ŠteV 32 Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 11. avgusta 1926.
Leto Vin.
K,Ti£t, delavec In obrtnik naj bedo narodu vodniki
Uhaja vsako srdo Karočnlna: « celo leto Din M'— m pol leta . 15'—
Z3 tD0ie-rr.«tV0
la celo leto Din lnseratl po tarifo. • Pls-menim vprežanjem na] se prilogi iramko as odgovor, — Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo užival vse sadov« svolega dela In marljivosti I
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Rokopisi s« n« vračajo. - Plača tn toB ie v Ljubljani. - Uredništvo ln upMva J« v Ljubljani v Kolodvorski nilci Me*. 7. — Telefon Inter. It. 504. - Račun pri poft. čehovnera u-vodu SI. 11.««.
KMETSKI PRAZNIK
rta Krškem polju,
Program praznika:
? 1. Ob 8. uri zjutraj velika razstava in premovanje goveje živine na sejmišču v Krškem,
2. Ob 9. uri razstava in premovanje konj isto tam. ,.
8. Do 12. ure se zbero konjeniki, skupine, narodne noše in okrašeni vozovi ob Savi pri cerkvi v Krškem.
4.	Ob pol 1. uri krene povorka z godbo na čelu na Krško polje skozi Leskovec.
5.	Ob 2. uri prične slavnostno zborovanje kmetskega ljudstva na Krškem polju. Govorijo:
Predsednik HSS in kmetski voditelj Štefan Radič, tov. minister Pucelj, Al. Prepeluh, posl. A. Kelemina in drugi kmetski voditelji.
6.	Ob 3. uri velike konjske dirke, katerih se udeleže skoro vsi konjerejci Dolenjske, pod vodstvom načelnika konjerejskega odseka, tov. Fr. Zupančiča iz Rakovnika.
7.	Razstava vin, združena s sejmom na Krškem polju, pod vodstvom višjega klet. nadzr. g. Gombača.
Po končani dirki velika kmetska veselica s plesom. — Sodelovale bodo dve godbi na pili sala, tamburaški in pevski zbori.
Na veseličnem prostoru bo preskrbljeno za topla in mrzla Jedila in
izborna domača vina.
Vstopnina na razstavo, veselični prostor in dirko, za celi dan pet dinarjev. Tstopnice si naj udeleženci preskrbe takoj zjutraj, da ne bo popoldan prevelike gneče. Prodajale se bodo pri
mostu in na sejmišču.
Polovična vožnja dovoljena. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na razstavi in na zborovalnem prostoru.
Stjepan Radič na kmetskem prazniku.
Predsednik Hrvatske seljačke stranke in kmetski voditelj Štefan Radie nam je zagotovil udeležbo na kmetskem prazniku. Slovenski kmetski narod bo velikega moža in kmetskega mučenika iskreno pozdravil na zgodovinskem Krškem
polju, kjer je slavni kmetski vodja Matija Gubec bil svojo zadnjo bitko za kmetske in človeške pravice.
Hrvatski kmetje na Krškem polju.
Kmetskega praznika na Krškem polju se udeleže vse obmejne krajevne organizacije Hrvatske seljac-
ke stranke z zastavami. Pridejo v slikovitih narodnih nošah.
Pevski in tamburaški ' zbori.
Na Krško polj© pridejo hrvatski pevski in tamburaški zbori iz okolic Zagreba, Zagorja in Gorskega Kotora.
Kako ravnam s polovično vožnjo? Na vstopni postaji kupim celo enosmerno karto do postaje Videm-Krško in jo dam žigosat z mokrim postajnim žigom. Pri izhodu v Krškem te karte ne oddam, ampak jo obdržim. Na Kršk«m polju vzamem legitimacijo. Pridržani vozni listek in legitimacija velja za vožnjo na-
2
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev, ^t
Na starih zgodovinskih, s krvjo tisočev kmetov prepojenih tleh Krškega polja, se bodo tudi letos zbrale kmečke množice iz cele Slovenije, da na svečan način pokažejo vsemu svetu svojo vzajemnost v boju za pravice kmečkega stanu.
Skoro pred 400 leti se je zbrala na Krškem polju prva slovensko -hrvaška kmečka vojska pod vodstvom našega nepozabnega Matije Gubca. —r Tedaj je bil slovenski kmet brezpravna raja, ki ga je neusmiljeno tlačila objestna graščinska gospoda. Kakor še danes, je bil tudi tedaj slovenski kmetič potrpežljiv do skrajnosti. Ni se upiral z oboroženo silo, ampak iskal je svojo pravico pri cesarju. Iskal pa je svojo pravico zastonj. Tedanja »pravica« je bila urezana tako, da [e dajala pravico samo mogočnežem, za kmeta je pa ni ostalo nič. V skrajni svoji sili so kmetje prijeli za orožje, da se ubranijo krivice, toda njihov upor je gospoda zadušila v potokih zatirane in premagane kmečke krvi. Slovenski in hrvatski kmet sta morala robovati grajščinski gospodi dalje, dokler ni zlomila grajščinskega nasilja velika francoska revolucija.
Velikanski prevrat na Francoskem je prinesel zatiranim stanovom politično svobodo. Vse evropske države so se tekom let izpre-menile v parlamentarne države. V parlamentih so odločali ravnoprav-ni državljani. Parlamentarni sistem pa ni prinesel potrebne zaščite niti narodom kot celotam, še manj pa posameznim stanovom. Ta boj se bije šele danes.
Mi vsi uživamo vse pravice kot državljani. Vsak izmed nas ima pravico, da soodločuje pri upravi države s svojim volilnim glasom: Vsak ima pravico, da pri volitvah svobodno pokaže svojo voljo, kako si želi imeti urejeno svojo državo. Te velike pravice se žalibog še mnogi izmed nas vse premalo zavedajo. Praksa pa kaže, da je za kmečki stan tudi ta pravica še mnogo premajhna. V naši državi bi zaenkrat še zadostovala, doker je ogromna večina prebivastva kmečka, ne zadošča pa tam, kjer so kmetje v manjšini.
Prebivalstvo naše države je v ogromni večini kmečko. Človek bi torej pričakoval, da bodo v taki državi pravice kmečkega stanu že z dosedanjimi parlamentarnimi sredstvi dovolj zavarovane, kajti naravno bi bilo, da bi si večina kmečkih volilcev izvolila tudi večino svojih zaupnikov za parlament. V resnici pa vidimo, da temu ni tako. V parlamentu nimajo večine kmetje, ampak čisto drugače usmerjene stranke. Če bi sešteli vse kmečke zastopnike, bi res imeli ogromno večino, toda mi vidimo na žalost, da sedi mnogo kmetov - poslancev v strankah, ki imajo skrb za k-meta samo na jeziku, v resnici pa vodi tiste stranke »pokvarjena gospoda«, kakor pravi Stjepan Radič, tej »gospodi« pa leži vse bolj na srcu kakor kmečki interesi. To je za kmete veliko zlo!
Naš praznik na Krškem polju velja torej v prvi vrsti utrditvi stanov
ske samozavesti slovenskih in hrvatskih kmetov. Mi doživljamo še danes žalosten pojav, kako v naši ožji domovini robuje in tlačani še mnogo, mnogo kmetov takozvanim samostojnim demokratom, kakor se danes imenujejo nekdanji liberalci. Ta stranka ima skrb za kmeta samo na jeziku, glavna stvar pa ji je takozvana »farška gonja«, ki pa je tudi le plašč, za katerim se skrivajo vse mogoče druge želje in nameni, samo skrb za kmeta ne. Mi pa pravimo: Kaj pa briga kmete »farška gonja«? čemu naj služi neodvisnemu kmetu bedasto zaleta-tavanje v fajmoštre in mežnarje? Kmečko blagostanje, ki je za nas prva in glavna stvar, ker moramo najprej živeti, se zaradi te gonje ne ho niti dvignilo, niti zmanjšalo — prej zmanjšalo. Ravno tako neodvisni kmetje nimajo prav nič od boja proti liberalizmu. Kaj nas to briga kot kmete? Pri nas ni nikomur prepovedano hoditi v cerkev,
kultura.
Pod tem naslovom je priobčil 3.. učenosti, da se jo razume, ker ji avgusta »Slovenec« daljši članek.! jasna sama po sebi. To abecedo hc Članek je smatrati za oficijelno! čemo, da bo slovenski kmet in de mnenje SLS. Pisan je k kmetskim j lavec
dnevom v Mariboru. Zanimivo je vedeti, kako stališče SLS napram kmetskemu stanu kot takemu zavzema. Člankar toži predvsem, da si je v najnovejšem času cel svet .-'moderniziral ia amerikani-zirak kakor pravi. Vsi stanovi so postali dobičkaželjni, vsak stan išče ie svoje interese in dobiček. Stanova, meščanstvo in delavstvo sta se organizirala v zgolj — kakor pravi —- gospodarska konkurenta in boritelja. Edino kmetski stan še ni tako organiziran.
»Slovenec« pride do sklepa, da je treba tako »moderniziranje in ame-rikaniziranje« slovenskega kmeta na vsak način preprečiti, da se ne zastrupi tudi kmečki stan s sebič-
,!"c. u,eu<ulu u,,,mi v cerKev, nim duh ki preveva dr j a tudi nikomur ni prepovedano, da x„s j ' , '	.
r?e te te tsrjsE
nam pa skrbi za d o voljno izobrazbo kmetov, bodisi za splošno ali pa za strokovno. Mi hočemo najprej živeti! Ko bomo pa vsi tako bogati in dobro preskrbljeni kakor je dobro preskrbljena »pokvarjena gospoda«, takrat bomo pa že našli tudi še kakšno urico, da se bomo »gospodi« in njihovim »liberalnim« in »klerikalnim« mancam prav pošteno smejali! Ampak najprej moramo živeti, pošteno in človeka dostojno življenje pa nam morejo preskrbeti samo stanovsko zavedni in stanovsko odločni kmetje sami, ki bodo volili za svoje zastopnike primerno izobražene in stanovske zavedne svoje ljudi. Praznik na Krškem polju, ki velja predvsem poglobitni in vtrditvi kmečke stanovske zavednosti, je torej naš praznik!
Kakor so pred 400 leti na Krškem polju nastopili v boju za svoje kmečke stanovske pravice Slovenci in Hrvati bok ob bok, tako bodo tudi letos prišli na Krško polje slovenski in hrvaški kmetje. Ne v želji, da drug nad drugimi zagospoduje, ampak v želji, da si eni kot drugi s skupnim deiom in z medsebojno podporo pribore ona prava, ki jim gredo kot večini v državi.
Zato želimo, da poteče naš praznik kolikor mogoče dostojno in ve-ličanstveno! Kolikor številnejša bo udeležba, toliko bolj se bo dvignil naš pogum. Mi moramo napredovati, mi se moramo končno vendarle enkrat osvoboditi gosposkega je-robstva in skrbeti, da z dvigom stanovske samozavesti vsakega kmeta, revnega in bogatega, dosežemo naš končni cilj, ko bo zaveden kmet s ponosom rekel: Jaz sem gospodar! Jaz vse redim, zato bo pa tudi moja beseda nekaj veljala!
Zato pridite vsi, ki vam čas količkaj dopušča, v nedeljo na zgodovinsko Krško polje, da pokažete s svojo navzočnostjo, Svojo solidarnost s kmeti iz Slovenije in bratske nam Hrvatske!
z njim v zvezi čimprej na tančno spoznal.
Ta politična abeceda, ta »socija listična zmota ustroja človeški družbe« kakor pravi »Slovenec« je hrbtenica vsakega kmetsko-de lavskega stanovskega pokreta.
Ne sestavlja pa hrbtenica še ce lega telesa. Le najvažnejši del je če ji prebodeš mozeg ohromi ceh telo. Ako Slovenska kmetska stran ka natančno ve, da je tudi kmetsk stanovska kultura mogoča le n podlagi gotove gospodarske moi kmetskega stanu, z drugimi bese dami, da je treba v teh kritični časih predvsem varovati tudi sve želodec, ni še radi tega samo raz redna stranka. To niso niti češkf agrarne stranke, niti ne bolgarski zemljedelska ali srpska zemljorad niška ali poljske kmetske stranke in tudi bivša samostojna kmetijski stranka ni bila. Ravno radi tega ker je gospodarstvo in kultura bi la in bo vedno v medsebojni zvez Še manj pa je to Slovenska kmet ska stranka po kateri je hotel »Slo venec« v imenovanem članku o( strani udariti.	. I
Kmetske ideje in njih
nasprotnici.
