Štefi! »Štefi,« jo Lehmann pogleda v oči. V njegovih očeh se prižge vroča prošnja po ljubezni. »Fric,« spregovori Uidi štefi poltiho in le z napol zatajevano strastjo. Njena roka, ki je Lehmann ni izpustil, zadrhti v Lehma-novi. Dlan se oklepa dlani. Pogled tone v pogled in pove vse tisto, česar besede niso upale ali mogle. To je govorica ljubezni, pred katero so besede nemočne, brezizrazne. To je tišina, ki spreminja ustnice v drhteče, za uho neslišne strune. Sliši jih samo duša, ki pada v dušo, tone vanjo in se staplja z njo. Telo je nemočno in lahko najde oporo samo v objemu. Pesem je na ustnicah, da bi človek umrl od nje, ko bi je ne položil na druge ustnice. »Štefi, du. mein Sehnen, meine Seele, meine Liebe, mein Gliick, mein Alles, mein Gedicht!« »Fric, pozaba moje nesreče, uteha moja, moja sreča!« šepeta Štefi v svoji govorici. »Ich liebe dich, Štefi! Ich sehne nach dir!« »Nein! Nein! VVir diirfen nicht!« se Štefi zboji svoje in Leh. mannove strasti in se mu izvije iz objema. Ne smeta! Vsaj sedaj še ne smeta tako daleč! Tako pravi štefi, a ji je tako; žal, ker se Lehmann obvlada. Že ta poljub je bil zanj sreča vseh sreč, pravi. In ta sreča, njegova sreča je velika žrtev zanjo, žrtev, s katero mu je izkazala milost Zaveda se, da ne sme dalj, čeprav bi si še tako želel. Ne-sme skaliti sreče njenega življenja in jo obremeniti z nezvestobo. Toda čakal bo nanjo! Čakal vse življenje! Čakal, če bo ostala sama, će se mož ne bo vrnil, čakal! To ji obljublja, prisega! če bo kdaj nima in ji bo samota pretežka, naj ve, da ima na svetu človeka, ki t že od prvega srečanja z njo samo njen, človeka, ki jo ljubi, človeka, ki mu ona pomeni vse in mu bo pomenila, dokler bo živ. GLAS * 17. STRAN S- - Srečanje pionirjev—sodelavcev šolskih glasil V petek, 7. aprila, sem zvedela, dq sem izbrana za napovedovalko ob srečanju predstavnikov in urednikov Šolskih listov. Dobila sem spored. Tovarišica Vodnikova mi je povedala, da so izbrali najlepše sestavke in pesmi iz vsakega šolskega glasila. Ko sem prišla domov, sem spored še malo ponovila, potem pa sem se odpravila na srečanje, ki smo ga imeli ob 15. uri. Prišla sem malo pred začetkom, ker sem se morala še pripraviti. Kmalu smo se vsi zbrali in začela se je proslava. Lovil sem veverico Nekega dne sem šel nabirat gobe. Kmalu sem zaslišal šumenje listja. Ozrl sem se in na deblu zagledal veverico. Pognal sem se za njo. Veverica je skakala z drevesa na drevo. Jaz sem se še zmeraj poganjal za njo. Gozda je kmalu zmanjkalo in moral sem nazaj. Pod grmovjem je stala prazna košara, zato ker gobe same niso skakale vamjo. Hitro sem jih nabral in jih s prstjo vred pometal v košaro ter odšel. Domačim sem povedal, da sem lovil veverico. Mama mi je pa rekla: »Zato si pa nabral gobe tako površno!« Tisti dan je bil zame vesel, ker sem hotel prvič ujeti veverico. Branko Koder, 6. a Osn. šola Matija Valjavec Preddvor Najprej je imela neka tovarišica krajši govor, potem pa so deklamirali in brali najlepše pesmice in sestavke. Ko so prebrali že vse, smo imeli dvajsetminutni odmor. V odmoru smo se posladkali s piškoti in si potešili žejo s sadnim sokom. Ko je odmor potekel, se je začsl sestanek, ki ga je vodil tovariš Pisk. Uredniki in predstavniki so pripovedovali, kako delajo njihovi listi in kako so sprejeti med otroki. Pogovarjali pa smo se tudi, kako bi se borili preti prepisovanju pesmic in sestavkov. Tovarišica iz Preddvora je dejala, da otroci, ki niso posebno nadarjeni za pisanje, tudi želijo, da bi bilo njiho- vo ime objavljeno, zato prepisujejo tuja dela, pod katerimi se sami podpišejo. Govorili smo, kako bomo v prihodnje tiskali glasila. Domenili smo se, da list izide najmanj dvakrat na leto in mora imeti najmanj 40 strani. Pogovorili smo se tudi, da mora imeti vsaka večja šola svoj list, ki pa si ga lahko izmenjuje z drugimi šolami. Vsak list pa mora imeti tadi lepo ime. Za zgled naj bi imeli list Odmevi izpod Krvavca, ki izhaja že 11 let. Ob 18. uri se je sestanek kor.ial in razšli smo se na svoje demove. Verena Sušnik, 4. b Kranj Osn. šola France Prešeren Letos obhajamo turistično leto, V naše kraje zelo radi prihajajo tuji državljani: Avstrijci, Nemci,. Italijani, Amerikanci, Angleži itd. Poleti jih zelo privablja naš sinji Jadran s svojimi lepimi kopališči in prirodnimi