Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
TRGOVSKI U' /r
Časopis za trgovino, Industrijo in o"
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, 0 Naročnina za ozemlje SHS: letnr — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 45 D, mesečno 15 D; za inozem«'
LETO VI.
Telefon štev. 5S2
LJUBLJANA, dne 16. oktobra 1923.
Telefo.
N?
e>
#
N- .ol leta 90 D, za četrt leta ■ Plača in toži se v Ljubljani.
..52
ŠTEV. 122.
Za gospodarski institut na ljubljanski univerzi.
S ponosom prištevamo razmah slovenskega gospodarskega življenja med najbolj pozitivne pridobitve državnega ujedinjenja. Saj smo pred vojno bili le skupina malenkostnih kramarjev z malo razvito domačo obrtjo. Življenje v lastni državi je te razmere popolnoma iz-premenilo. Danes govorimo s ponosom o ljubljanski in mariborski veletrgovini, o slovenskem bankar-stvu, o industrijski politiki. Preko naših krajev teko milijardni blagovni in denarni obrati. Naša industrija in trgovina, z eno besedo naše gospodarstvo se je v Sloveniji definitivno instaliralo v najmogočnejših obsegih. Iz neznatnega ustvaritelj-nega dela prehajamo že v zavestne 'kalkulacije, v konkurenčne proračune, v statistične preglede. Govorimo in zahtevamo že lastno in specifično gospodarsko politiko.
Danes se torej že nahajamo v določnem drugem stadiju svojega gospodarskega razmaha. Doba nezavestnega in zgolj kupčijskega poslovanja je minula. Zveza z zagrebškim in beogradskim gospodarskim področjem postaja čedalje tesnejša. Kupčijske razmere se diferencirajo. Zlasti pa prihaja za naše celokupno gospodarstvo nov činitelj v poštev: centralna gospodarska in finančna zakonodaja, ki naše domače gospodarske razmere, zlasti pa zaščito domačih gospodarskih interesov se bolj specializira. Od vsakega davčnega zakona zavise daleko-sezne izpremembe, naše bankar-sjvo m preko njega naša industrija sta na vsaki potezi centralne finančne politikč življensko zainteresirani. Ta zveznost in ta odvisnost že ni več zadeva lagodnega pregleda, marveč predmet najresnejšega in najobsežnejšega študija. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani bi znala o tej stari povedati marsikatero trpko besedo. Obrana naših gospodarskih interesov napram tujini in skladnost z zagrebškimi in beogradskimi ter s splošnimi centralnimi smernicami posameznih ministrov je že stvar znanstvene temeljitosti in priprave. Izjave naših gospodarskih korporacij izgledajo kot znanstvene študije, kot naučni elaborati.
Računati moramo s tem, da se bodo vse te stvari v bodočih letih in desetletjih še poglobile in da gre razvoi cele države pretežno v gospodarsko smer in da bodo tvorili gospodarski problemi najpomembnejši študij naših univerz in našega dijaštva. Razen tega velja pribiti gospodarsko dejstvo, da bodo v bodočih desetletjih posamezni deli naše^ države iskali koncentracijske točke in ravnovesja in da bo pri ti igri interesov in političnih stremljenj šlo za to, ali ohrani Slovenija svojo sedanjo gospodarsko pozicijo in ali bo v stanu si jo še poglobiti.
S to eventualnostjo bo treba vsekakor najresnejše računiti in naši gospodarski krogi store prav, ako bi se je zavedli, zlasti še radi tega, ker je sedanje strankarsko in parlamentarno udejstvovanje naše pokrajine popolnoma pasivno in brez vsakega gospodarskega uspeha. O kaki zavestni politični sili in podpori, vsaj za naše gospodarske razmere, ne more biti govora. In ker je treba lorej hladno računiti samo s samo-
Sloveniji, je treba, da se isti zavedajo tesne zveze med znanstveno raziskavo in utemeljitvijo našega gospodarskega položaja in zaščito naših interesov pred konkurenco tujine, nesporazumi in napakami centralne zakonodaje ter tendencami ostalih gospodarskih področij Jugoslavije.
Radi tega mislimo, da je čas, da se na ljubljanski univerzi ustanovi znanstveni zavod za gospodarska vprašanja. Naša pokrajina potrebuje tak znanstven zavod kar najhitreje. V življenju, zlasti pa v gospodarstvu zmaguje tisti, ki razpolaga z ostrejšim očesom, s točnej-šim pregledom, s silnejšim razumom. lo vse pa je v zvezi z znanstveno erudicijo in vzgojo. Kakšne
pomočjo gospodarskih činiteljev v razvoje smo v zadnjih petih letih preživeli! Glejmo samo na kurzna utripanja našega denarja, na našo industrijsko produkcijo, na investicije kapitalov, zlasti na zaokroženo sliko našega gospodarskega življenja, ki jo je že trikrat razgrnil ljubljanski velesejem. Ali imamo o vsem tem eno resnejšo študijo, en temeljitejši vpogled in opis? Brez take znanstvene priprave pa je nemogoče vsako predvidevanje gospodarskih dogodkov, je nemogoča smot-rena gospodarska politika, do katere pa mora prej ali slej iz nujnih življenskih razlogov priti.
Zato zahtevamo ustanovitev gospodarskega instituta na ljubljanski univezi!	Djb.
Razdružba cukrovega kartela na Češkem.
Družba sladkornih rafinerij je s 30. septembrom razpustila svoj kartel in se je začela s 1. oktobrom prosta sladkorna trgovina. O vzrokih se je poročalo sledeče:
V začetku lanske kampanje je bila cena surovega sladkorja okoli 170 kron, letos je 300 kron. Pod to ceno se efektivnega blaga sploh ne dobi, ker tovarne surovega sladkorja to ceno lahko dosežejo tudi v ekspor-tu. Povprečna nakupna cena doslej od rafinerij nabavljenega sladkorja znaša 280 kron. Vlada vztraja na stališču, da se mora prodajati sladkor — kljub za več kot 100 kron višjim cenam surovega sladkorja — v velikih konsumnih središčih, kakor so Praga, Brno, Olomuc itd. po 43 kron. Zato so rafinerije sklenile, da 1. oktobra ne obnovijo eno leto obstoječega kartela in prepustijo slodkor prosti trgovini. Prednost kartela je bila ta, da je bila cena v vsej republiki enotna. Vidi se, da se hočejo pri izvršitvi prehoda držati rafinerije dosedanje cene 430 kron, čeprav je po njih zatrjevanju minimalna nabavna cena 510—515 kron.
Sladkorni kartel so napravili šele lani ob začetku nove kampanje. Vprašali so ministra Rašina za njegovo mnenje. Rekel je, da vlada ne bo delala ovir, če bodo cene doma take, kakršne bi se lahko dosegle v eksportu. Na tej podlagi so ustanovili 1. oktobra 1922 kartel in določili ceno na 400 K. Od teh 400 kron so pa dobile rafinerije 294 kron, 106 jih je odpadlo na razne pristojbine, davke itd. Samo kon-sumni davek jih je vzel 54. Znesek 294 odnosno 400 K so preračunali na podlagi tedanje cene za surovi sladkor v višini 170 K. Ko so pa začele cene na svetovnem trgu rasti in 7, njim fudi cene surovega sladkorja doma, so zvišale rafinerije z letošnjim 1. januarjem cene na 430 kron. Pozneje je šel surovi sladkor na 300 kron in še više; zato so šle rafinerije na 495 kron. Vlada jih je pa prisilila, da so se morali držati 430 kron. Z ozirom na visoke davščine pa pravijo, da odgovarja ta cena 430 kron približno polovični ceni, ki jo lahko dosežejo v eksportu. Zato se je kartel razdružil.