Med nami južnimi Slovani sino imeli oziroma imamo v zadnjen času dva največja ideologa kmet skega — in lahko se reče — kmet sko delavskega pokreta. To ji Aleksander Stambolijski med Bol gari in Stjepan Radič med Hrvati Prvi je polagal največjo vaznos v razredno in gospodarsko sme pokreta. Na tej čisto materijalistič ni bazi je dosegel veliko dejstvi združitve bolgarskega kmeta in de lavca in uspehi so dali njemu in kmetu-delavcu prav. V skrajnem obupu in strahu je zahrbtno napadla in pobila bolgarska buržu-azija tega drugega Matijo Gubca in celo zapadno meščanstvo je ploskalo. Iz samega strahu pred bolgarskim stanovskim pokretom je naše meščanstvo s Pašičem na čelu pustilo pasti tega morda največjega Jugoslovana. Stanovski čut »gospodarskega konkurenta in boritelja;: je tu v našem meščanstvu nadvla dal čut patrijotizma in koristi do movine. Od slovenskega kmeta p; zahteva »Slovenec«, da se pusti ra pač* treba tudi sam organizirati di »velikih metafizičnih ugank, k kot konkurent. To že upravičenost stoje za vsem življenjem izrabljat silobrana narekuje in jasna pamet še naprej.
pove. Danes že celo ko stoji kmet-! Očitati ali namigavati na razred ski stan ob meji gospodarskega nost hrvatskega in slovenskeg propada. Živina in poljski pridelki kmetskega pokreta, pa je še mnog napram industrijskim izdelkom in bolj grešeno. Stjepan Radič j obleki ne bi imeli tako nizko ceno, združil pod stanovsko zastavo HS ako bi zadnjih 6 let sestavljala vla- vse stanove in cel hrvatski naroc do dvetretjinska večinska kmetska Njegov brat dr. Ante Radič, ideolog stranka.	pokreta je prvi izmed Hrvatov zbi-
! ral narodno gradivo med ljud-PnlHtfnn	istvom. Začetek pokreta je sploh
roiuicna aaeceaa. , bU na polju progvete ^ če >slov9.
To je politična abeceda in pošte- • aecr. hoče: »kmetsko stanovsko vanka in ni treba nobene šole in i kulturen :, ker je pri narodu, ki ga
M
stal samo gospodarski konkurent in boritelj za svoje gospodarske interese.
»Slovenec« je mislil po strani udariti na slov. kmet. stranko. Naj mu bo za to povedana odkrita beseda.
Najprej živeti in potem modrovati.
S praznim želodcem, je že rekel Ivan Cankar, ni nikomur do metafizike in že po starem rimskem pregovoru je treba najprej živeti, potem šele filozofirati. Ako živi kmetski stan zgolj kot boritelj in gospodarski konkurent, to je pri nas predvsem buržuazija — delavstvo gotovo ne, — potem je precej jasno, da edino kmetski stan ne sme ostati edina ovčica med volkovi, ker ga bodo sicer volkovi požrli.
Res je zato, da hočemo modernizirati in amerikanizirati našega kmeta tako daleč, da se bo svoje moči, svojih interesov in koristi tudi v jasno zavedel; in sicer v gospodarstvu, politik in kulturi. Ker gre gospodarstvo in politika roko v roki, mu je to mogoče samo v stanovski stranki. Ravno radi tega, ker se kmetski stan ni bojno in interesno organiziral, vlada doslej buržuazija in je cel gospodarski in pravni sistem in vsa kultura stanovsko meščansko ukrojena. Med gospodarskimi konkurenti se je
Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«!
orf 70 ali 8095 kmetski stan, na-j >dna kultura sploh identična j imetski. Narodna ni niti meščan-ika, ki je pri nas itak nimamo, pa tudi duhovna stanovska ne. V »Hrvatski prosvetk in toliko zasmehovani Radičevi »Božionick pišejo leposlovne in prosvetne spise in član-ce sploh le kmetje in delavci. To e začetek kmetske stanovske kulture in tu bo tudi nadaljevanje.
Kdo bo ustvaril kmetsko kulturo?
, »Slovenec naj ne slepomiši, i Dem in Svet-:; in druge stanovske culture že ne ustvarjajo in je ni-coli ustvarjali ne bodo. Mogoče specifično katoliško in še to le go tovo odločujočo smer v njem, am-[pak kretsko stanovske in še posebej slovenske kmetsko stanovske kulture pa prav gotovo ne. Puhtimo za enkrat poglavje o tem ali >dgovarja n. pr. Mahničeva dogma-nčnost in intransignentnost značaju slovenskega kmeta ali ne. Ravno to, da »so stanovi organične-ga značaja, da tudi stanovi v gotovem oziru rastejo, kakor drevo, rastlina«, tvori .iz njega enoto v vsakem tudi verskem oziru, ki se je od zunaj ne da in ne sme korigirati. In ta enota je v temelju prežeta s krščanstvom t. j.: stanovska Čast in stanovsko poštenje in to kar smatra naš kmet kot nizkotno in nepošteno, se vjema z glavnimi nadeli krščanstva o dobrem in slabem, o grehu, in za to tukaj ni treba nikake zaščite od zunaj. To je, in iz tega zraste kmetska stanovska kultura in tu je vogelni kamen
nauku, da je narod z v»omi slabostmi in vrlinami svojimi najviiji in edini svoj gospodar in suveren.
Ako se bode slovenski in jugoslovanski in sploh kmetski stan na celem svetu pobrigal enkrat tudi malo za svoj želodec, naj se »Slovenec«, in SLS, ki stoji za njim, nikar ne boji za stanovsko kmetsko kulturo. Kmetski stan in posebno v zvezi z delavskim, ki prihaja zadnji kot vladajoči stan na vrsto, se bo vedel izogniti pogrešk prejšnjih vladajočih stanov: visokega duhovništva, plemstva in meščanstva. Vedel se bo izogniti tudi ek-stremnostim in ateizmu marksizma. Demokratičnost in človekoljubnost (humanitarnost) mu je podlaga; že zato, ker je v ogromni večini. Ravno številčno slabejši izrablja nasilje, da se zdrži na oblasti. Onemu, ki ima večino, mu ga ni treba. Kmet in tudi pri nas po večini delavec, je navezan na grudo in ona sama mu daje stalnost in poštenje in mu ohrani in poglobi verstvo. Kajti saj »vsak grozd in vsako drevo je čudo.« To je ono o čemur pravi Dostojevski: »Glejte, nekaj sakra-mentalnega je v zemlji«, in ono na čemur se onemogli in od dvomov razjedeni Levin-grof Tolstoj zopet znajde v samem sebi.
Zato kmetska ovska kultura od moderniziranja in amerikanizacije slovenskega kmeta ne bo trpela. Pač pa bodo od nje — kakor je podoba — trpele meščanske stranke in to je tnd i v naši mali Sloveniji Slov. ljudska stranka.
Dr. I. Rosina.
Nemci v Sloveniji.
Pred vojno si je avstrijska vlada zelo prizadevala, da v naših krajih širi nemštvo. Avstrijska vlada je vršila ta svoj posel silno previdno, toda vztrajno. Vlada je pospeševala zlasti ustanovitev nemških šol, nemški jezik je bil uradni jezik in še celo vrsto raznih ugodnosti bi lahko našteli, ki so jih uživali v naših krajih bivajoči Nemci.
Proti ponemčevalnimi politiki raznih avstrijskih vlad so se Slovenci borili z vso odločnostjo. Kakor se večina sedanje generacije gotovo še dobro spominja, pa nismo nikdar zahtevali v svojem boju za ravnopravnost kakih predpravic, ampak samo to, kar nam je dajal zakon. Žalibog, da nam stari zakoni niso dajali skoro nobenih pravic kot narodni celoti, kot posamezniki pa smo uživali vse dobrote dobre državne uprave.
Danes je položaj drugačen. Svetovna vojna je zrušila Avstrijo in z Avstrijo vred so padle tudi vse predpravice, ki so jih nekdaj uživali Nemci na našem ozemlju. Ni pa uničila svetovna vojna onih Nemcev samih, ki žive na slovenskem ozemlju. In pravih Nemcev je pri nas še mnogo, kar so dokazale predzadnje državnozborske volitve. Nič ne de, če ti Nemci vsi do zadnjega niso tudi čiste nemške krvi. Gotovo jih je mnogo, ki so se iz Slovencev pretvorili v Nemce, ampak tudi med temi jih je pa mnogo, ki res slovenščine nič več ne znajo in se tudi čutijo kot Nemce, Tudi te moramo smatrati za Nemce. Vsaj je tudi med Slovenci
Kdo dela draginjo?
lepa vrsta ljudi, v katerih žilah polje nemška kri, pa jih vseeno priznavamo za Slovence, ker se tudi sami čutijo Slovence.
Na slovenskem ozemlju rojeni Nemci, ki so se odločili ostati v naši državi, so danes polnopravni državljani kraljevine SHS. Oni plačujejo davke, njihovi sinovi služijo v armadi in oni se pokore našim zakonom. Zato pa morajo biti deležni tudi vseh državljanskih pravic, kakor to določa zakon in mednarodne pogodbe, in nikakor ni v redu, če. se skuša naše Nemce zapostavljati v svrho represalij za razne krivice, ki jih trpe naši rojaki v Avstriji. Če hočejo ravnati Avstrijci z našimi rojaki po cigansko, ali moramo biti tudi mi cigani? Represalije so morebiti potrebne v skrajnem slučaju, ne sme Se pa tega nevarnega sredstva zlorabljati.
Priznamo, da se je Nemcem pri nas zgodila že marsikatera krivica, ki bi bila raje izostala. Nočemo obširno ponavljati, kar je bilo zagre-šeno, toda te grehe je treba popraviti na dostojen način, da se ne osmešimo pred svetom, če zahtevamo svoje pravice kot — zatiralci drugih. Ako pa bi se pojavila kakšna zloraba naše tolerance na nemški strani, je državna oblast tudi še menda tako močna, da bo z lahkoto napravila red. Premaga-ganega človeka še teptati, to ni lepo. Najmanj pa je to politično koristno. Če že imamo domače Nemce v deželi, jim moramo dati, kar jim gre in jim pustiti, kar je njihovega.
Mestno prebivalstvo se čestokrat pritožuje nad kmeti, zlasti nad onimi iz okolice mest, da so kmetje največji navijalci cen in da samo kmetje delajo draginjo.
Ta očitek so že zdavnaj ovrgla uradna poročila o cenah živil na kmetih in v mestih.
Uradna poročila pravijo, da velja 1 kilogram najboljše govedine največ 10 dinarjev, meso v mestu pa stane najmanj 20 dinarjev kilogram, boljši kosi mesa tudi več. Kakor z mesom tako je tudi z drugimi pridelki, zlasti s sadjem.
Komaj pred tednom dni so pripeljali neki ljudje iz Vojvodine v Ljubljano dva vagona lepega sadja, večinoma hrušk. Hoteli so prodajati to sadje na ljubljanskem trgu po jako nizki ceni, baje po 2 in pol dinarja kilogram, dočim stane na ljubljanskem trgu kilogram hrušk skoro trikrat toliko! Ko so ljubljanski prekupci s sadjem videli, kakšna konkurenca jim grozi, so se takoj obrnili na ljubljanski magistrat za pomoč — in glej, magistrat je vojvodinskim trgovcem prepovedal sadje iztovoriti in prodajati v Ljubljani! Ljubljančani ne smejo jesti cenenega sadja!
Vojvodinski trgovci so se obrnili na deželno vlado, da tam uveljavijo svoje pravice. Kakšen odgovor so dobili tam, nam ni znano. Izgleda pa, da so dobili neugoden odgovor, sicer n« bi bili ponudili ljubljanskim prekupeem, naj oni pre-
vzamejo vse blago po 2V2 Din za kg, torej po izredno nizki ceni.
Ljubljanski prekupci pa so to ponudbo odbili, češ, da je sadje predrago!! A če oni prodajajo hruške po 6 dinarjev kilo in še dražje, to menda ni drago!