lepotami. Turiste zelo privablja tudi Blejsko in Bohinjsko jezero. Na Blejskem otoku je majhna cerkvica, v kateri je zvon želja. Poleti večkrat poje ta zvon. V Begunjah so zelo znane mučilnice in grobovi iz NOB. Tudi v Dragi je zelo veliko grobov talcev, ki jih radi obiskujejo domači in tuji turisti. Turiste zelo privabljajo tudi gorske lepote. Mnogi turisti se radi povzpnejo na najvišji vrh Slovenije — na Triglav. V Sloveniji imamo še tudi druge lepe gore: Storžič, Grintavec in Kočna imajo vse leto polno obiskovalcev. Zelo lepa turistična točka pa je tudi Krvavec. Pozimi je na Krvavcu zelo veliko smučarjev. Na Krvavec pripelje žičnica prav do doma. Zato ga radi obiskujejo domači in tuji turisti. Obiščite Slovenijo in njen gorenjski kot. Poleti ali pozimi, vedno boste občudovali njeno prirodno lepoto. Majda Roblek, 7. a Osn. šola Matija Valjavec Preddvor Med govornimi vajami Sobota — dan, ki se ga vsi veselimo. Veselimo se slovenščine, saj se za to uro ne bo treba učiti o Vodniku, njegovih pesmih in -delih, ne bo se treba ubadati z odvisniki in črkopisom. Dan, ko se ne bo treba skrivati in se potuhniti, ko ne bo tovarišica napisala v redovalnico cveka. Govorna vaja se začne. Dolgočasen naslov in dolgočasno govorjenje. Na tabli je z velikimi črkami napisano OZN. Sedimo mirno. Učenec pred tablo se trese, ves je poten. V roki drži zmečkan papir, s katerega bere. Zelo se dolgočasimo. Začnem risati po zvezku, zazeham in se pogovarjam s sosedo. Mislim na hodnik, na dolgo zeleno mizo, na rdeče loparje in belo žogico. Na tleh zagledam listek: »Ali se zelo dolgočasiš? Jaz se. Podpiši in vrzi naprej!« Podpišem in vržem po razredu. Skoraj pade na kateder. Zelo se prestrašim. Spet začnem zehati. Na srečo sošolec konča pripovedovanje in vsi se oddahnemo. Ta govorna vaja mi bo ostala zelo dolgo v spominu, saj je bila prva, ki me je dolgočasila. Pri nekaterih smo z odprtimi usti poslušali, kako so se Turki tepli s Taras Bulbo in njegovimi sinovi, v tej pa smo zehali, saj nismo zvedeli nič novega in zanimivega. Martina Robas, VIII.a razred osnovne šole »Davorin Jenko« Cerklje S prijateljem na paši Nekega dne sem gnal s prijateljem kravo na pašo. Kravi je bilo ime Cika. Cika je bila mirna in pametna krava. Kravo sva pustila, midva pa sva sedla h kozolcu in brala stripe o kavbojih. V stripih sva videla kavboja, ki je jahal kravo. Takoj se nama je porodila junaška misel, da bi tudi midva poskusila kaj takega. Beseda je dala besedo in kravo sva potegnila h kozolcu. Prijatelj je bil na vrsti. Najprej se je malo obotavljal, potem pa je junaško splezal na kravo. Ta se za breme ni zmenila, vsaj videti je bilo tako, ko je počasi krenila od kozolca. Nenadoma pa, kot da bi jo uščipnil brencelj, je skočila z vsemi štirimi v zrak in zagnala prijatelja s sebe. Ta je z nosom priletel v mehko prst in zatulil kot obseden. Jaz sem to seveda imel le za I znake indijanskega zmago-| slavja. Le to mi ni šlo v račun, da s temi znaki sploh ni in ni prenehal. Iz nosa mu je tekla kri in se mu raz-mazala po obrazu. Zdaj je bil podoben pravemu Indijancu z bojnimi barvami. Prijatelj je zdaj s tuljenjem prenehal in na vrsti za jahanje sem bil jaz. Splezal sem na Ciko. Menim, da krava ni bila preveč vajena kavboj-skih jež in sem šel zatorej po isti poti kot prijatelj. Zdaj sem razumel, zakaj je prijatelj tako tulil. Mohar Kazimir, 6.b razred osn. šole Šenčur Blagovnica /4 sira „ I Kranj Plastika, guma, gaiantarija, ter gospodinjski , predmeti BAN& m OA.O fSO iTIGRU NITI G0V0MM0 _M1SL1M,DASM0VREPU PRISTALI. IN tudi NA mesto! skrivališče 3E0X.\ le to stran 0E tre-a še zakriti ! S P0M0Ču0,,NAV0i)ir SO KMALU NAŠLI IZHOD tiger! malo p0v0 HAD okrog lapje.pa ni morda za temi vidami 3e skmta (v*, vesoljska) fOBOTA — 22. APRILA 190 ZA ŽENE GLAS * 19. STRAN Pedagog svetuje Otroka ne smemo strašiti Še o nekaterih pojavih strahu pri otrocih Zadnjikrat smo že napisali pekaj o hudih posledicah, ki jih lahko povzroči strah pri otrocih. Danes pa o tem še nekaj besed. Pri otroku lahko zelo pogosto rx>vzročd strah pripovedovanje o duhovih in mrličih, ki ponoči vstajajo iz grobov in pohajajo po ulicah ter po hišah kradejo poredne otroke. Tako preplašenega otroka je treba prepričati, da to ni res oz. sploh ni mogoče. Priporočljivo je, šade« z enim izmed njih. A. K.