Društvo narodov.
Mnogo se čita o delovanju Društva narodov. Posebno pozornost je v zadnjem času zbudil konflikt Društva narodov z Mussolinijem radi italijanske okupacije otoka Krfa, ker je italijanski diktator izjavil, da ne priznava njegove kompetence za presojanje tega incidenta. Organi Društva narodov, ki šteje 54 članov, so predvsem »Zbor delegatov«, v katerem imajo včlanjene države svoje zastopnike, in pa »Svet«, ki sestoji iz štirih stalnih elanov kot odposlancev vsake štirih velesil in iz 6 menjajočih se članov, ki jih perijodično voli »Zbor«. Nadaljnji organi Društva narodov sc Generalni sekretariat, Stalni mednarodni sodni dvor in Mednarodni delavski urad. Poleg teh obstoje še tehnične organizacije za promet, za gospodarska in finančna vprašanja ter za higijeno. Poslujejo pa še stalne posvetovalne komisije za mandate, za razorožitev, za trgovi-13° z °Pijem, za zatiranje trgovine z ženami in otroci ter začasne posvetovalne komisije za razorožitev, za izpremembe na paktu Dr. n., za intelektualno sodelovanje, za zaščito žena in otrok v Orijentu, dalje višji komisarijat za begunce. Saarska komisija, višji komisarijat za mesto Gdansk in Generalni komisarijat na
Dunaju delujejo pod kontrolo »Društva narodov«.
Delovanje društva narodov se torej nanaša, kakor kažejo gori našteti njegovi organi, na socialne, gospodarske in politične zadeve. Dočim ima društvo narodov na nepolitičnem polju važen, skoroda odločilen vpliv, so njegovo kompetenco v političnih vprašanjih velesile zelo omejile, ali jo pa celo popolnoma in neopravičeno izločile, lo nam kažejo primeri kakor Vilna, Porurje in v zadnjem času ravno krfska afera. V tem pogledu male države od Društva narodov za enkrat ne morejo pričakovati avtoritativne in uspešne zaščite in so izročene volji velesil na milost in nemilost. Pravice »Društva narodov« so tam, kjer gre za politične pravice malih držav, ki so na poti velesilam, le na papirju. S tega vidika bi morali presojati tudi mi uspešnost morebitne intervencije Društva narodov, ako bi šlo za uveljavljenje po mednarodnih pogodbah nam garantiranih političnih pravic, ki jih na tako eklatanten način tepta v re-škem sporu Italija. Tudi v bodoče bo veljala v teh vprašanjih le taka pravica, katero opremo lahko na svojo lastno moč.
Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu.
PRODAJA V SILI.
Prodaji iz samopomoči na videz slična, toda različna od nje po bistvu in pomenu, je takozvana prodaja v sili.
Pravico do take prodaje ima ne prodajalec, temveč kupec in sicer v primeru, da na naročbo doposlano mu blago ne ustreza po svoji kakovosti, bodi, da ne ustreza posebej v pogodbi določeni kakovosti, bodi, da takega posebnega dogovora ni, a kakovost blaga ni takšna, kakršno za te primere določa trgovinski zakon in pa da je to pomanjkljivo kakovost blaga tudi grajal.
Kljub kakovostnim nedostatkom blaga in graji je kupcu namreč dolžnost, da blago začasno hrani. Ako pa je blago podložno pokvari in je tudi nevarnost v odlogu, ima kupec pravico, da blago proda. Samo podložnost pokvari in nevarnost v odlogu, in sicer oboje združeno, sta uslov za prodajo v sili, ne pa morda preveliki stroški ali nadležnost hrambe. Tudi ni dopustno, da bi kupec opravil tako prodajo, da bi tako prišel do svoje kupnine, katero je bil morda že v naprej plačal, ali da bi si po tem potu pomagal do stroškov, katere je dotlej imel s hrambo, kar bi mogel pač doseči na temelju kake pridrževalne pravice, ne pa z vidika prodaje v sili. Sodstvo je sicer odobrilo prodajo tudi v primerih, ko gornja uslova nista bila podana, ko pa je bila prodaja v interesu prodajalca potrebna ali očividno koristna, ko je n. pr. za dogledno dobo bilo izključeno, da bi se od prodajalca mogla dobiti navodila in bi se v tem nabrali čezmerni stroški, ali se je ponudila posebno ugodna prilika za prodajo, ki bi se več ne vrnila. Toda sodstvo je v teh primerih izjemoma opravičilo prodajo iz naslova vodstva tujih poslov. Vsekakor pa je treba tehtnih in nujnih razlogov, ki morejo upravičiti, da kupec odstopi od zakonitih predpisov glede prodaje v sili, ali pa, ki kažejo prodajo v prav posebno korist prodajalca; sicer je prodaja neupravičena. Posledica neupravičene prodaje v sili pa seveda ni ta, da bi kupec izgubil pravice, ki mu gredo radi nedostatne in grajane kakovosti blaga; toda odgovoren je prodajalcu za vso škodo, ki bi mu nastala iz neupravičene prodaje.
Na zunaj, glede oblike veljajo isti predpisi, kakor za prodajo iz samopomoči. Samo predhodno zapretilo pri tej prodaji ni potrebno, kakor ni potrebno pri prodaji iz samopomoči, kadar so podani zanjo isti predpogoji, kateri edini dajejo kupcu pravico do prodaje v sili, namreč podložnost blaga pokvari in nevarnost v odlogu. Ostale oblike pa veljajo tudi za prodajo v sili; njih neupoštevanje bi ji odvzelo zakoniti značaj, po okolnosti pa tudi povzročilo, da bi bil kupec prodajalcu obvezan za odškodnino. Pod roko bi se torej prodaja za silo mogla opraviti le, ako bi temu prodajalec pritrdil, katero potrdilo bi se moglo ob upoštevanju vseh okolnosti vzreti tudi v njegovem molku na naznanilo kupca, da bode pod roko prodal.
Opustiti pa je prodajo v sili vsekakor, ako bi ji prodajalec ugovarjal; prodaja v sili ima biti njemu v korist, to presojati pa je v prvi vrsti
poklican on sam in z njegovim ugovorom bi bilo dokončno ustanovljeno, da prodaja ni v njegovem interesu.
Tudi v tem je prodaja v sili slična prodaji iz samopomoči, da si sme kupec, ako je trgovec, zaračunati provizijo, ker je v smislu člena 290. trg. zak. opravil posle za drugega.