Kaj se je končno zgodilo s tistim sadjem, ne vemo. Vemo pa, da tega škandala ni omenil noben ljubljanski dnevnik razen »Narodnega dnevnika«! V Ljubljani izhajata dva samostojno-demokratska dnevnika, »Jutro« in »Slov. Narod«, v Ljubljani izhaja »Slovenec«, in vsi trije se navadno kar cede same ljubezni do ljubljanskega prebivalstva. Ke-dar pa gre za to, da se kakšen škandal primerno ožigosa, takrat vsi trije bratci složno molče, ker se vsi skupaj boje zamere nekaterih prekupcev, katere glasove bi morebiti izgubili pri kakšnih volitvah!
Iz omenjenega slučaja pa naj ljubljansko prebivalstvo samo razvidi, kdo mu draži njegov živež, razvidi pa naj tudi umazano politično špekulantsko obrt v Ljubljani najbolj uplivnih strank. Meso mora biti drago, da se ena in druga stranka ne zameri mesarjem, kruh drag, da se ne zameri pekom itd; Če se pa ta ali ona stranka zameri | konzumentu, za to se nobena stranka ne briga, ker imajo vsi skupaj ; Ljubljančane za tako duševno ome-j jene, da bodo v»e prenesli, da se 1» igre m >kl«i'llf*le«H- in libwtlet«, I Draginje bo pa kriv -
Res je tako I
Nazadovanje v SLS se kaže zadnja leta vedno bolj. Kdo se ne spominja let 1918 in' 1919? Kako sta takrat »Slovenec« in »Domoljub« strupeno pisala proti možem, ki so si za domovino in narod pridobili nevenljivih zaslug na gospodarskem in prosvetnem polju! Vse njihovo dolgotrajno delo, vse žrtve, vse to ni v očeh »Slovenca« in »Domoljuba« takrat nič veljalo in še danes ne velja.
Za blagor ljudstva tako vneti dr. Lampe je moral prenesti in slišati najhujše očitke in psovke. Pa ga ni bilo, ki bi ga bil tedaj branil! Vse je bilo takrat omamljeno po »Slovenčevk pisavi. Nehote se vprašamo: Zakaj je »Slovenec«, glasilo »katoliškega ljudstva«, kakor se tako rad sam nazivlje, tako brezobzirno napadal dan za dnevom dr. šušteršiča — moža blagega spomina? Saj vendar isti ni ničesar zagrešil proti veri in cerkvi! In vendar je »Slovenec« smatral za najnujnejšo potrebo, da je neumorno skozi leta preganjal njega in njegove tovariše! Saj se niti on niti njegovi prijatelji, bodisi du-hovskega ali svetnega stanu, niso izneverili krščanskim načelom, temveč so jim zvesti ostali vkljub vsem napadom, sumničenju in kri-vižn»m*u prtpnjanju! Takrat je ta gospoda smatrala kot najvišji po-
klic svoj, vihteti bič brezobzirno nad onimi, ki so si drznili misliti trezno in v javnosti povedati resnico. Resnice pa gotovi gospodje niso marali, pač pa so jo potvarjali ter bruhali črno sovraštvo proti vsem onim, ki jim po vesti niso smeli in hoteli biti slepo orodje.
Sedaj pa isti »Slovenec« ne čuti prav nobene potrebe poročati o zadevi svojega takratnega glavnega urednika in vsegamogočnega voditelja, duhovnika dr. Cankarja.
Ali je morda »Slovenec« spoznal kakovost svoje takratne gonje in se sedaj sramuje »katoliškega^ ljudstva«, ali pa še ne uvidi dolžnosti, da popravi storjene krivice in da zadoščenje žrtvam svoje takratne strupene gonje? Zdi se, da je v onih letih ta voditelj pri »Slovencu« vse omamil in očaral.
Kakor se treznomisleči ljudje niso takrat dali zavesti od »Slovenca«, tako tudi sedaj ne bo imel ta obžalovanja vredni slučaj bivšega glavnega urednika na te ljudi nobenega vpliva. Pristna slovenska vernost in poštenost pa kljub brezbrižnosti voditeljev SLS ni izginila in verni slovenski kmet dobro ve in se zaveda, da je zanj vera večja dobrota in neprimerno važnejša, kakor pa pripadnost k SLS.
Duhovnik.
Razšlrjajmo misel zetltnjenja slovenskega, hrvaškega ln srbskega kmeta !
i
Shodi in razne prireditve.
Središče. Občni zbor naše krajevne organizacije se je vršil dne 25. julija 1926. izvoljen je sledeči odbor: Predsednik Lukočič Franc, podpredsednik Burjau Ernest, tajnik Ivo Šavora, blagajnik Lojze Horvat, kolporter Ivan Lovrec, odborniki: Gorše Ivan, Bauinan Jakob, Pauman Franc, Dečko Franc. 0 političnem in gospodarskem položaju je poročal tov. dr. Rozina.
Sv. Vid niže Ptuja. Dne 8. t. m. je imela naša krajevna organizacija Slov. kmetske stranke svojo redno sejo, na kateri se je sprejela važna resolucija v zadevi naše šole. Resolucijo smo odposlali tov. ministru Puclju, posl. A. Kelemini in Prepeluhu.
Škofja Loka. Občni zbor kraj. organizacije bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 10. uri. Poroča tov. Mravlje.
V	Virmašah se vrši občni zbor krajevne organizacije v nedeljo, dne 22. avgusta ob 2. uri popoldne pri Punčarju. Poroča tov. Mravlje.
V	Godešiču bo dne 22. avgusta ob 5. uri popoldne občni zbor krajevne organizacije. Poroča tov. Mravlje.
Sela-Šumberk. V nedeljo 8. t. m. je tajnik Slov. kmet. stranke Bukovec govoril pri nas o pomenu kmetske stranke. V prvič se je govorilo pri nas o kmetski politiki. Poročilu smo sledili z zanimanjem in takoj sklenili, da ustanovimo krajevno organizacijo. Na koncu zborovanja, ki je bilo kljub deževnemu vremenu prav dobro obiskano, so domačini pojasnili bedno stanje prebivalstva, ker je toča uničila ves letošnji pridelek. Storili so se vsi koraki, da se prizadetim pomaga.
Dopisi.
Iz Polhovega gradca nam poročajo: Minilo je pravkar 2 leti, odkar je naše kraje popolnoma uničila velikanska povodenj. Komaj pa smo si za silo opomogli, nas je zopet zadela težka nesreča. Zadnja nevihta, ki je posebno hudo divjala nad okolico Hrastence — Log — Belca, nam je zopet uničila ves poljski pridelek. Posebno trpimo, ker Gradaščica še ni urejena. Prosimo nujne pomoči!
Z Gorenjskega. V sredo preteklega tedna se je vršil komisijski ogled planine Pečane, ki se ga je udeležilo lepo število posestnikov pod vodstvom predsednika planinskega odbora tov. Ažmana. Ogled se je vršil na strogo gospodarski podlagi in je bil rezultat prav ugoden. Ustanovila se je tudi nova si-rarska zadruga za radovljiški okraj in je bil za načelnika izvoljen Ivan Ogrin iz Boh. Bistrice, za podnačel-nika pa tov. Ažman. — Blejsko okolico je zadelo več hudih nesreč. Gorelo je na Koroški Beli in pri Svetini na Bledu. Tudi voda nam je napravila mnogo škode.
Cirkovce na Dravskem polju. Dne 8. avgusta je priredilo naše ognjegasno društvo lepo veselico, ki jo je pa žalibog motil znan pristaš SLS, ki je začel prepir in v prepiru ranil več oseb. Na take ljudi je SLS lahko ponosna. Nedostojno vedenje na javnih prireditvah naj si prihranijo naši nasprotniki za svoje prireditve!
Gorenja vas — Reteče. V »Domoljubu« št. 30 je bil dopis, ki se tiče večidel naše nove postaje. »Domoljub«, oziroma pisec tega članka trdi, da je nova postajica delo.Kat. izobraževalnega društva in da je zgoraj omenjeno društvo prvo izrazilo željo, da naj se začne graditi postaja. To pa ni res. Prve želje za postajo so se že rodile še pred svetovno voino, kar pa takrat ni uspelo. Misel na to je med svetovno vojno zaspala. Lansko poletje se je pa zopet ugibalo, kako bi se dalo to psi najlažji in najceneji način iz-
peljati. Resno so se začeli za to delo, ki je vsekakor ogromno za dve tako mali vasici, kot sta Gorenja vas — Reteče, zanimati vsi kmetje zgoraj omenjenih vasi še le začetkom tega leta, ne pa tako kot piše »Domoljub«. V januarju je Katoliško izobraževalno društvo izrazilo željo, da bi društvo započelo delo za postajo . .. (Dobesedno po »Domoljubu« št. 30, str. 473.) Vsak, kdor je obljubil kak prispevek bodisi v denarju, bodisi v delu je obljubo izpolnil in zato čast vsem. Za navedeno društvo je krožila govorica, da bo priredilo kako prireditev v prid novi postaji, toda izkazalo se je vse neutemeljeno, ker v prid postaji ni bilo nikake igre in nikake prireditve. Tudi občina So-ra se ni pokazala posebno velikodušno, kot naš sosed. Čuje se namreč, da ko je prejela zgoraj omenjena občina prošnjo od pripravljalnega odbora za gradnjo nove postaje, je sklicala sejo v posvet, ali se naj priskoči v pomoč ali ne, je bila prošnja kratkomalo odbita. Tudi lepa hvala vsem, ki so se toliko »podtikali nad imenom posta-jice, ko se je prisodilo tudi ime »Reteče«, ki ga po vsej pravici zasluži. Naj končam. Ko bo kaj novega, se še oglasim. — Opazovalec.
Iz Belokrajine. Zadnji viharji so povzročili v Beli Krajini ogromno škodo. Toča je potolkla zlasti okoli Adlešič, Preložnika, Plešivica, dalje okoli Preloke in Zilj. Vinogradi so polovico uničeni in vsled toče se širi še peronospora, tako, da je še zadnji up splaval. Nujno prosimo za odpis davkov.
Sv. Križ nad Mariborom. Kako razumejo predstavniki krščanske SLS temeljno zapoved svete vere o ljubezni do bližnjega in o pravičnosti, nam dokazuje delo eselesarjev pri nas, njihova politika in računi na doklade za ceste. Najbolj žalostno pri tem je dejstvo, da se v te stvari vtika nekdo, ki je najmanj poklican. Kar se tiče računov, ki jih dobivamo za cestne doklade,
smo izročili zadevo okrajnemu za-stopu, da ukrene nadaline korake.
jim nasvetom in zgledom si . je i osvojil srca vseh Dobovčanov. V
G. župniku pa kar najodločneje sve- svoji skromnosti je po upokojitvi
tujemo, da se v občinske zadeve prav nič ne vmešava. Teže škodljive klerikalne politike ne moremo
kar na tihem odšel v Maribor. Za 1. avgusta ga je povabila mladina in njegovi učenci, da se mu zahva-
več prenašati. Sedaj vidite, kaj je	lijo za njegov trud in ljubezen. Na
pravzaprav politični kuluk (robo-	predvečer mu je priredila združe-
ta). ki smo ga delali vsemogočni	na požarna bramba občine Vel.
politični gospodi v Eseles s tem, da	Obrež, Mostec in Mihalovec bak-
smo ji s krogljicami dali svoje za-	ljado in serenado na čelu z Ločko
upanje in s tem moč v roke, da delajo z nami, kakor prašiča z mehom. Ni zadosti, da plačujemo neznoslii-ve davke, nas izžemajo še po občinah za dajatve, ki so oči vidno krivične. Zadnji čas je, da odpremo oči in obrnemo hrbet tej družbi, kateri pomagajo celo taki duhovniki, ki so pozabili, (la jim Bog ni izročil v skrb občinske blagajne, občinske ceste in narodno gospodarstvo, ampak naše duše. Bog nai živi tiste, ki so zvesti služabniki Ljubezni in Pravice! Tovariši kmetje! Spreglejmo, še je čas, četudi je skoro dvanajst ura. Prišel bo čas volitev, državnih in občinskih, ko
godbo. Na stanovanju mu je Dobov-ski pevski zbor, ki ga tvorijo po večini kmečki fantje, njegovi učenci, zapel v pozdrav »Oj Triglav« in »Slovenec«, Srb, Hrvat«. Do solz ginjen se je zahvalil g. ravnatelj za tako prisrčen sprejem in lep pozdrav.. V nedeljo popoldne se je slavnost nadaljevala. "Prvr ga je pozdravil in se poslovil sedanji g. ravnatelj Ljudevit Kokot, nato je sledila šolska mladina s krasno pesmijo, nakar je bil nastop vseh 23 letnikov (po eden od vsakega letnika) ter se zahvalil in poslovil v imenu vseh. Sledili so zopet otroci z deklaramacijami in petjem.
nam bo prosto dano, po pameti od- Žene in dekleta so se poslovile od
ločiti. Nam to ne bo težko, če bo zmagal zdrav kmečki razum, ki vidi rešitev iz takih razmer le v kmečko-delavslci slogi, kjer odločajo ljudje od pluga in motike, ki vzdržujejo celi svet. Za sedaj vemo, da v Slovenski kmetski stranki, kateri je duša veliki Štefan Radič, ne
njegove gospe, kot učiteljice ročnih del. V znak priznanja so poklonile občine Ve. Obrež, Gaberje, Sela, Mostec, Mihalovec, Loče in Rigon-ce in krajni šolski svet tri krasne diplome. Pri poklonitvi diplom se je zahvalil in poslovil od njega v zbranih besedah župan občine Vel.
trpijo talcih svinjarij in da takih j Obrež g. Mihael Kovačič in pri pre-razmer na Hrvatskem ni! — Kmetje j daji diplome krajnega šolskega iz Bresternice in okolice.	i sveta predsednik g. Fran Pinterič.
