Boj za prcsl ©I v Abcsiniii. Abesinski prestol v nevarnosti. V glavnem mestu Abesinije AddisAbebi v Afriki vlada baš sedaj veliko razburjenje. Iz Godjama, kamor se je zatekel iz ujetništva pobegli prejšnji cesar Lidi Yassu, poročajo, da zbira tamkaj večjo armado, s katero se bo lotil pohoda v prestolico Addis-Abeba. Poročila trdijo, da so se oklenili s prestola pregnanega vladarja najbolj mogočni poglavarji vseh plemen in da se ojačuje Lidi Yassuova vojska od dne do dne. Vse po Abesiniji govori le o Lidi Yassu in to ni čudno, saj pomenja to ime po naše »mali Jezus«. Globoko verni in krščanski narod Abesincev je uverjen, da ga bo rešil »mali Jezus« nadlog in stisk sedanjega časa. Trenutno caruje v Abesiniji Ras Tafaris, ki se je pustil kronati z nepopisnim sijajem v jeseni minulega leta. Tafarisovo carstvo pa je vsled najnovejšega gibanja v prav resni opasnosti in bo doživela Abesinija zelo težke prestolne boje. Abesinska cesarska hiša je namreč ena najstarejših na celern svetu, a tudi ta se je pričela majati. Kraljica iz Sabe in abesinska vlada.ska hiša. Ako smemo verjeti abesinskim zgodovinarjem, vladarski rcd v Abesiniji ni samo najstarejši, ampak sega nazaj do Adama. V znameniti abesinski pesnitvi »Slava kraljev« čitamo: »Beležimo rojstva abesinskih kraljev.od Adama do današnjih dni.« Iz navedene pa tudi iz drugih kronik zvemo, da je kraljica iz Sabe, ki je vladala nad enim delom Abesinije, iz Kamove družine (Kam je bil Noetov sin). Po tej razlagi bi segala abesinska cesarsk. hiša preko Noeta nazaj na prvega človeka in do stvarje- nja sveta. Svetopisemska kraljica iz Sabe igra v abesinski dvorni zgodovini zelo važno vlogo. Oia je bila taista, ki je .ustvarila za Abesinijo še danes veljaven red glede nasledstva. Izdala je zakon, idai bi Izključila prestolne prepire, ki določa, da morajo vsi moški princi, izIvzemši pravega prestolonaslednika, ročnati v prognanstvo v hribe Gessen-Ami>a. Omenjena postava se izvaja še danilanes. Kraljica iz Sabe, ki je prevzela po obfeku pri kralju Salomonu v Jeruzalemu, judovsko vero, je umrla 1000 let pred Kristusom. Njen naslednik bi naj bil hjen in Salomonov sin Menelik I., pod ikaterim se je razširilo abesinsko kraljeBtvo. Menelik I. si je prevzel med drugim $udi naslov »Judovski lev« in tako se •imenujejo vladarji Abesinije še danes, .eravno so že davno pokristjanjeni. Pozneje je razpadlo to kraljestvo na manjše vladavine, ki so trpele radi verskih bojev. Še le leta 1855 se je posrečilo cesarju Teodorju, da je razcepljene pokrajine zopet združil. Pravi obnovitelj dežele pa je bil Metielik II., ki je vladal še v današnjih dneh in je umrl eno leto prcd izbruhom svetovne vojne. Ta ce-sar je bil priljubljen pri narodu kakor le malokateri vlaclar. ~; Lidi Yassu, »mali Jezus«, ki je ubežal iz ječe in se pripravlja, da bi se polastil prestola oeetov, je nečak Menelika II. Menelik II., ko je čutil, da se mu bliža smrt, je poklical »malega Jezusa« iz ujetništva in ga je slovesno proglasil za prestolonaslednika.