Mogoča je prodaja v sili le pri distančnih poslih, torej pri kupčijah, kjer se blago od drugod, iz drugega kraja dopošlje. Dovoljena tudi ni, ako gre za blago, ki ni bilo naročeno. Tako nenaročeno blago sme naslovljenec odkloniti ter ni treba, da ga sprejme. Z zavrnitvijo blaga je oproščen vsakega jamstva; ako je blago prejel, pa ga noče obdržati, mora ga. poslati nazaj in niti ni obvezan, da bi začasno skrbel za njegovo hrambo. Izjemoma pa je vendarle dolžan hraniti blago, ako je namreč trgovec in v kupčijskih zvezah z odpošiljateljem, ali je bilo nenaročeno blago doposlano hkratu z naročenim ali pa opazi, da dopo-šiiiaielj pomotoma misli, da je blago naročeno. Pač pa tudi v teh izjemnih primerih ni dolžan, da založi pred-jemoma hranilne stroške iz svojega, pa tudi nima pravice do zasilne prodaje.
(Dalje sledi.)
0 obsegu in uspehu reklame.
Moderna reklama je jako mnogovrstna. Prazne zidove pokrije z napisi, miče nas v izložbah, vabi nas z naslovnih desk trgovin in vozov cestne železnice, z nočne sve-tiljke in razsvetljene ure, pri kino predstavah, varijetejih — vsega se poslužuje reklama. Vsak še tako tako majhen predmet: pušica za vžigalice, pepelnik, grenčični lonček, vsak nosi ime tvorničarja. Neštetokrat pa najdemo kar po več naslovov na enefn in istem predmetu, kakor pri zajedavcih. Vzemimo v roko prvo knjigo: naravno, da so označeni pisatelj, založnik in tiskarna. Ako_ si dovoli knjigovez z malim lističem opozoriti nase, mu tudi ne štejemo v zlo. Pa to ni vse! Zdaj je navedel založnik še celo vrsto drugih izdanih del in če smo si knjigo izposodili pri kaki knjižnici, dobimo poleg še kar cel zvezek raznih inseratov in naznanil.
Tiskana reklama je postala danes tako mogočen činitelj, da razumemo danes pod reklamo v prvi vrsti časopisno reklamo, ako je prav za prav ta le reklama posebne vrste. Potom časopisja postane reklama neodvisna od časa in kraja, ker časopisje nadomesti celotni aparat razdelitve po posameznih raznašal-cih, dosiavljalcih, potnikih, pošiljanje s pošto itd.
S plačilom pristojbine pripade in-serentu pravico, da stopi v inserat-nem delu v dotiko z bralci časopisa. So pa slučaji, ko inserentu ne zadošča ta način reklame in se poslu-ži tudi posredovanja uredništva. Na ta način nastane takozvana uredniška notica. Ta način reklame se ne more tolmačiti kot posebno odličen. Za obe strani velja tu pač znani izrek rimskega cesarja, ki je vpeljal davek na kloake in nabrani denar pospravil s smehljajočo kretnjo: »Vsaj njjna duha!« —
Reklama pa ni vedno in v vsakem slučaju vspešna. Nešteti novci se letno spremene v tiskovno barvilo samo zato, da občinstvo tok inseratne poplave vsmeri v papirno košaro. Reklama ne drži torej vedno in pridemo do spoznanja, da ima tudi reklamna igra svoje nevarnosti. Le oni inserent ima od nje dobiček, ki postopa sistematično po gotovem načrtu, sicer pride kmalu do spoznanja, da sc je opeharil in bil le on sam bralec lastnih inseratov.
Izbirati je torej previdno list, kjer se inserira, dasiravno ni v prvi vrsti merodajno, v kolikih izvodih izhaja časopis. Posebne previdnosti je potrebno pri novo ustanovljenih listih. Splošno pa moramo vedno premisliti, koliko časa dotični časopis že obstoji, kolikšna je dnevna izdaja, kam in v katere dežele se razpošilja, koliko znaša njegova
naročnina, kakšno smer zastopa list in kolike vrednosti je vsebina, v katerih krogih se posebno bere in ako so že druge slovite tvrdke v njem inserirale, dalje koliko časa in ako so se njegovi oglasi v dotič-nem listu povečali ali zmanjšali.
Potem, ko si je inserent po treznem prevdarku gornjih vprašanj za-dobil prepričanje, da bode list služil namenu ter je zahtevana pristojbina primerna, naj šele inserira.
Pri dnevnikih je važno vedeti, ako je dotični list razširjen posebno po javnih lokalih, hotelih, pen-zijonatih, klubih, kavarnah, gostilnah itd. Pri vsakem takem listu lahko z mirno vestojo dvajsetkrat-no natisnjen inserat časnik z 10.000 takih bralnih krogov za cenitev učinka. Učinek časniškega oglasa se da približno proračunih po naslednjih podatkih. Vzemimo, da prinese spretno sestavljen in ugodno natisnjen inserat, častnik z 10.000 dnevne naklade. Inserat pride v dveh dneh vsaj 20.000 bralcem pred oči. Ako dotični inserat pustimo natisniti n. pr. petim enako močnim listom, tedaj bere naš oglas 100.000 ljudi. Ako se od tega števila bralcev samo 1 tisočinka inseratu odzove, nam prinese oglas 100 kupcev in to je že število, ki nas more zadovoljiti.
Pripomniti se pač mora, da pride tudi pri reklami trenotek, ko je interesu bralcev zadoščeno in javnost na dotično ponovno reklamo nič več ne reagira. To mora uvidevni trgovec preprečiti s tem, da v danem trenotku reklamo prekine in ne ubija interes publike z nadaljevanjem reklame do prenasičenja. Kedaj pa mu je potreba početi z umestno reklamo, bode pa najlažje določil sam po svojih razmerah, kajti kadar trgovina počiva, mora delati reklama.
M. Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
V domači industriji se v Pilici v račanskem okraju izdelujejo sklede, solnice, krožniki in čutare; mernike za žito izdelujejo v Rudji Bukvi v kostojevaški občini v račanskem okraju; mišnice izdeluje v Krvavcih samo en obrtnik, ki pa je v stanu pokriti celo potrebo užiških železninarjev. Izdelujejo se tudi košare iz leskovih vej v Tatincu in Gostionici v užiškem okraju. V Krvavcih se bavi z njihovo izdelavo deset hiš in sicer izdelujejo košare za perilo in cekarje iz luščenega protja. Košare za perilo se dobivajo v Beogradu po 2.40 in po 4 dinarje za komad. V Drežniku izdeluje eden ustnike, gusle, tam-bure in žlice z lepim duborezom, žlice izdelujejo tudi v Rožanstvu, Cajetini in Nikolajevičih. V Gosti-lju izdelujejo tudi stole in sicer prodajajo male po 30 para komad, velike pa po pol dinarja. Poleg tega izdeluje eden tudi mestne stole.
Prvo, kar bi bilo treba napraviti za domačo sodarsko industrijo, je, da se dovoli sekanje v državnih gozdovih proti določeni pristojbini in da se izdela vozna cesta od državnih gozdov do vasi Rožanstvo in Nikolajeviči. Tako bi ljudje prišli po ceni k lesu, ki bi ga po ceni lahko ob vsakem času prevažali. Ta domača industrija izdela iz enega kvadratnega metra lesa, ki se v Murtenici prodaja po tri dinarje, za 48 dinarjev lesnih izdelkov, medtem ko se za grede, ki se izdelajo iz tega lesa, dobi samo 24 do 30 dinarjev. Od tega pa pripade več za prevoz lesa, torej za odškodnino za uporabljeno živino, kakor pa za delo samo.