Dobova. Dne 1. avgusta smo sla- j Njegovi stanovski tovariši so mu izvili Dobovčani zelo redko slavnost. rekli prisrčne častitke. Slavljenec na deželi. Poslovili smo še od na- \ se ie s solznimi očmi iskreno zasega spoštovanega in priljubliene-, hvalil. — Oobovcani bomo ohranilF-ga 23 let službojočega ravnatelja g.'najlepše spomine na njega. Velik Simona Gaišeka na način, ki ga tak j ugled in spoštovanje je užival pri mož zasluži. Bil je dober in sposo-jnas, katerega si je pridobil s svo-ben učitelj, praktičen sadjar, čebe-1 jim delom na vseh poljih in ki je lar in kmetijski strokovnjak. Šola i rodil toliko lepega in dobrega v čemu je bila svetišče in dosegel je li naši okolici. Naj mu poteko še uspehe s katerimi se le redek uči- dnevi v Mariboru v zadovoljstvo in telj lahko ponaša. Storil je pa tudi srečo, zelo, zelo mnogo izven šole. S svo-!
Razne politične
Dr. Korošec in vlada. Pretekli teden so objavili slovenski in tudi drugi listi izjavo dr. Korošca o sposobnosti sedanje vlade. Dr. Ko-rošceva kritika je bila silno ostra in prizanesel ni skoro nobenemu članu vlade, a najbolj je napadel predsednika vlade Uzunoviča. Da opozicijonalec napada vlado, je razumljivo. Razumljivo pa je tudi, zakaj napada vlado ravno dr. Korošec. Vzrok je to, da ga g. Uzunovič noče povabiti, naj vstopi v vlado tudi on sam. Če bi dr. Korošec enkrat prejel pisemce z vabilom, naj tudi on vstopi v vlado, bi postal Uzunovič čez noč najboljši minister in najsposobnejši državnik tega sveta.
Dr. Korošec in naša vnanja politika. V dr. Koroščevi kritiki sedanje vlade je posebno slabo odrezal minister za vnanie zadeve dr. Nin-čic. Stvarno ima dr. Korošec mogoče prav ali pa tudi nima prav, ampak pribiti je treba vseeno, da še
ni dolgo tega, ko so dr. Koroščeva glasila politiko dr. Ninčiča in njegovo politiko prav zelo hvalila.
»Slovenec« se zaletava v tov. ministra Puclja, zakaj ne napravi red na ljubljanski občini in ne vrže SDS gerentskega sveta. Celo Ilustrirani Slovenec je prinesel neko karikaturo v kateri predstavlja Puclja in SKS kako željno gleda v toplo gnezdo gerentstva. »Slovenec« je zgrešil naslov, vse to bi moralo leteti na dr. Korošca. Dr. Korošec je poslanec stolnega mesta Ljubljane, zato je njegova dolžnost brigati se za Ljubljano in ljubljansko občino. Ali »Slovenec« ne zaupa več svojemu vodji, da se obrača na SKS in min. Puclja, da izvrši tisto delo katero je storiti dolžan dr. Korošec. Mi imamo dosti dela za naše kmetske volilce, mestna gospoda pa naj se med seboj pogovori.
Radičevci povsod napredujejo. V nedeljo 8. t. m. so se vršile na Su-šaku občinske volitve. Dobili so:
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti \ ^L
Davidovičevci 622 glasov, radicev-ci 620 glasov, delavska stranka 235 glasov, radikali 128 glasov, pribi-cevičevci 139 glasov, gospodarska lista 86 glasov. Dobili so davidovičevci in radičevci po 5 odbornikov, delavci 2, vsi drugi nobenega. Ra-dicevi glasovi so narastli za 300, največ pa so zgubili davidovičevci. SDS kljub 100 po »Jutru« brilant-nih shodov niso dobili nič. Ta stranka je mrtva. Klerikalci se pa sploh liste niso upali postaviti, dasi »Slovenec« vsak dan brenka, da bo Korošec vsak čas radičevce pobrustal.
Politično društvo za mariborsko oblast namerava ustanoviti g. dr. Kukovec, odvetnik v Mariboru. Kakor znano, je bil dr. Kukovec doslej član samostojne demokratske stranke. Danes pa je uvidel, kako pogubna je politika SDS za Slovenijo in zato pomeni njegov namen, da ustanovi svoje lastno politično društvo za Maribor, razcep in razkol samostojno-demokratske stranke na Štajerskem in odcepitev od ljubljanskega vodstva stranke. Posebno trdna in solidna ne more biti stranka, kateri njeni nekdanji najboljši pristaši in voditelji obračajo /irbet. Jako značilno je tudi, da »Jutro« dr. Kukovčevega poziva za pristop k njegovi politični organizaciji sploh ne omenja, očividno iz strahu, da ne bi še cela kopica drugih pristašev, ki so nad SDS tudi že
obupali, ljubljanskemu vodstvu SDS tako ušla, kakor mu je ušel dr. Kukovec.
Za možatost. Vodstvo SDS v Mariboru je te dni razposlalo na vse znane osebe poziv, s katerim jih vabi, naj pristopijo k samostojnim demokratom. V tem pozivu pravijo, »da bo SDS kmalu prišla zopet do vlade in potem ne bodo več posebno lepo gledali onih, ki bi pristopili k samostojnim demokratom šele takrat, ko bodo zopet na vladi.« (To je navadna grožnja, češ, kdor nas noče poznati sedaj, ko smo brez moči, temu bomo že pokazali, ko pridemo zopet na površje). Potem pravijo v pozivu, »da zahtevajo od j svojih pristašev možatost in odločnost,« obenem pa pristavljajo, »da so pripravljeni držati imena svojih pristašev tudi v tajnosti, če bi komu to kazalo.« — Res, velikanska možatost in odločnost! Zanimivo je dalje, da je ta poziv, v katerem obetajo,' »da bodo že kmalu prišli do vlade,« datiran od 25. februarja t, 1. Kakor vedno, so se samostojni demokrati tudi to pot izkazali za slabe preroke. Februar je že zdavnaj minil, na vladi pa še danes niso in j tudi še dolgo ne bodo!
Dr. Korošcev shod v Trebnjem.
i V nedeljo je govoril dr. Korošec v Trebnjem. Povedal ni nič novega, ampak je ponavljal to, kar beremo
vsak dan v »Slovencu« in v »Domoljubu«. Po svoji stari navadi je sebi in svojim lastil zasluge, ki si jih je pridobil za bivšo Kranjsko nekdanji deželni odbor pod dr. šušterši-čem, katerega je ravno dr. Korošec do njegove smrti preganjal, nas je | pa nagnal z »izdajalci«, ker noče-! mo priznati njegove slovenske fronte pod njegovim vodstvom! Sebe in svojo stranko je imenoval »edinega legitimnega zastopnika Slovenije«, prav tako, kakor se smatra menda tudi Oton Habsburški za »edinega legitimnega avstrijskega cesarja«. Dalje je nas imenoval »hrvaške hlapce«, čeprav dobro ve, da ima SKS samo Radičev socialni in kmečki program, glede svoj eorganizacije pa je SKS popolnoma in izključno slovenska stranka, in v njenem vodstvu in načel-'stvu ni niti enega Hrvata! To so dejstva, ki so in morajo biti tudi dr. Korošcu dobro znana, pa vendar stvari zavija, kakor mu pač kaže. ' Potvarjati resnico pa se za poštene j j ljudi ne spodobi.
I Naš spor z Bolgarijo. Nedavno je i prišlo na jugoslovensko - bolgarski ' meji do krvavega spopada med našimi četami in bolgarskimi komita-|ši. Zaradi tega dogodka je namera-| vala naša vlada zahtevati od Bolgarije zadoščenje. V spor pa je posegla Anglija, baje na posredovanje Italije in zato je naša vlada bi-
la prisiljena svoj nameravani oster nastop napram Bolgariji ublažiti. Verjetno je, da se bo spor rešil pred Društvom narodov.
Dr. Korošec se pogaja za vstop v vlado. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda, da se je pretekli teden mudil dr. Korošec v Beogradu, kjer je tipal pri raznih ra-dikalskih prvakih, kako bi kaj bilo z njegovim vstopom v vlado. Dobiti pa je moral slab odgovor, in tako se dajo tudi tolmačiti njegovi napadi na sedanjo vlado. Če bi bil videl, da. je njegov vstop v vlado le količkaj mogoč, bi bil gotovo imenoval ministrskega predsednika Uzunovi-ča največjega državnika, ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča pa najsposobnejšega diplomata. Ker pa z njegovim vstopom v vlado ni nič, jih napada.
Vojaška kontrola nad Avstrijo ostane. Pri sklepu mirovnih pogodb so se naložile Avstriji gotove obveznosti, katerih izvršitev pa še danes ni popolnoma izpeljana. Sedaj je veleposlaniška konferenca v Parizu odločila, da se nad Avstrijo vojaška kontrola toliko časa ne ukine, dokler ne bodo razpuščene vse tajne organizacije, uničeni stroji za izdelovanje orožja in ves vojni ma-terijal predan državam Male antan-te. Tudi se mora spravit vsa avstrijska vojaška zakonodaja v sklad z določbami mirovnih pogodb.
n	K	bvice in zal	bava.
i ____ __ . »			
Kmetski praznik na Krškem polju. Opozarjamo vse naše prijatelje na veličastno prireditev na Krškem polju, kjer se je nekoč odigrala žalostna usoda kmečke vojske. Nemški graščaki so jo pobili in uničili poskuse osamosvojitve. Par stoletij potem so prešle graščine v druge roke. Mokriški grad še stoji, polja in vse drugo pa je že kmečka last in prav tako slavna turnska graščina pri Leskovcu je danes v kmečkih rokah. Na veseličnem prostoru se bodo dobile zelo posrečene slike lanskega praznika, predvsem skupine, noše in lovci. Segajte pridno po tem lepem spominu!
Razstava vin na kmetskem prazniku. Kmetijske podružnice bodo priredile na veseličnem prostoru razstavo najfinejših vin, združeno z vinskim sejmom. Prireditev vodi pirznani strokovnjak viš. klet. nadz. gosp. -Gombač,
Gorenjci v narodnih nošah na Krškem polju. Iz Radovljiškega okraja prispe na Krško polje večja skupina narodnih noš, ki bodo sodelovali v povorki kot kmetska ohcet z gorenjskega. Skupino bo vodil! tov. Ažman.
Sv. maše v Krškem bodo v nedeljo, dne 15. avgusta vsako uro, tako da bo sv. opravilo lahko vsakdo opravil.
Odlikovan je bil z redom sv. Save 5 stopnje naš vrli tovariš Albin Ko-man. Čestitamo.
Dan nesreč v Sloveniji. V nedeljo je bil za vso Slovenijo usode-poln dan. Silovito deževje je napravilo na Kranjskem, zlasti pa še na Štajerskem ogromno škodo. Kar so zadnji nalivi še pustili na polju, to je uničila nedeljska nevihta. Neverjetno težko pa je bil prizadet železniški promet. Tako je za vozil dunajski brzovlak pri Lazah v kup zemlje, ki se je udri s hriba na progo. Lokomotiva se je prevrnila v vodo, nekaj vagonov pa je skočilo s tira. K sreči ni nesreča zahtevala človeških življenj, zlomil pa si je nogo kurjač Ramftelj, ko je skočil z lokomtive. Tudi na progi med Zagorjem in Hrastnikom je voda nanesla s hribov toliko kamenja in zemlje, da je bil promet mogoč le po enem tiru. V bližini postaje Store je voda preplavila j progo, da so morali promet ustaviti. Tudi na Pragerskem je naliv promet zelo oviral. Prekmurska železnica je bila popolnoma preplavljena in ker je jako slabo narejena, je nevarnost, da se bo pri prihodnji nesreči proga porušila! popolnoma. Savinjska železnica je tudi morala promet ustaviti. Najhujše je divjala povodenj okoli Celja, kjer so tudi tri osebe utonile. Savinja je odnesla mnogo lesa in živine in je podrla tudi več hiš. Ponekod je segala voda do hišnih oken. V mariborski okolici so posebno težko prizadeti vinogradniki, ker jim je voda odplavila skoro vso zemljo z višin v dolino. Kranj-
ska stran ni toliko trpela, toda še vedno dovolj. Tudi požarov je bilo nekaj, ki so uničili še to, kar je pustila poplava.
Vsem gg. sotrudnikom in dopisnikom. V najnovejšem času smo prejeli celo vrsto dopisov in poročil, ki jih pri najboljši volji ne moremo objaviti, sicer pridemo v nasprotje z novim tiskovnim zakonom. Da se bodo vedeli gg. dopisniki in sotrud-niki ravnati, zlasti oni z dežele, ponavljamo, da je novi tiskovni zakon silno strog in določa zlasti za osebne napade ali za napade na državne oblasti in organe silno visoke zaporne in denarne kazni. Dovoljena je sicer kritika javne uprave in kritika delovanja javnih organov tudi po novem tiskovnem zakonu, toda že pred objavo ene ali druge take kritike moramo imeti v svojih rokah nepobitne dokaze za resničnost vsake trditve, in to tako močne dokaze, da drže tudi pred sodiščem. Dostavek »govori se«, ali pa »pravijo« itd. ne drži! Treba je povedati in točno ugotoviti, kdo je rekel, kaj je rekel, kaj je naredil, kje je kaj zagrešil in vse to podkrepiti z verodostojnimi pričami, ki so pripravljene v vsakem slučaju potrditi svoje besede tudi s prisego! Ni dovolj reči, da se dogajajo n. pr. pri kakšnem uradu nepravilnosti, ampak je treba navesti natanko, kakšna nepravilnost se je zgodila, kdaj, kako in komu in za vse to je treba navesti priče, pa ne take iz gostiln, ki blebetajo
Tedenski koledar.
15.	avgusta, nedelja: Vel. Šmar.
16.	avgusta, ponedeljek: Rok.
17.	avgusta, torek: Bertram.
18.	avgusta, sreda: Helena.
19.	avgusta, četrtek: Ludovik.
20.	avgusta, petek: Štefan K.
21.	avgusta, sobota: Ivana.
Sejmi:
15.	avgusta: Fara pri Kočevju, Marija v Jarenini.
16.	avgusta: Sv. Rok pri Mokronogu, Lož, Vače, Šmarje, Planina, Trebnje, Škofja Loka, Cerklje, Žetale, Mati Božja v Puščavi.
17.	avgusta: Metlika, Svirca, Kapele, Šmarje pri Jelšah.
19.	avgusta: Peklo pri Polčanah.
20.	avgusta: Zatična.
VREDNOST DENARJA.
Za 1 dolar	56.25 Din
Za 100 lir	190.8 Din
Za 1 avstr. šiling	8.— Din
Za 100 čeških kron	167,— Din
Za 100 fr. frankov	170,— Din
Za 100 švic. frankov 1096.— Din
Za 1 zlato marko	13.49 Din
* Hi IMMM———————BM
nekaj tja v en dan, ampak take, ki so pripravljene tudi priseči. Toliko v vednost in ravnanje. Mi radi verjamemo, da je marsikaj res, kar se le govori, toda objaviti ne moremo ničesar, za kar nimamo že pred objavo verodostojnih in sodnijsko trdnih dokazov, sicer je škoda za papir.
Nabirajte novih naročnikov za naš list »GRUDO!«
Nesreča v falski elektrarni. V soboto zvečer se je ponesrečil pri fal ski elektrarni elektromonter g. Av guštin, ki je padel v 14 m globoko jamo in je kmalu za tem umrl.
Za živinorejsko zadrugo v Št, Jerneju se je kupil iz državnih sredstev po nalogu, ministra Puclja lep plemenski bik.'
Beda v po toči prizadetih krajih. Prejšnji teden sem si ogledal kraje v občinah Zagradec, Sela-Šim-berk, Žužemberk, Dvor, Ajdovec in Šmihel-Stopiče. Polja in sadni vrtovi so popolnoma uničeni. Ljudstvo v teh občinah je siromašno in je komaj čakalo na nov pridelek, da odžene vsaj lakoto iz hiš. Pa vsa njihova nada, lepa polja in vinogradi je bilo v par urah uničeno, ljudstvo pa obsojeno, če ne bo zadostne pomoči, na celoletno stradanje. Pomoč je nujna, kdor hitro da, dvakrat da.
Poveljnik italijanske mornarice na Bledu. V soboto je prispel na Bled poveljnik italijanske mornarice, ki ostane nekoliko dni tamkaj kot gost italijanskega poslanika generala Bodrera, potem pa obišče Ljubljano in nekatera dalmatinska mesta.
Prometni minister na inšpekcijskem potovanju. Minister prometa dr. Vaso Jovanovič odpotuje v bližnjih dneh v spremstvu državnega • podtajnika A. Košutiča na inšpekcijsko potovanje po hrvatskem in dalmatinskem Pri morju. Pregledovala bosta vsa pristanišča. Inšpekcija bo trajala 15 dni.
Kmečke žene in dekleta! Ali ste že naročile »Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta«? Veljajo samo 5 Din. Naročajo se pri Kmet. tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Okrožni agrarni urad v Mariboru, Koroška cesta 19 naznanja, da se odsedaj vrše uradne ure za stranke izključno le vsako soboto od 8. do 11. ure dopoldne. Okrajna in občinska oblastva se naprošajo, da prednje v interesu strank na primeren način razglasijo.
Na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju se začne 11-mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s počet-kom novembra, ako ne bo ministrstvo glede na pravilnik določilo začetka s 1. oktobrom. Namen zavoda je, vzgojiti in strokovno izobraziti
da se vrše odslej nabave konj za Lazarevič, Dobroslav Milenkovič
vojsko s svobodnim nakupom med narodom. Vojaške oblasti bodo nakupovale konje v določenih okrajih in v mestih divizijskih in armijskih štabov.
Obrtne razstave v Sloveniji. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo kredit 25.000 Din kot pomoč za obrtne šole v Sloveniji, ki prirejajo rastave svojih učencev.
Polhovgradec. Danes 7. avgusta je tukaj na Pristavi umrl Pavel Bož-nar, posestnik, lesni trgovec, obč. odbornik, član kmetske podužnice itd. Ravno pred dvemi leti mu je voda uničila mlin, žago in elektrarno. Ravno ob 2 letnici leži mož na mrtvaškem odru. Bil je velik dobrotnik, skrben oče in obče spoštovan. Bil je zelo podjeten. Pokoj njegovi duši.
Truplo dr. Milka Lubca najdeno. Pred nekaj dnevi je našel pastir Razinger iz Podkorena na južni strani Prisojnika truplo koncem maja izginulega vladnega svetnika dr. Milka Lubca iz Ljubljane. Truplo je ležalo pod žlebom ob Slovenski poti, že na italijanski strani. Pri ponesrečencu so našli nedotaknjene vse predmete, kakor zlato uro, listnico z denarjem in druge listine
Peter Lazarevič in Bogoljub Ilic. V Ljubljani ostanejo več dni v službenih poslih.
Pomoč poplavljencem z doplačilom na vstopnice zabavišč. Minister notranjih del je na prošnjo »Rdečega križa« odredil, da se pobira na vstopnice v gledališča, kinematografe in druga zabavišča po dva ui-narja v korist poplavljencem. Te vsote morajo izročiti lastniki finančnim organom skupno s finančno takso. Ta naredba je stopila v veljavo s 1. avgustom in že so se ji uprli zagrebški lastniki kinematografov, češ, da je nezakonita in da vsled tega omenjenih pribitkov ne bodo pobirali.
Državna tiskarna. Te dni je začela obratovati v Beogradu nova električna centrala, ki služi samo Državni tiskarni. Tiskarna se izpo
žena se je prebudila in zavpila. Grobar je zbežal od strahu, pač pa so prihiteli ljudje, ki so ji pomagali. Ko je ozdravela, je živela še dolgo let in imela tudi otroka, slavnega pisatelja Walterja Scotta.
Madžarska izročila politične zločince. Med našo državo in Madžarsko se je izvršila izmenjava političnih zločincev. Mi smo jih prejeli
Najvišje življensko zavarovanje. Ravnatelj nizozemskih aeroplan-skih tvornic Fokker se je zavaroval na 2 milijona dolarjev. To je doslej najvišje življensko zavarovanje na| svetu.
Vročina v Ameriki. V ameriških državah Kansas, Texas in Okloha-ma je nastopila zadnji čas huda vročina, ki presega ponekod tudi 100 stopinj Fahrenheita. Strela udarila v letalo. Prejšnji
polni še z dvema oddelkoma, za | teden je strmoglavil pri Jeristu v katera so stroji že pripravljeni. S j morje avijon, ki ga je ošinila strela, temi novimi napravami se dvigne Štiri osebe so mrtve, tri ranjene. Državna tiskarna na moderno vi- j 5 let za dva metra blaga. Bečke ®ino-	' reško sodišče je obsodilo ženo de
Mesto brez policajev. Na angle- lavca Marijo Špan, ker je ukradla škem otoku Wightu je majhno me- v neki trgovini 2 metra blaga, na 6 steče sv. Helena s 500 prebivalci. Ti! mesecev ječe. Apelacijsko sodišče ljudje so take dobričine in tako; je zvišalo kazen na 5 let. Te dni jej
složno žive, da so že pred 30 leti
Izgleda, da je dr. Lubca med pleza- j opustili policijo in orožništvo. Še njem zadel plaz in ga potegnil v! pred pol stoletja, kakor trdijo očan
prepad. Truplo je že močno razkro-jeno in se je glava že odločila od telesa.
Pogreb dr. Lubca. Preteklo nedeljo se je vršil pogreb vladnega svetnika dr. Lubca, ki se je pred dvema mesecema ponesrečil v planinah pri Kranjski gori. Možje, ki so ponesrečenca prinesli v Kranjsko goro, so pripovedovali, da je dr. Lubec raz 150 metrov globoko skalo padel. Pod to skalo so našli njegov fotografičen aparat in klobuk. Lobanja je nad desnim očesom prebita. Pogreb je bil zelo lep.
Osemdesetletni turist na našem Triglavu! Očka naših gora, sivi Triglav, je te dni obiskal prav tako častitljivi očka: osemdesetletnik g. Karol Studi iz Prage. G. Studi je star znanec naših turistov in lovcev. On je stalen gost naših planin in posebno znan in priljubljen med ljudstvom v Mojstrani. Kljub svoji visoki starosti, saj je danes že v 81.
le kmetske sinove, za katere se j letu, vsako leto poseti Triglav, ka-predvideva, da postanejo samostoj- j mor je dospel tudi včeraj v spremni gospodarji, zato sme uprava po stvu vodnika Janeza Hlebanje (Lu-odredbi ministrstva sprejeti za dr- j ksov Janez) iz Mojstrane. G. Studiu žavne in za privatne gojence (na želimo, da bi še mnogo let užival le
ci v zapečkih, pa ni bilo tako rajsko. Ta otok je bil takrat središče morskih roparjev. Seve, da se ob tej priliki mlajšemu rodu kar lasje jezijo.