Čim so ljudje v stanju, da iz kake surovine izdelujejo predmete v večji vrednosti, kakor pa so drugi ljudje v stanju, potem je v interesu države, da baš te ljudi podpira, ki izdelujejo bolj dragocene predmete, a ne da bi onemogočevala in ovirala njih delo.
Da bi se ta industrija razširila, kakor tudi, da bi se ji omogočil obstoj, bi bilo treba rezervirati v dr-
žavnih prostorih v Vučijaku in Murtenici gotovo količino gozdov za njihovo stalno uporabo ter jim dovoliti sekanje proti nizki pristojbini, kakor se to dovoljuje žagarjem. V vseh državah, kjer obstoja taka industrija, se jo na vse strani proučuje in favorizira; pri nas pa je prišlo do tega, da se jo enostavno duši, ne da bi se ji dalo surovino za predelavo na razpolago iz gozdov, kjer gnije na tisoče debel. Izdelovalci so se proti tej prepovedi pritožili na narodno skupščino, pa jim ni ničesar pomagalo.
Kadar obstoja v kakem kraju hišna industrija v takem številu, je to dokaz, da v teh krajih poljedelstvo in živinoreja nista v stanju prehraniti prebivalstva, kakor tudi da so spretne in dobre delovne moči na razpolago, ki so zmožne vršiti tako izdelavo. To pa obenem pomeni, da so ii kraji zreli za industrijo. Ako se je mogla industrija sama po sebi razviti, potem bi morala tudi država ukreniti vse potrebno, da se ta industrija vzdrži in modernizira. Zato bi bilo najbolje, da v Rožanstvu osnuje obrtni muzej za lesne izdelke, ki bi se jih še lahko tam izdelovalo. Ta muzej naj bi bil zvezan s šolo, kjer bi se mladina kakor tudi odrasli učili izdelave novih, dosedaj neizdelovanih predmetov, kakor tudi luženja, politira-nja in slikanja lesa. V prvem času bi morale šole posredovati tudi prodajo teh novo izdelanih predmetov. Na primer pestre omare za že-nitovanjsko opremo se izdelujejo z rezili in barvajo s prstenimi barvami, zato niso tako okusno izdelane, kakor so slikane beograjske omare. Ako bi se ljudje priučili, da bi delali tudi z drugimi barvami in da bi delali po vzorcih, dosegli bi lahko boljše cene, medtem, ko bi jih to ne stalo mnogo več truda kot dosedaj.
Novi izdelki, ki bi se po mojem mnenju lahko udomačili, bi bili: peresniki in škatlje za peresa ter svinčnike za šolsko mladino iz strugane surove bukovine, okrašene s prekopiranimi slikami, dalje dečje škatljice iz mehkega lesa izdolbene ali iz deščic sestavljene ter barvane in slikane, odnosno prevlečene z barvanim papirjem, otroški vozički za lutke, posode za pripravo močnatih jedi, kladiva za tolčenje mesa, deske za kuhinjsko potrebo, male omarice za začimbe, deske za pranje perila, pine, mešalniki za jajca, kotlički, sodčki za sol in poper, računski stroji, skledniki in etažerke, otroške puške ter škatljice za razno uporabo, za šivalne potrebe, obroči za igranje, vile, kosišča in lopate, držaji za ščetke, okvirji, posode, razni križi, otroške domine, igralne kocke za zidanje, bičevniki, podloge za posode na mizah, pipe, podobe, okrogle posodice za pomade, škatljice za ličilo in kolomaz, otroške igrače, zajemalke, kadi, leseno obutev /zobotrebce, obode za sita, hrastove škatlje, posode za vzorce olja, vina in žganja itd.
Iz naših organizacij.
Poučen izlel v Mehanično vrvarno, terilnico in predilnico lanu in konoplje Anion Šinkovec d. d. v Grosupljem je
priredilo Slov. trg. društvo »Merkur« preteklo nedeljo. 120 izletnikov, članov in prijateljev društva, si je pod strokovnim vodstvom g. Šinkovca ogledalo vse naprave tega podjetja, ki obstoji že od leta 1884 in je imelo prvotno svoj sedež v Kranju, kjer se nahaja sedaj le še vrvarna. 2e pred vojno se je lakratna tvrdka, vsled dobre kakovosti blaga in solidnega kupčevanja po-vspela na prvo mesto v Sloveniji, po vojni pa je sedanji vodja ustanovil poleg vrvarne v Kranju še novo velikopotezno podjetje v Grosupljem, t. j. terilnico in predilnico in tovarno molvoza. Baš pred kratkim se je podjetje pre-osnovalo v delniško družbo, da na ta način lem lažje zadosti potrebam vedno večjega obrata. — Podjetje je opremljeno z modernimi stroji ter izdeluje in dobavlja pod vodstvom predsednika družbe g. Šinkovca, ki je svoje strokovno znanje v inozemstvu izpopolnil, pre-
divo iz lanu in konoplje, prejo za platna in domače platno, kakor tudi vse vrste vrvarskih izdelkov od najfinejšega motvoza do debelih transmisijskih in ladijskih vrvi. Izdelujejo se tudi pasovi Igurie) in mreže v poljubnih dimenzijah. — Po zanimivem ogledu celega podjetja, ki slove danes vsled dobrih izdelkov daleč naokoli in je na prvem mestu v naši domovini, znano pa je tudi v inozemstvu po prvovrstnem izdelanem lanu in vsled svojih solidnih vrvarskih proizvodov, je podjetje povabilo vse izletnike na malo južino. Uživajoč gostoljubnost podjetja, med prepevanjem društvenega pevskega zbora in ob zvokih godbe, so se navzoči živo pomenkovali o utisih, zadob-Ijenih pravkar v tovarni. — Imenom društva »Merkur« se je zahvalil podjetju in v prvi vrsti g. predsedniku Šinkovcu g. Kavčič, povdarjajoč, da je vodstvo pokazalo obilo smisla in razumevanja za naš poučni izlet, kar znači, da se vsekakor zaveda namena in pomena takih izletov, ki naj širijo obzorje ude-ležnikov, istočasno pa tudi poglobe zveze naših kupčijskih krogov. S pozivom, da podpiramo v prvi vrsti našo domačo industrijo ter pokažemo na ta način, da vemo ceniti delo naših indu-sirijskih pijonirjev, je govornik zaključil, na kar so posetniki odšli, da prebijejo čas do odhoda vlaka v medsebojni zabavi v staroznani gostilni pri Rusu, ob kateri priliki je društveni zbor v polni meri vršil svojo dolžnost.
Vsi kadilci najrajši uporabljajo pasto za čiščenje zob.
Trgovina.
Kaj smejo prodajati trafikanti? Na
neko vprašanje je kakor izvemo, odgovorila tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica, da so trafikanti upravičeni prodajati le tobačne izdelke, t. j. tobak, cigarete, cigare ter kvečjemu še kadilske potrebščine, kakor cigaretne papirčke, stročnice, vžigalice in ustnike. Prodaja teh predmetov se je že popolnoma udomačila. Seveda se poleg teh predmetov prodajajo po trafikah iudi kolki, znamke, dopisnice in podobno. Za druge vrste blaga si mora trafikant preskrbeli poseben obrtni list, n. pr. za trgovino z galanterijskim blagom in drobnino, s papirjem itd. Gremij trgovcev v Mariboru, ki se je o stvari ludi izjavil, zahteva, da se trafikantom ne daje trgovskih obrtnih listov, ker predpisi o zapiranju in odpiranju trafik niso v skladu z delovnim časom v trgovskih obratih in se trgovci vedno pritožujejo, da prodajajo trafikanti razno blago ob nedeljah in po večernih urah, ko so trgovine že zaprte.
Živinski potni listi morajo biti potrjeni od vojaške oblasli. Ministrstvo notranji del je izdalo naredbo, po kateri morajo biti živinski potni listi potrjeni od vojaške oblasti. Ta naredba velja za konje, vole in drugo vprežno živino. V slučaju, da polni listi ne bodo imeli potrdila vojaške oblasti, smejo oblasti živino kupcu odvzeti kot na sumljiv način pridobljeno.
. Novi Sad, skladišče za češko trgovino. Po poročiiu zagrebškega »Mot-gen-a« je na novosadski konferenci naših in čehoslovaških trgovcev dne 6. t. m. podal predsednik praškega sejma Ziška zelo zanimivo izjavo. Obljubil je, da bodo čehoslovaški trgovci ustvarili v Jugoslaviji nove trgovske zveze in da naj bi novosadsko blagovno skladišče posredovalo bodoči medsebojni trgovski promet. Po Donavi se bo češko blago dovažalo in vskladišča— lo v Novem Sadu, tako da bodo mogli imeti ondi jugoslovanski trgovci izbiro.
Francoski zakon glede navedbe vpisov v trgovski register. Francoski zakon z dne L junija t. 1., razglašen v »Journal Officiel« od 5. junija 1923, določa, da morajo vsi francoski ali inozemski trgovci in vse domače in inozemske trgovske družbe na računih, na pisemskih papirjih, na naročilnih listih, cenikih, prospektih in anoncah navesti dobesedni prepis vpisa v trgovski register. Zakon z dne 1. junija t. 1. določa izrecno, da se nanaša ta dolžnost na tvrdke, ki so navedene v zakonu z dne 18. marca 1919. Predmetni člen zakona pa določa: V register se morajo vpisati one francoske ali inozemske tvrdke, katere imajo v Franciji svoj sedež.
>IT0<
svojo filijalo ali agenturo, nadalje one francoske ali inozemske trgovske družbe, ki imajo v Franciji filijalo ali agenturo. Iz teh določil izhaja tedaj, da inozemske tvrdke, ki nimajo v Franciji fi-iijal, a so v trgovinskih stikih s Francijo, niso podvržene predmetnemu francoskemu zakonu o obveznosti navedbe vpisov v trgovski register.
Avstrijska zunanja trgovina. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je znašal avstrijski uvoz 9.'56 milijonov, izvoz pa 593 milijonov zlatih kron, tako da znaša pasivum 363 milijonov.
| Zahtevajte povsod našo domačo*
j Koiirasfeo cikorijo
J izvrsten pridatek za kavo.
Industrija.
Osvoboditev industrijskih podjetij od dajanja priprege in rekvizicije prevoznih sredstev za vojaško službo. Po čl.
233., točka 3. zakona o usirojstvu vojske ima ministrstvo vojne in mornarice s posebnim pravilnikom v sporazumu s pristojnimi ministrstvi določiti, katera industrijska podjetja se imajo oprostiti od dajatev živine in vozil za miro-•dobno službo in za slučaj vojne. Ministrstvo trgovine in industrije je v svr-ho sestave predlogov za ta pravilnik pozvalo trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da predloži seznam podjetij, ki bi prišli za oprostitev v poštev. Ker je zbornici v to svrho določen zelo kratek rok, poživlja trgovska in obrtniška zbornica vsa industrijska podjetja. ki reflekiirajo na to ugodnost, da ji nemudoma najavijo število vprežne ži-vine po posameznih vrstah, dalje šte-Vll° in vrsto vozil in drugih prevoznih sredstev, ki bi prišla za vojaško službo v poštev s podrobno in konkretno utemeljenim predlogom koliko oj jih bilo treba oprostiti od vojaške službe. Obenem naj podjetja navedejo ati in v koliko so uživala tozadevne ugodnosti že med svetovno vojno.
Denarstvo.
Hesse deviz v Varšavi. Tudi poljska marka drvi v razvrednotenje, dasi finančni minister napenja vse sile, da njeno konstantno padanje ustavi, še pred kratkim je notiral uradno dolar 250 tisoč polj. mark, 6. oktobra pa že čez pol milijona, v zunanjem prometu celo en milijon. Poljski trgovci so imeli pravkar veliko zborovanje v Varšavi in razpravljali o načinu dobave tujih vami, ker so v veliki stiski radi plačila inozemskih obveznosti. Ako se ne posreči stabilizacija poljske marke, bo prišla poljska trgovina v hudo krizo.
Carina.
Internacijonalna akcija za ublažitev carinskih težkoč. 15. oktobra se sestane v Ženevi Gospodarska komisija Društva narodov k mednarodni konferenci glede carinskih formalitet. Konferenci so predloženi številni predlogi, posebno od strani Mednarodne trgovske -zbornice. Kakor se čuje, naj bi stopile vse spremembe v okviru carinskih for-•malitet v veljavo šele potem, ko so bile razglašene, to pa zato, da morejo biti »nteresirani krogi pravočasno in nedvoumno poučeni o njih. Enaka ‘obveznost objave naj bi veljala tudi glede tarifov samih prepovedi, uvoznih in izvoznih omejitev itd. Tajništvo društva dobi »alog, da Organizira na podlagi teh državnih objav mednarodne informacije. Prepreči naj se, da bi bilo znanje carinskih predpisov monopol posredovalcev. Sicer pa naj bi se uvozne in tzvozne omejitve v vseh udeleženih državah po možnosti odpravile. Osebe,
bi bile oškodovane radi samolasine-?3a izvajanja carinskih, uvoznih in izvoznih predpisov, naj dobe možnost, da Pridejo do svoje pravice bodisi po administrativni ali kakšni drugi poti. Ce 3c je s trgovinskimi pogodbami uvoz kakega blaga kontingentiral, se mora bkreniii vse potrebno, da kontingent ne Poslane monopol ene firme ali posamičnega koncerna. Nadaljni ukrepi se , Ce)o splošne veljavnosti kvalitetnih, ^lavinskih odnosno zdravstvenih cer-"'katov izvoznih dežel tudi za dežele IJvoza, da ne bi bile potrebne nove zamudne in drage preiskave in analize. *rar se tiče uverenj o izvozu blaga, naj 1 se postopanje in formalitete kar naj-
bolj poenostavile in izenačile za vse udeležene države. Carinske formalitete pri pasivnem oplemenjevalnem postopanju, dalje pri uvozu vzorcev in modelov, kakor tudi one glede olajšav za trgovske potnike naj se konečno urede. Olajšave in formelna carinska postopanja, ki si jih priznajo medsebojno posamezne države, naj se vzajemno raztegnejo na vse v Društvu narodov zastopane države.
Promet.