Bogat berač. Te dni je bil aretiran v Zagrebu Marko De rov iz Dra-
gaševaca, ki preživlja sebe in svojo ženo z beračenjem. Močni in zdravi mož je 10 krat predkaznovan. Ko ga je hotel odvesti stražnik na policijo, se je vrgel na tla in pričel obupno kričati. Pri telesni preiskavi so našli v njegovih žepih 1000 dinarjev gotovine.
Spomenik vstašem v Nevesinju.
V	Nevesinju odkrijejo spomenik tamkajšnjim vstašem, ki bo obenem spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik je proračunan na 250 tisoč Din. Odkritje se vrši prihodnje leto.
Enoten kruh bodo radi težkega finančnega položaja uvedli razen v Italiji tudi v Belgiji. V Franciji se že bavijo s tem načrtom. Fina pše-nična moka se ne bo smela uporabljati niti v slaščičarnah. Potopljeno ladjo hočejo dvigniti.
V	Brestu so se pričela dela za dvi-
prosta in vplačujoča mesta) le sinove lastnikov zemljišč. Tudi morajo oni absolventi, ki vstopijo po študiju v službe, vrniti državi celotno oskrbovalnino, da ima od zavoda v resnici dobiček le kmetijstvo. Mesečna oskrbnina znaša 400 Din; na ponovne prošnje ministrstvo ni znižalo prispevka, češ, da ravno pla-čujoči odhajajo v prvi vrsti v službe. Vendar je upanje, da se bo to doseglo, ker je bilo pri nas po večini ravno nasprotno. — Oprostilo pa je ministrstvo v tekočem letu razmeroma veliko število sinov tudi srednjih posestnikov celotnega plačevanja, ker polovičnih štipendij ni.
Nabave konj za vojsko. Da omogoči razvoj in napredek našega ko-njarstva, je minister vojne odredil,
ganje neke potopljene egiptovske poto naših planin!	; ladje, na kateri se nahaja 156 mi-
Bačka in Baranja brez pitne vo- lijonov zlatih frankov, de. V Bački in Baranji je nastalo j Naglo naraščanje Japoncev. Ja-Veliko pomanjkanje pitne vode. ponska šeteje po zadnjem ljudskem Vsled poplave si je voda v vodnja- štetju 59,736.794 duš, pri čemer ko-kih poiskala druga pota in ne izvi-, lonije niso vštete. Tekom petih let ra več v zgrajenih vodnjakih.; se je zvišalo število japonskega pre-Uvedla se je akcija, da se dobavi bivalstva za nekako 3,700.000 duš.
voda za ljudi in živino.
Smrt pod vlakom. V Beogradu se je v soboto ponoči vrgel pod vlak trgovski pomočnik Božidar Stanko-vič, ker mu mati ni hotela dati denarja za ustanovitev lastne trgovine. Stankovič je ostal na mestu mrtev.
Generali v Ljubljani. V Ljubljano je prispel armijski general Boža Terzič, komandant 5. armijske oblasti v Nišu. Ž njim so dospeli dalje divizijski generali Dragoljub
Oseka je danes šesto največje me sto na svetu — šteje 2,113.809 prebivalcev. Tokio ima istotako 2 mili* jona prebivalcev, Nagoia 760.000, Kioto 680.000 in Gobe 650.000. Japonske družinske razmere so posebno na deželi naravne in zdrave.
Čudno naključje. Mati slavnega romanopisca Scotta, je bila živa pokopana. Grobokop se je polakom-nil zlatih prstanov pa je odprl ra-kev in hoteč odvzeti prstan, je vzel nož in odrezal prst. Navidez mrtva
novosadski najvišji sodni dvor to kazen potrdil. Sodba se utemeljuje s tem, da je Marija Špan radi tatvi-i ne že večkrat predkaznovana ter se ne more sklicevati na nobene olajševalne okoliščine.
Katastrofalna poplava na Kitajskem. V jugozapadnem delu kitajske province Hupeh je porušila rer ka Jangse nasipe ter poplavila 2000 kvadratnih milj. Pri mm je utonilg nad 3000 oseb. Mesto Hankov so rešili na ta način, da so porušili za mestom nasip, nakar je poplavila voda vso okolico, koliko ljudi je pri tem utonilo, še ni znano.
Nesreča na morju. Iz Rio de Ja-neiro poročajo: V zalivu Arargo je trčil lokalni potniški parnik »Bitar« z neko drugo ladjo ter se potopil. 21 potnikov in 5 mornarjev je utonilo.
Goljufija s starimi 20 dinarskimi bankovci. V Somboru so prijeli več goljufov, ki so izdajali stare 20 dinarske bankovce za 100 dinarske, katerim so zelo podobni (modrim). Ker so ti 20 dinarski bankovci pri nas malo poznani, bi se goljufija še lažje posrečila. Zato pozor pri prejemanju denarja!
Čudna sekta. V Ameriki je 36 radiooddajnih postaj, katere so last raznih verskih družb, to so baptisti, katoliki, metodiki, mor-moni in presbiterijanci. Sedaj je še ena prosila za dovoljenje oddaje, t. j. družba, katera ima zemljo za pk ščato, ne pa za okroglo!
Redek dogodek v Dubrovniku. Dne 4. t. m. so v Dubrovniku obesili Antona Perkoviča, ki je ubil svojega rednika in rednico, da bi postal lastnik njunega premoženja. To je bil v zadnjih 50 letih prvi slu čaj smrtne obsodbe v Dubrovniku, zato ni pretresel le prebivalstva, marveč tudi sodelujoče sodne čini-telje.
Najvišja hiša na svetu. V ameriškem mestu Detroitu bo v kratkem dovršena ogromna zgradba, ki bo imela preko 80 nadstropij. Zgradba, ki bo največja na svetu, se bo ime novala »Stolp knjig«.
Našemu kmetu
kmetsko čtivo S
Vulkan Battos na otoku Bali zo
et bljuje. Zasul je več vasi. Prebi-alstvo se ie pravočasno rešilo. Velik požar v Skoplju. Te dni je zbrulinil v Skoplju požar, ki se je Szširil v pičli uri na devet trgovin, ečii del blaga so rešili. Poslopja so ila last Bite Kohena in Acdf Ra-jnoviča ter so bila zavarovana za 50.000 dinarjev
[»Mlad« zakonski par. V morav-ki občini Polička sta se poročila 2 dni 90-letni užitkar Lykora in 77-fetna kajžarica Kovarikova. Na ve-ieli svatbi, ki se je je udeležila sko-aj vsa vas, sta plesala ženin in evesta do belega dne. f Zaljubil se v lastno ličer in — se istrelil. V osješki okolici je živel faso Lukač. Žena je ostala v Liki, fcrišla pa sta ž njim šestnajstletna leerka in desetletni sin. Mož se je ialjubil v lastno hčerko, ki ga je pa odklanjala in se nedavno vrnila k materi v Liko. To je čudnega ločeta« tako potrlo, da se je ustre-II.
[ Angleška cs kadra v Rotorju. Te
Sni je dospela v Kotor angleška iskadra. Naše državne oblasti kakor tudi prebivalstvo so priredile [Angležem svečan sprejem, f Žaioigra starih zakoncev. 651etni elektrotehnik Jan Csipala v Budim->ešti je te dni ustrelil z revolverjem voio 24-letno ženo, s katero se je ani kot vdovec vdrugič oženil. Na-o si je sam pognal kroglo v trebuh n je izdihnil med prevozom v bolnico. Žena je bila takoj mrtva. Vzrok te žaloigre je Csipalova ljubosumnost na ženo in pa običajna budimpeštanska nevolja — brezposelnost.
Koliko poi6 pariška gospoda.
Dognalo se je, da so prebivalci mesta Pariza pojedli v enem tednu 1,677.781 kg govedine, 419,800 svinjine, 280.221 kg zmrznjenega in konzerviranega mesa, 458.711 kg perutnine, 295.385 kg zajcev, 351.964 kg surovega masla, 524.977 kg jajc in 39-3.348 kg sira. Vina so pa popili 115.315 hI. Statistika pa ne pove koliko krompirja, zelja, fi- i žola in boba so pojeii, ker pri teh! ne bi našli tako visokih številk. So; taka jedila določena samo za nas! kmete.	j
Za podpore brezposelnim je odre-1 lilo ministrstvo za socijalno politiko za letošnje budžetno leto kredit 150.000 Din. Podpore se bodo pelile na prošnje posameznikov in pieer kot nujna trenutna pomoč v baksimalnih zneskih po 100 do pO Din.
' Pridobivanje zlata v Sibiriji. Te-! kom 1. 1925. je pridobila sovjetska Rusija 3642 kg zlata. Na nahajališču ob reki Leni je delalo 7000, v takczvanem sibirskem zlatem kraju 1000, a na reki Jemiseju 870 delavcev.
Lov na mlade volkove. V Mokrem pri Širokem bregu je priredilo prebivalstvo velik lov z gonjači na mlade volkove. Volčji zarod je namreč tam letos tako šte- i vilen, da letajo mladi volkovi pri belem dnevu brez strahu po polju ter letajo in lajajo za ljudmi prijazno kot mladi psi. Da prepreči, da bi ba ogrožali pozimi kot lansko leto, t ipe volkov, je sklenilo prebivalstvo zarod uničiti.
Radi štirih dinarjev utonil. T»
dni je zahtevalo morje pri SuŠaku svojo prvo žrtev. 281etni učitelj Ivan Radman iz Ivaničgrada se je šel z nekim dečkom kopat. Ker mu je bilo žal, da bi bil plačal v kopališču štiri dinarje, se je podal na Brajdico. Tam se je slekel, skočil v morje ter izginil v valovih, ki so ga vrgli tri ure pozneje mrtvega na obalo. "
Nov petrolejski vrelec v Palestini. Iz Jeruzalema se doznava, da je nedaleč Jaffe poleg velike plantaže najden petrolejski vrelec, globok 100 m. Strokovnjaki so ugotovili, da se nahajajo v globini velike količine nafte.
D' Aimunzio zopet nori. Prvič je norel, ko je zasedel Reko in od tam kot kralj, ki ima najmanj pol sveta pod komando, izzival cel svet, posebno pa Jugoslavijo. Končno so ga le odpravili z Reke in sedaj je v svoji vili, kjer po svoji mili voiji uganja razne komedije. Pravi, da se bo posvetil premišljevanju, v sobi, ki je pokrita s samimi slikami menihov. Pripoveduje, da ga hodijo obiskovati razni slavni možje iz enega sveta in slavni klavirski umetnik Liszt se je baje pripeljal k njemu z nebes, da mu zaigra junaško pesem. Take in druge dogodbi-ce pripoveduje tistim, ki mu verjamejo. Ima pa še nekaj dobrega na sebi, namreč to, da vsako soboto pogosti 12 beračev in ž njimi sku-Paj je.
Novinarske brzojavke. Minister pošte in telegrafa je odredil, da se v prometu z Italijo lahko oddajajo novinarske brzojavke po znižani pristojbini ob vsakem času podnevi in ponoči. Ta naredba je stopila takoj v veljavo.
Za železničarje. Prometno ministrstvo bo otvorilo pri vseh železniških direkcijah posebne kurze za železničarje. V ta namen so določili kredit 3 milijone Din.
Velika avijatična nesreča. Potniški aeroplan, ki oskrbuje zvezo med Parizom—Prago—Bukarešto, se je nedavno ponesrečil na ba-varsko-češki meji. Pod razbitim aeroplanom so našli trupla štirih potnikov in pilota. Eden izmed potnikov je še živel, a je na transportu v bolnico podlegel težkim poškodbam.
Velika škoda na Moravskem. — Škodo, ki je nastala po zadnjih povodnjih na Moravskem, se ceni na skoro eno milijardo češkoslovaških kron. Poplavljenih je bilo več kot 100.000 ha gozda in 20.000 ha polja.
Evharistični kongres v Chieagu. Otvoritveni seji evharističnega kongresa je prisostvovalo 12 kardinalov, 400 škofov, 3000 duhovnikov in 10.000 redovnic. Darovanih je bilo 6000 maš v 367 cerkvah. Svečanostim je prisostvoval tudi pape-ški nuncij kardinal Bonzano. Dopoldne so se vršila zborovanja.
tvorilo in razpravljalo se je v
jezikih.