Pritožbe glede zamudnih dostavitev pošiljate v na državni železnici. Na pritožbo, ki jo je naslovila trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani na inšpektorat državnih železnic glede zadrževanja blagovnih transportov na omrežje inšpektorata (ugotovlio se je, da morajo trgovci čakati po osem, deset in še več dni na moko, ki jo dobivajo iz mlina, oddaljenega komaj do 100 km), je inšpeforat obvestil zbornico, da znaša dostavni rok za tovorne pošiljatve moke do razdalje 200 km sicer 15 dni, da pa je v interesu stvari pripravljen prijavljene morebitne zamude zasledovati, ako se mu sporočijo konkretni slučaji in pošljejo zadevni tovorni listi na vpogled. Inšpektorat obljublja, da bo pozval prizadeto osobje, ako se bo na podlagi tovornih listov in zasledovanj ugotovilo neupravičeno zadrževanje pošiljk na kaki postaji, na odgovornost in ukrenil potrebno, da se bo nadaljnji transport pošiljk vršil brez neupravičenega zadrževanja.
Podražena poštna vrednotnica. Od 16. t. m. se zviša prodajna cena listov za odgovor od 4 na 8 Din.
Za vzpostavitev direktne brzojavne in telefonske zveze med Beogradom in Ljubljano. Ker je ljublj. poštna direkcija dela, ki se tičejo vzpostavitve direktne brzojavne in telefonske zveze med Beogradom in Ljubljano, od Ljubljane do Beograda že izvršila, a zagrebška direkcija nadaljnje zgradbe direktne zveze iz Zagreba proti Beogradu vsled pomanjkanja gradbenega materijala ne more izvršiti, je naslovila trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani na ministrstvo pošt in telegrafov vlogo s prošnjo, da blagovoli ministrstvo pospešiti nabavo in nakaza-nje potrebnega gradbenega materijala gradbenim sekcijam. V predmetni vlogi poudarja trgovska in obrtniška zbornica emmentnost interesa, ki ga ima čimprejšnja dograditev direktne zveze za poslovanje denarnih zavodov, trgovskih tvrdk in industrijskih podjetij, kakor tudi za informativne službe, časopisja in za promet upravnih oblasti. Na to svojo vlogo je ministrstvo odgovorilo zbornici, da je ves gradbeni materijal za zgradbo direktne telefonske linije Beograd—Ljubljana tudi zagrebški direkciji že dostavljen. Edina ovira, ki je do sedaj zavlačevala to zgradbo, je bila ta. da ministrstvo ni razpolagalo z dovolj-no količino oronaste žice. Ker pa je nabavljena žica pred kratkim prispela, so sedaj odstranjene vse ovire in zagrebška direkcija je že pričela z nadaljevanjem prekinjene zgradbe. Kakor je pričakovati, bo zgradba te linije krajem tekočega meseca završena ter ista naj-dalje do srede novembra puščena v promet. Glede direktne brzojavne zveze pa pripominja ministrstvo v predmetnem dopisu na ljubljansko zbornico, da se brzojavna zveza ne bo mogla poprej oživotvoriti, dokler ministrstvo ne bo dobilo železne žice in brzojavnih drogov, ki so naročeni na račun reparacij v Nemčiji. Vsled približanja zimske sezone je dvomljivo, da se bo ta zveza mogla izvesti že v teku tega leta. Vsekakor obljublja ministrstvo, da se tudi ta zveza čimpreje vzpostavi.
Pristojbine za mednarodni paketni promet. Izza dne 16. oktobra t. 1. se izpremeni razmerje zlatega franka na-pram dinarju v mednarodnem poštnem paketnem prometu, in sicer tako, da bo 1 frank enakovreden 20 dinarjem. Zato se s tem dnem izpremene tudi mednarodne paketne pristojbine. Za Avstrijo
~
) lj
TW.DE MARK l~
je dopustna za pakete največja teža 5, 10, 15 in 20 kg in najvišja vrednost 1000 frankov. Težna pristojbina znaša 35, 51, 67 in 83 Din, vrednostna pristojbina pa za vsakih 300 frankov = 6000 Din 3 Din. Pošiljki je priklopiti dvoje carinskih napovedi. — Za Češkoslovaško je dopustna največja teža 1, 5, 10, 15 in 20 kg in naj višja vrednost 1000 frankov. Težna pristojbina znaša za pakete, ki se odpravljajo preko Maribora, 31, 35, 59, 87 in 113 Din, vrednostna pristojbina pa kakor za pakete, namenjene v Avstrijo. Pošiljki je priklopiti troje carinskih napovedi. — Za Italijo znaša dopustna največja teža 5 kg in najvišja vrednost 1000 frankov. Težna pristojbina znaša 40 Din, vrednostna pristojbina pa kakor za pakete, namenjene v Avstrijo. Pošiljki je priklopiti dvoje carinskih napovedi. — Isto velja tudi za pakete, namenjene na Bulgarsko z razliko, da znaša težna pristojbina le 35 dinarjev.
Prometne zveze z Ameriko. Tvrdka »Cosulich« Trst naznanja, da odplujejo tekom prihodnjih mesecev v Ameriko sledeči parniki: V New-York: »Presi-dente Wilson« dne 3. novembra, »Columbia« dne 20. novembra, »Martha Washington« dne 4. decembra, »Pre-sidente Wilson« dne 22. decembra. V Philadelphijo: »Teresa« koncem oktobra. V Buenos Aires: »Federica« dne 20. oktobra, »Atlanta« dne 30. oktobra, »Emilia« sredi novembra, »Francesca« dne 8. decembra, »Belvedere« dne 18. decembra. Tvrdka opozarja na izvan-redno ugodno lego Trsta pred vsemi drugimi severnimi lukami v železniško-tarifnem oziru. V splošnem se lahko reče, da znašajo ugodnosti za tovore pri pošiljanju preko Trsta napram Hamburgu, n. pr. za dunajski rajon, povprečno 60 do 100 šilingov in za praški rajon povprečno 30 do 60 šilingov za 1000 kilogramov.
Izvoz in uvoz.
češkoslovaški uvoz lesa v 1. 1919 — 1923. Češkoslovaška je izvozila v 1. 1919 42.167 vagonov lesa, v I. 1920 85 tisoč 827 vagonov, v 1. 1921 140.067 vagonov, v 1. 1922 231.497 vagonov in v prvi polovici I. 1923 187.034 vagonov. Od izvoza v 1. 1923 odpade najvišji delež na izvoz v Nemčijo, namreč 144.483 vagonov. V našo državo se je v istem času izvozilo 234 vagonov, v Italijo 305 vagonov, na Madžarsko 19.360 vagonov, v Avstrijo 3351 vagonov, na Ru-munsko 70 vagonov in v Švico 8601 vagonov. V našo državo 1. 1923 uvoženi les je bil večinoma neobdelan, uvozilo se je namreč 194 vagonov neobdelanega in le 40 vagonov rezanega lesa.
Automat THE REK CO., LJUBLJANA.
Književnost.