Uvoz sladkorja. Leta 1925 je uvozila naša država, čeprav pravijo, da naša sladkorna produkcija krije vso domačo potrebo, 4,243.144 kg sladkorja iz Češkoslovaške. Ta sladkor je vreden 27,707.303 dinarje. Iz Amerike je bilo uvoženega 1 milijon 202.480 kg sladkorja,
Katastrofalen vročinski val v Ameriki. Iz Čikage poročajo, da je ! zahtevala silna vročina tam že 25 smrtnih žrtev.
Nevihte v Angliji. Preko Anglije gre vročinski val. Na več krajih so nastale v nedeljo silne nevihte. V nekaterih vaseh je poškodovanih več gospodarskih poslopij.
Vlom v baziliko sv. Petra v Rimu. Nedavno so izvršili neznani tatovi vlom v bazilika sv. Petra. V bližini zakladnice, kjer so shranjeni največji zakladi sveta, se nahajajo pisarne vatikanske uprave. Sodi se, da so tatovi ostali zvečer v cerkvi in da • so tekom noči oplenili blagajne. Odnesli so 30.000 lir. 0 tatovih ni sledu.
Valovanje francoske in italijanske valute. Italijanski finančni krogi z velikim zanimanjem zasledujejo položaj italijanske lire na domačih in tujih tržiščih. Položaj ni posebno ugoden in povzroča resne skrbi. Sedaj se govori, da je pritisk na liro in francoski in belgijski frank cd strani držav s polnovredno valuto samo umeten ter da ima namen prisiliti Italijo, Francijo in Belgijo, da uvedejo zlato valuto. Kako se bodo Italijani ognili temu pritisku, da bi uvedli zlato valuto, sedaj še ni odločeno.
Suk no brez gub. Neki študent v Angliji je izumil tako blago za obleke. ki se nič ne zmečka. Za njegov izum, ki je pa še tajen, se angleške suknarne kar trgajo. Zdaj bo mogoče spraviti že narejene obleke v zaboje, ne da bi se zmečkale.
Zaroka bolgarskega carja Borisa. iWestminster Gazette« poroča, da se je bolgarski car Boris zaročil z italijansko princezinjo Gio~ vanno. Zaroka se ie izvršla v Lu-ganu. — Italijanska politika si hoče utrditi svoj položaj na Balkanu tudi potom dinastičnih zvez.
Znižanje izvoznih tarif. V železn. ministrstvu je pričelo delo na izdelavi postojeeih železniških tarif. Postavke za notranji promet se bodo najbrže nekaj zvišale, dočim se bodo izvozne postavke močno znižale, da bi se izvoz čim bolj povečal.
Trgovinska pogodba z Madžarsko podpisana. 24. julija je v zunanjem, ministrstvu podpisal v imenu naše vlade zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, v imenu madžarske vlade pa madžarski poslanik Andrej de Hori trgovinsko konvencijo o obmejnem prometu, veterinarsko konvencijo o pobi janju tihotapstva ter pet prometnih konvencij.
Muslimani in občinske volitve na jugu. — Vodstvo jugoslovanske muslimanske organizacije namerava izdati proglas, v katerem bo pozvalo muslimane v Srbiji, Macedo-niii in Črni gori, naj glasujejo pri občinskih volitvah za kandidate Davidovičeve demokratske stranke in zemljoradniške.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
A.— Š.—
Janez Vražar. •
i.
Janez Vražar je moral biti že star, kajti vedno je bil sključen in na hrbtu mu je sedela precej velika grba.
Pa saj ste ga morda poznali, bil je srednje velik možiček, suh pa tako, da ga je bila sama kost in koža. Glavo je pokrival z velikim črnim klobukom, obut pa je bil ponavadi v coklje, katere si je vedno sam delal; le ob nedeljah, ko je šel v cerkev, si je nataknil velike škornje in ni pozabil nažgati velike pipe, ki mu je segala daleč čez kolena.
Ob taki priliki bi ga pač rad kak porednež poprašal, ali ima možiček pipo, ali pipa možička. Pravim rad — kajti v resnici pa se ga nihče ni upal, že zaradi njegove čudne zunanjosti ne, posebno pa zaradi nie-govega skrivnostnega življenja. On se je izogibal ljudi, še bolj pa so se izogibali ljudje njega, posebno pa, ker so verovali, da ima Janez neko višjo moč in ne samo človeško. Krožile so o njem vsakojake govoric« o njegovih čudovitih delih.
Zadnjič pa je zazvonilo pri fari in ljudje so dejali, da je umrl Janez Vražar. Radovednost je tudi mene gnala, da sem šel pogledat mrtvega Vražarja v njegovo polpo-drto bajto ob kraju gozda, kajti živemu se otročaii nismo upali nikdar približati. R strahom sem stopal ob materi in gotovo bi io bil popihal domov, če bi me ne držala mati za roko. Sosede in druge vaške ženice so ravno truplo pokojnikovo lepo umile in ga položile na mrtvaški oder, ko sva stopila z ma-terio v nizko sobo.
Soseda Neža na je prižgala svetilko, jo Dostavilo poleg mrliča ter dejala: Bog ve. koliko je bil Janez star? Pa kako hitro ga je vzelo; škoda ga je bilo. Urša. vidva sta si pa še malo v sorodu, ali ne?«
»Stric je bil od moje matere. Še dobro se spomin iam, da so mi dejali mati na smrtni postelji, naj grem le k stricu, če bom kedaj v zadregi. hud je videti, sicer je pa dober. Kmeta ima vedno rad, za gospodo pa nič kaj ne mara, ker bi bil že sam lahko gospod, pa ni hotel. Imel je, kakor so pravili »že nekaj >žegnov«, potem mu je pa neka Uršika zmešala glavo, mi smo
se pa zastonj veselili nove maše. *
»Jera poglej no skozi okno! Ali ne pre tvoj mož semkaj? Le poedej pa. kako se giblje, potovo ie pogledal nre<doboko v kozarec!«
»Oh Urša, ti ne veš, koliko jaz trpim, odkar je izgubil naš to nesrečno pravdo. On je ves obupan, sedi v ipostilni, pride domov, se krega in še natepel bi me, če bi mu ne ušla. Toda kaj samo pravda z gosnr.do, to bi še bilo. Imela bi vsaj še hišo in vrt. Toda ravno danes je prišlo poročilo, da bo prodana tudi hiša, ker ne moreva plačati advokatov.
Tedai p? zaškrmljeio vr*ta in v *obo prikolovrnti Jerin mol Oči je imel vse rudeče in pognalo »e mil je, da ni spal več noči; rmedeno
Vsak pravi slovenski kmet je naročnik »KMETIJSKE MATICE«!
. je gledal sem ter tja. Nato p« je nm za tisto Uršiko, ki mu jo j« po-pokleknil poleg mrliča, po licih so tlej vrag vzel?« mu polzele debele solze in padale J »Kaj pa da, seveda, pa ravno ti-na mrtvo truplo ter zajokal kakor ' " ' - - - -otrok. Tudi žene v sobi so pričele iokati — jokala je vsa koča. Jokale so — in niso vedele, kaj jim je huje ali smrt Janpza ali nesreča Jerinega moža. On pa je dolgo jokal, potem samo ihtel in nazadnje le gledal v mrtvo obličje. Nato pa
»Le povej, Čorbež le,« so klicali je, pogladil po glavi ter ga odne-
in ga prosili vse vprek.
»No bom pa povedal eno. Katero hočete, ali od vilic ali od noža?« »Od vilic, od vilic,« so se oglasili nekateri.
i3 spregovoril: »Janez, le nate sem »Pa je o nožu prijetnejša,« je de-se upal, da mi boš pomagal, le ti jal Čorbež.
»Ali ste neumni? Saj je o vilicah daljša.«
Tako so se prepirali precej ča-
bi me mogel in hotel rešiti, sedaj si pa še ti umrl. Ti si mi bil ona bilka, s katero sem se hotel še re-
t	— j — j- ■ —	J' vvvj vu
siti v morju nesreč, sedaj pa je še sa, dokler se niso vsi naveličali in
tebe odnesel pogubcnosni val. Ko	kmalu so vpili, naj ne pove nobe-
bi me ti mogel pogledati, bi ne	ne od teh, ampak kako drugo.
videl mene, ampak, ali veš kaj bi	........
videl? Nič drugega, kakor peteli
na, ki mu zlobneži iz živega telesa populijo najlepša peresa, da si jih sami zataknejo za klobuk. Da, Janez prav takšen sem. Tudi mene je oskubila ta preklicana gospoda čisto do golega. Vse mi je vzela: hišo, polje, živino. Nič nimam, kakor ženo Jero in dva gladna otro-
j bo,« sem dejal, »grem poj Šla sva brez besede, toda ko sva
/i 1 •	j stopila v sobo, je bilo notri že pol-
. , .	, . žalostno je cvilil psiček, milo, no dima. Peč je bila preluknana na
sto, kuj ne Ti deklina ti, le varuj me je pogledoval, kakor bi slutil vseh koncih in dim £ je nevesta se, da se tebe ne bo vrag vzel!« i svojo usodo. Vzel sem ga v naroč- no valil iz nie	nePr^ta
»l/fi novfil flnrViA? 1» ^ on 'HJ/ioi; ___i„,jm__„1_____ T	Tr . , _ J ". ,
»Kaj bo? Kaj bo?« je vzdihoval Jaka, »saj se bodeva zadušila.«
Tam ob strani peči pa je bila precej velika luknja, plamen je švigal skozi njo. Tedaj pa je nekaj čudno zazvenelo in tista luknja se je še bolj razširila, pred naju pa je padel skozi njo lemež.
Tedaj pa so se tudi odprla vrata, v sobo je pogledal Janez Vra-žar.
»Hudi duhovi so izgnani. Vse bo dobro.« Zaprl je vrata in odšel.
Jaka pa je vzel v roke lemež ter dejal: »Sedaj razumem, ni izganjal vraga iz lemeža, ampak iz mene in je tudi_izgnal največjega hudiča, ki me je imel v oblasti — lenobo.«
sel k jami
»Drag je zaklad, Janez, drag,« sem dejal in porinil psa v jamo, nato pa ga zopet hitro potegnil ven in pograbil za tisto bleščečo stvar. Bila je pločevinasta škatljica. Odprem jo in vidim, kaj? — Samo oglje. Ne vem, ali sem bil žalosten ali vesel — bil sem zelo zelo presenečen.
»Dovolj je te komedije! Ljubiš sebe in svoje, vreden si usmilje-
»No, je dejal, ker ste tako sitni, W ietd,^al ter ^ stilm} v roko bom pa povedal, kako smo jaz, mo-1petdesetak m lz^iml v noc" ja žena in raini Janez, Bog mu dai i >>Dobro tj 3e storil, vedno se ga dobro, zaklad kopali.	j spominjaj,« je pristavila stara že-
Moja hiša je prišla na boben in jnica-že je razglasil birič pred cerkvijo,! »Pes mi je storil veliko dobroto, da bo čez teden dni javna dražba O, da bi vi videli, kako so gledali Čorbeževe hiše. Ne boš sem dejal, drugi dan biriči, ko sem prinesel Čorbež bo vedno v svoji hiši go- tik pred dražbo 50 forintov na mi-„ , .	spodaril, dokler bo travo tlačil in zo. Kar zijali so in tisto dolgo člo-; :p fj^oi nr;5W v; u
ka. Pa kaj ti to pravim? Janez, j nihče drugi!	jveče, ki je bilo v trgu pri sodniji,! I w, , P. ect' k£ Je ravnokar
TIT^fMr Oi nomrlil rlo	1-» 1^14-J i T) „ ----- y_i i t	"Hcf? TTlf^ l^PIT* *7 APTT11 lintpl	i Jr SKC/Z1 VTdlai ^IidVllO seaai so
»Bog mu daj dobro! Bil je Janez pravi biser v blatu. In večna luč i naj mu sveti,« so pobožno vzklikali •'nekateri. »In tudi Jerinemu možu,«
Pa sem šel k Janezu, ravno za tisti me je kar z očmi hotel požreti. potegnili mrtvega iz tolmuna.
prav si naredil, da nisi hotel biti i	________________________o_________________.....
gospod. Tudi ti bi postal pijavka!'tisto mizo je sedel in ga prosil za'Jaz pa sem se jim v pest smejal. Ne, ti ne bi bil takšen, ti si ljubil svet. Malo je pokimal in me vpra- jHa-ha-ha!«
kmeta. Vedel si ceniti njegovo de-,šal koliko dolgujem na davkih. »No, Čorbež, sedaj pa povej še o, njegovo življenje in. . .« zmani-j »50 forintov,« pravim jaz.	kaj drugega o Janezu Vražarju,
kalo mu je besed, _le votlo hrope-i »No, bomo videli,« je dejal, »če so ga jeli zopet prositi vasovalci, nje se je culo iz njegovih orjaških ,bo šlo, bo šlo. Pripravi danes te- »Bom pa povedal,« je dejal po-Pr?i-	''Jen tri vrbcve mladike eno leto ~ " " - - -
Dolgo je bulil na mrtveca, nato stare, da poj deva zaklad kopat.«
Malo me je pogrelo, kajti tega po pravici nisem pričakoval in ves teden nisem zatisnil po noči očesa radi te skrbi. Nekega večera pa je bila strašna burja, bliskalo se je in grmelo, kot bi se svet podirat tedaj sem zagledal sredi vrta pred hišo temno postavo, ki je hitela kopati, kolikor je mogla. Drugo jutro pa sem dvakrat prebrskal ves vrt, toda nisem mogel najti niti najmanjšega sledu.