Problemi naše državne ureditve in Slovenci. V knjigarni Vilka Weixla v Mariboru je izšla pod zgorajšnjim naslovom zanimiva knjižica ravnate-telja dr. Pavla S t r mš k a. Na 55 slraneh obdelava aktuelno snov, katere vsebino povedo že naslovi posameznih poglavij: »Nekoliko zgodovinskega pregleda«, »Dokumenti našega osvobojenja«, »Amputacija in federalizem«, minimalni in maksimalni program«, »Eden ali trije narodi« in »Obe možnosti bodočega razvoja«. Poljudno, jasno pa kratko nam pisatelj podaje politično zgodovino Jugoslovanov do prevrata, opisuje delovanje Jugoslovan, prvakov in srbskih državnikov za usivaritev države Sibov, Hrvatov in Slovencev med vojno in navaja sklep skupščine v Podgorici, adre-so odposlancev Narodnega veča in odgovor regenta Aleksandra, ki so ustvarili pravni temelj naši sedanji državi. Z ostro kritiko, ki je prožeta globoke ljubezni do naroda in države, osvetljuje nesmiselnost, brezciljnost in veliko škodljivost sedanjih državnopravnih in strankarskih bojev. Svoje delo zaključuje z izrazom trdnega, zavestnega prepričanja v bodočnost Jugoslavije in s popolnoma pravilno ugotovitvijo, da bo za to padla odločitev ne na političnem, temveč na gospodarskem polju. Knjižico, ki na tako ozkem prostoru toliko pove, vsem gospodarskim, posebno pa trgovskim krogom najtopleje priporočamo.
Razno.
Socialnopolitični svetovni kongres
se vrši drugo leto v Pragi. Sklicuje ga Mednarodno društvo za zakonito varstvo delavstva.
Nov gospodarski program Rumunije. Glasom bukareških časopisnih vesti, namerava postaviti rumunska vlada nov gospodarski program. Ta bo med drugim vseboval olajšave onih ukrepov, ki ovirajo dotok inozemskega kapitala, dalje razvoj in izrabo rumunskih petrolejskih vrelcev in uvrednotenje odnosno porazdelitev petrolejskih produktov na monopolski način.
Sladkorni boni v Poljski. Zveza poljskih sladkornih industrijcev se je obrnila na finančnega ministra s prošnjo za dovoljenje, da sme izdati sladkorne bone. Ta korak motivira s tem, da bo treba v najbližji bodočnosti izplačati producentom sladkorne repe vsoto, ki bo znašala toliko kot celokupen obtok bankovcev, t. j. 9000 milijard. Da se denarni trg nekoliko razbremeni, predlaga zato sladkorna industrija emisijo sladkornih bonov, ki naj bi predstavljali tiire stabilne vrednosti.
Uvoz luksuznih predmetov v Bolgarijo. Prepoved uvoza luksuznih predmetov v Bolgarijo se v kratkem ukine. Na luksuzne predmete se bo pri uvozu pobiral poseben carinski pribitek, ki dosedaj še ni določen.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Državna borza dela. Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. oktobra do 6. oktobra 1923 dela 223 moških in 103 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Delodajalci so pa iskali 138 moških in 87 ženskih delavnih moči. Promet od 1. januarja do 6. oktobra 1923. izkazuje 37.718 strank in sicer 17.262 delodajalcev in 20.456 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 11.251. — Dela iščejo: Pri državni borzi dela v Ljubljani: vrtnarji, kamnoseki, steklarji, kovači, stavbeni in strojni ključavničarji, železostrugarji, kleparji, zlatarji, mehaniki, elektromonterji, mizarji, kolarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, peki, mesarji, zidarji, vodovodni inštalater, tiskarski strojnik, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja špiriiuoznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje drož, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, poslovodja lesne stroke, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščniki, nadzorniki delavcev, solicitator, pis. moči, sluge, hišniki, vratarji čuvaji, vzgojiteljice, trgovske so-trudnice, koritoristinje, restav. blagajničarka, natakarice, šivilje, hišnice, delavke, gospodinje, vajenci, vajenke itd. Pri državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, gospodinje, viničarji, majarji, ekonomi, drvarji, rudarji, vrtnar, kamnoseki, orodni kovači, podkovski kovači, stavbeni in strojni ključavničarji, kotlarji, železostrugarji, kleparji, mehaniki, urarji, mizarji, kolarji, usnjar, sedlarji, tapetnik, krojači, šivilje, čevljarji, brivci, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, kuharji, hotel, sobarice, slikarji, dimnikar, skladiščniki, strojniki, trgovski sotrudniki, sotrudnice, kontoristinje, sluge, tov. delavci, delavke, pom. delavci, delavke, šofer, kočijaži, hišniki, pisar, moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. Pri državni borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, viničarji, hlapci, rudarji, lončarji, kovači, ključavničarji, mizarji, kolar, sedlar, čevljarji, krojači, klobučar, knjigovez, mlinar, peki, slaščičarji! mesar, laborant, strojniki, kurjači vratar, trgovski sotrudnik, skladiščnik, dninar voznik, paradni kočijaž, pisar, moči bolniški strežnik, frizerka, natakarice, pro-dajalka, sobarica, služkinje, blagajničarke, strojepiske, kontoristinje, vajenci, vajenke itd. Pri državni borzi dela v Murski Soboti: sluge, delavci. — V delo se sprejmejo: Pri državni borzi dela v Ljubljani: rudarji, kotlarji, kovinski struggr; strojni ključavničar, elektromonier, pohištveni mizar, mizarji, žagarji (cirkularisti), žagarji za polnojarmenik, žagarji za vodno žago, žagarji (gateristi), žagarji za venecijansko žago, izdelovalci gamaš, čevljarji, čevljarski delovodja, šče-tar, klobučar, mlinar, sodavičar, pleskar, zidarji, potnik za kravate, šivilje, posfrežnica, služkinje, vajenec itd. Pri državni borzi dela v Mariboru: gospodinja, hlapci, dekle, viničarji, majarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovači za orodje, kovač za nože, podkovski kovač, železostrugarji, sodarji, ključavničarji za tehtnice, mizarji, kolarji, lesni strugar galerist, čevljarji, mlinarji, zidarji slikarji’ dimnikarji, strehokrovci, gosposki sluga, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške služkinje, kuharice, sobarice, blagajničarka v točilnico, vajenke za šivanje perila. Pri državni borzi dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnarji, lončarji, kovači, kolarji, sodarji, pletarji, sedlarji, jermenar, čevljarji, pek, hlapci, kmečke dekle, kuharice, gospodinja, soba-nca, služkinje, vajenci raznih strok itd. — Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: krojač, dninarji, služkinje, krojaški vajenec itd.
Tržna poročila.
Tedenski pregled žitnega irga. Zagreb, 13. oklobra. Na iržišču je vladalo pretekli teden mrtvilo v vsem prometu. Navzlic, da so bile nekatere cene daleč izpod normalne ponudbe, ni bilo nikakega zaključka. Pomanjkanje gotovine je bilo občutno. Na novosadski blagovni borzi se ni prodal ne en ■vagon moke. Situacija za poedine vrste blaga je sledeča: moka se je nudila v večjih množinah iz boljših mlinov Bačka ali Banat in to izključno bela moka, kateri je bila cena začetkom tedna 575 Din in je koncem slednjega padla na 560 Din. Pšenica je bila brez prometa in notira okoli 355 pariteta bačka postaja. Producenti nočejo prodajati pri tej ceni, čakajo zvišanja. Iz okolice Požege se je nudila po 354 Din in je kasneje poskočila na 360. Ista kvaliteta se je iskala za Slovenijo, pariteta Ljubljana po 375 Din v teži 78-79 kg za ceno 355 do 360 Din. Zaključka je bilo samo nekaj vagonov. — Koruza je bila malo trgovana. Zdravo blago se je nudilo po 260 do 265 ab baška in 270—275 ab sremska postaja. Povpraševanje je bilo edino za koruzo v storžih, ki je od 150 poskočila na 160 Din. Tendenca koruzi je ostala neiz-premenjena, promet neznaten. Oves je v ceni nekoliko popustil, vendar ni bilo
prometa. Rešetan na slavonskih postajah se je nudil po 237.50, na bosanskih (Banjaluka, Prijedor) 225 do 230. Promet je bil neznaten in to pariteta Zagreb po 260 Din za slavonski oves. — Otrobi so bili zaključeni po 160 pariteta Zagreb in sicer drobni v jufenih vrečah.. Fižolu je cena nekoliko popustila. Pisani je notiral 450 Din, beli 525, postavno natovorna postaja Podravina ali Medjimurje. Slovenski fižol je mnogo dražji, ker ga Slovenci eksportirajo v Italijo in Francijo, po cenah franko Pariz. Radi dviga dinarja je v skladiščih S v Ljubljani in (Tugih večjih mestih Slovenije ostalo mnogo fižola. Na zagrebški borzi je bil promet v otrobih in pšenici. V glavnem je vladala stagnacija. Kriza je radi neznatnega prometa na vrhuncu.
Dobava, prodaja.
Prodaja skladišča. V pisarni inženirskega oddelka dravske divizijske j oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, se ! bo dne 25. oktobra t. 1. ob 11. uri do-\ poldne po naredbi komandanta dravske divizijske oblasli I. broj 2467 od 25. septembra t. 1. vršila ponovna javna ustmena dražba za prodajo skladišča v Einspilerjevi ulici v Mariboru. Pogoji za to dražbo so razvidni vsaki dan med uradnimi urami v pisarni inženirskega
oddelka dravske divizijske oblasti- v Ljubljani, Kongresni trg 1. Pravico za pogajanja pri tej dražbi ima vsakdo, ki ni izključen iz vdeležb na dražbah. Vsi dražbeniki položijo kavcijo in sicer: Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 5%, inozemci pa 10% od začetne svote. Kavcijo se mora položiti na blagajni komande dravske divizijske oblasti v vojašnici Vojvoda Mišiča (bivši belgijski vojašnici) na dan pred dražbo in s sprejetim reverzom o položeni kavciji pridejo družabniki na dražbo. Kavcije vseh dražbenikov se bodo zadržale do odobritve dražbe od pristojne vojaške oblasti, kasneje pa samo kavcija onega dražbenika, s katerim bo zaključena pogodba o prodaji. — Iz pisarne inženirskega oddelka dravske divizijske oblasti. — I. br. 2467.
Dobava telegrafskega orodja in inventarja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. oklobra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave telegrafskega orodja in inventarja.
Prodaja barake »Dunaj« v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1 se bo vršila dne 26. oktobra t. 1. ob 11. ure dop. javna ustmena dražba za prodajo barake »Dunaj« v Mariboru.
Predaja »Dravske kasarne« v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani,
Kongresni trg 1 se bo vršila dne 27 oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne javna ustmena dražba za prodajo »Dravske kasarne« v Mariboru.
Dobava sena in slame. Pri intendan-luri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 29. oktobra f. L ponovna ofertalna licitacija glede dobave 600.000 kg sena in 270.000 kg slame.
Dobava ziafih in plutovinastih bobin za izdelovanje luksuznih cigaret. Pri
upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 30. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8.000 komadov zlatih in 6.000 komadov plutovinastih bobin za izdelovanje luksuznih cigaret.
Dobava kalum - ferocijanatuma. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. oktobra t. 1 druga ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kaluma-ferocijanaturna.
Dobava lesa za tla. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bc vršila dne 27. oktobra t. I. ofertalna licitacija glede dobave lesa za tla.
Prodaja pepela. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. oktobra t. 1. ponovna dražba: približno 150 vagonov pepela.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatkih so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
::::::::
••••••••••••■o
.©•o©*©©©©«©©©©
'••••••••••••C
»♦©©»©©©©♦•©©
••••••f'
• •••O*1__*..x.
'•••••«©••©•••
'©•••••••••••••
 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ■I-.'.
•••••• •••••••••••••©••••O©©©©©•«••©••••••• •••••••••••••••<
• •»••KM ••O©©«©© •O©©«©«© ••©••o©*
0900*©©©
• ©©©•*•'
I I ■*»«"'
Mi©«*
•ao«©e©©
•«••••••©**
©»©©©♦©»♦©# •StSSSSj«
•••••••••••••©•©•••«v• ••••••••©os.©©©©©©©®••©•••O©©©«©•••©©••a©©«©••••9©«©b©©©••••••»•©•••
 «•••
• ©•tt-9©©©©©©© . ,
 «••©•«•••••
••••••©••©©
 “••••----
Kolodvorska ulica štev. 30.
n. občinstvo I Podpisano ravnateljstvo uljudno naznanja, da otvori
torek, ta. oktobra 1023 KUVO-rPODlETlE
3. naimoderneie . 1	   ■©©
V
novo, najmoderneje
v novo zgrajenem traktu palače ^LJUBLJANSKI DVOR".
Podrobne objave, sporedi in začetki predstav so razglašeni na dnevnih letakih. — Za obilni obisk se priporoča
velespoštovanj em
Julij Cesar
ravnatelj kino-podjetja »Ljubljanski dvor".
!©©♦©©©©©——© — ©©©—©©—©♦©♦»©•©©©©—©>©•©©©©©©©©©©—©©©——©——©••©•©•©©©•©•• — ©©©•»©©©••©•©©©•©©•—©©©•©©©•©©©•••©©©•©•©©©©©•©©••©
©•••••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••©••••••••••©©•••(
iaimtoQiioM2UiiiNlilni.
»Velika Pratika« je najstarejša pratika, udomačena v vseh slovenskih hišah in rodbinah.
Gg. trgovcem, ki prevzamejo en gros prodajo, so na razpolago prodajni prospekti, katere jim pošlje Tiskarna ]. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg štev. 12
na njih zahtevo takoj in brezplačno. Pri večjem odjemu znaten popust.
Pristopajte kot član k društvu
Koledarje	Tiskarna	»Merkur"
aSJ"~;T7=T,
Simon Gregorčičeva ul. Telefon 552
Prometni zavod za i j. BALOH premog d. d. v Ljubljani
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov inozemski premog in koks
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
=111=111=111=111=111=11 II
_ :	n
n _ ___________________
h
II galanterija, drobnarije, papir, E — pletarski izdelki
— Na debelo in drobno
U MARIBOR, Grajski trg 3 = T=iii=iii=iii=iii=iii=
1 Twtf' oglašajte v »Trgovskem llstu“!
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni siroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Ceniki zastoni In franko.
onllanfl
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago |
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za k»-*d in mlin za diSave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. |
TEODOR KORN
LJUBLJANA
POLJANSKO CESTO ŠT. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava strelovodov. — Kopališke in <; klosetne naprave.	;;
Izdelovanje posod iz pločevine ;; za firnež, barvo, lak in med ;; vsake velikost1, kakor tudi po- ;; sod (škatle) za konserve.