Minul je teden, prišla je sobota in jaz se napotim s tremi šibami k Janezu. Molče sva šla nato on spre-
j • •	"i .v. j • uemez,u 111 nciiai v reuu. rrniesi
& Hv^ii ' l	m0-jeio polnoči semkaj, da ga vidim
koče; dvakrat sva pnsla okrog nje, po£ravimt« J' B
potem pa sva šla na vrt. Zopet sva/ ^ ', 1 . . „	, _ .
hodila sem ter tja, dokler ni bila L T?da' X® J®, Ma ur? polnoči,, je
pa se je glasno zakrohotal — pola stilo se ga je blazno veselje. »Ha-ha-ha, še ga borno pili še! O, Janez, ti ga boš pa na onem svetu v peklu, ne Janez v nebesih ga boš, kaj ne. Veš Janez še to zapijem, kar mi bodo pustili vragi, potem bom pa prišel za tabo. Ha-ha-haa-aa! Uju-hu-hu-hu, Janez gori ga bomo pili, gori!
Tedaj pa se mu je približala žena Jera ter dejala: »Janez, bolan si, pojdi, greva domov!«
»Kaj ali si ti tudi tukaj? No kar pojdi, jaz ne grem. Ali pa! Saj res, Jera, nocoj bodeva zadnjo noč pod domačo streho,« prijel jo je za roko, soseda Urša pa je vzela svetilko in posvetila odhajajočim. Kmalu nato pa so čule žene, ki so bile pri mrtvem Janezu, kako je nekdo pel s hripavim grlom:
Moja žena Jera, noč in dan študira; študirana ie bila, ie vince rada pila.
II.
Mrak je postajal vedno gostejši, nastopila je črna noč. Vasovalci so prihajali, posedali v nizki majhni sobi, pa zcpet odhajali. V vaškem zvoniku je udarilo kladivo že enajstič, a vedno je bilo še dosti ljudi, ki so čuli pri mrliču, molili, peli ter uganjali vsakojake burke — večinoma je bil to mladi svet.
Ravno ka je odbila ura enajst, je vstopil v sobo majhen možiček. Vsi so ga veselo nagovorili in ga prosili, naj jim pove kaj o Janezu Vražarju, saj sta bila zadnji čas večkrat skupaj.
»No Čorbež,« je dejalo mlado jezikavo dekle, tako so namreč klicah ljudje tega možička, sali nam boš povftdal kako j« hodil rajni Ja-
časi ter si nažgal svojo malo pi-pico. »Kako smo hudiče panali?«
»Le, le, tisto povej,« se oglase drug za drugim. »Takole je bilo: Gotovo ste poznali tistega Maree-vega Jaka, ki je bil tako len, da je zvečer oblečen legel spat, da se mu zjutraj ni bilo treba oblačiti. Tisti je prišel nekoč k Vražarjevemu Janezu in mu potožil, da mu gre
Na državni kmetijski goli v St. Jurju
pri Celju se začne 11-mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra. ako ne bo ministrstvo glede na pravilnik določilo začetka s 1. oktobrom.
Namen zavoda je vzgojiti in strokovno izobraziti le kmetske sinove, za katere se predvideva, da postanejo samostojni gospodarji, zato sme uprava po odredbi mi-nistarstva sprejeti tako za državne kot za privatne gojence to je na prosta in pla-čujoča mesta le sinove lastnikov zemljišč. TucU morajo oni SfceoVventl, M -rdupifv—J po študiju v službe, vrniti državi celoletno oskrbovalnino, da ima od zavoda v resnici dobiček le kmetijstvo. Mesečna oskrbina znaša Din 400 in na
pri hiši vse narobe. Krave mu ne P°P°vne prošnje ministarstvo ni_ znižalo
dajo dosti inleka, po njivah raste plevel, posebno pa mu nagaja plug. Nikoli ne more preorati njivo, da bi se mu ne pokvaril. »Tako, tako,« je dejal Janez, »v
prispevka, češ, da ravno plačujoči odhajajo v prvi vrsti v službe, vendar je upanje, da se bo doseglo, ker je bilo pri nas po večini ravno nasprotno. Oprostilo pa je ministarstvo v tekočem letu razmeroma veliko število sinov tudi srednjih posestnikov celotnega plačevanja, ker polo-
! lemežu ni nekaj v redu. Prinesi ga vičnih štipendij ni.
in Sprejemajo se le nad 16 letni zdravi in pridni prosilci, ki se radi varnosti za druge preiščejo ob vstopu tudi po zavodo-
________xxl .	-	_	■ - ivem zdravniku. Vsak prosilec mora vlo-
ura polnoči Meni 'so se Mi iežiti	Jaka še lepo doma smrčal, žiti na upravo zavoda lastnoročno-pisano
lasje, toda upanje na zaklad mi ie 0.™^ dan> Jaka Z0Pet zamudil in	*	* «-"<*■»*» w
dajalo pogum. '	ini(; dr«gace se mu ni godilo tretjo
On pa je vrgel v zrak tri palice, noc-padle so na tla tik mene. »Kopiji, kjer stojiš,« je dejal.
prošnjo s kolekom Din 5, priloženim ko-lekom Din 20 in naslednjimi dokumenti: 1. krstni list (kolek Din 10), 2. domovnica (kolek 20 Din). 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo (kolek Din 20), 5. nravstveno spričevalo (kolek Din
Vzel sem motiko, kopal, da mi je pot curkoma lil raz čelo in kmalu je nekaj zazvenelo pod motiko, nekaj svetlega je ležalo v jami. »Dvigni,« je velel. »Si ne upam, kdor se prvi dotakne zaklada, črez leto dni umrje.« »Pojdi po ženo, naj se ona prej
> i m m . i. Ker je Jaka mislil, da se mu bo-»Ne Janez,« sem krikml, »tudi de Jm kar ;lcIa] je skle.
ceno'«	23 n eno \ nil, da bode to pot dano obljubo
• .__- „ . ... . trdno držal. In Jaka je bil tudi mož
»oaj imas psa, vrzi ga mtro v ja- beseda_ Minul
je teden, Jaka pa je
mo, kajti zaklad se manjša od minute do minute!«
»Janez, ali ni nobenega drugega sredstva? Moj Murček je dober kužek. Rad ga imam; škoda ga je.«
»Premisli ali vržeš psa ali pogineš sam in tvoja žena. Kakor hočeš, Jutri. ti vjsepo hišo in v*« kar j je kmalu izvršeno. Kaj pa sedaj? imaš.«	[ »Pojdita v sobo,« je velel Janez,
Tedaj pa je dejal Janez: »Moja moč je pri kraju; le eno sred- „ . . , .. -
sfvo še imam toda w vpiti dn bi 10)' 6" lzyava starlšev' da hodo Placevah sivo se imam, tocta ne vem, da bi stro§ke §0ianja in da ostane sin doma, 7.
ti mogel to storiti, kar ti bom uka- j nri prosilcih za prosto mesto še premo-zal. Pa vendar, poizkusi!	|ženjski izkaz ali ubožno izpričevalo, v ka-
Ko bo ura bila nocoj 12, moraš terem mora biti od davčnega urada nave-i ... ^ , ,	. .	dena točna površina zemljišča m višina
biti ze nad hribom za vasjo in tam : davkov specijalizirana kot zemljarina itd. moraš narezati toliko leskovih mla-! ter po možnosti tudi potrdilo okrajnega dik, kolikor jih boš mogel nesti. To sodišča glede višine intabuliranega dolga delaj vsak dan, dokler ti ne bornj
povedal da nenaj.«	Idi županstvo in župni urad, da je upravi
lažje pravilno predlagati ministrstvu oprostitve.
Vsak sprejeti gojenec mora prinesti s j seboj vsaj 1 par rjuh, 1 zimsko odejo, 2 •ura obuval, 1 delavno in 1 praznično obleko ter potrebno telesno perilo in 4 obrisače. Perilo se pere na stroške zavoda. Potrebni učni pripomočki se lahko pozneje naroče v zavodu skupno. Za lahkomiseljne poškodbe in izgubo orodja položi vsak gojenec početkom leta Din 200, katere dobi ob izstopu vrnjene.
Prošnje naj se vpošljejo upravi najkasneje do 1. septembra, da se morejo Se pravočasno predložiti ministarstvu v odobritev,
imel pred hišo že velik kup leskovih vejic.
Nekega večera pa povabi Vra-žarjev Janez mene naj grem z njim. Šla sva naravnost k Jaku.
Janez mu takoj ukaže, naj znosi vse veje v peč in naj jih zažge. To
Poravnaj naročnino za »GRUDO«! "^C
9
Narodn
ospodar.
šolski vrtovi.
Podlaga kmetijsko-prirodoznan-skemu pouku je pravilno urejeni šolski vrt. Tu črpa mladina osnovne pojme iz poljedelstva, sadjarstva, zelenjadarstva, cvetličarstva in čebelarstva ter se ji vzbuja ljubezen do prirode, veselje in moč volje za delo. Zato pa'bodi šolski vrt pravilno urejen in najskrbnej-še oskrbovan v esteticnem in gospodarskem oziru. Brez šolskega vrta ne more šola zadostiti želji in družbi, da bi vzgojila naraščaj v pridne kmetovalce, vnete gospodarje in gospodinje, niti ljudi, ki bi ljubili naravo in cenili delo; zato je dolžnost vseh činiteljev, da na to obračajo pozornost. Koder nimajo šole šolskih vrtov, naj se nemudoma napravijo; kjer so manjši od 10 arov, naj se povečajo, in kjer so še neurejeni, učnim smotrom neod-govarjajoci, naj se že letos urede. Umno kmetovanje zahteva tudi pravilno in smotrno kolobarenje, I ki ga je radi različnosti kultur na šolskem vrtu, še bolj pa iz učnih ozirov točno izvajati. Zato mora vsak učitelj-vrtnar v jeseni narediti delovni načrt, ki ga hrani v šol-. skem arhivu. Ta delovni načrt je L skica šolskega vrta v merilu 1 do 100, ki se nanjo vpiše na tablah ali na gredah kulture, ki se bodo ' v naslednjem letu gojile. Zbirka večletnih delovnih načrtov služi tu-| di učencem kot učilo, je pa tudi kažipot novo nastopivšemu učitelju-l vrtnarju. Velikost drevesnice, ki je poglavitna panoga šolskega vrtnarstva, se ravna po velikosti šolskega vrta. Zemljišče, izpraznjene drevesnice uporabljaj za druge kulture najmanj pet let. Vsako leto za-; sadi nov del drevesnice ter umikaj pred njo zelenjad na zadaj izpraznjeno drevesnico. Umevno je, da mora biti zemljišče za novi nasad drevesnice že v jeseni 50 do 60 cm globoko rigolano in prav dobro pognojeno, da se vzgoji najdalje v treh letih srednje debelnato in v ' štirih letih visoko debelnato drev-I je. Ker obče ni mogoče vsako leto pognojiti celega šolskega vrta, ko-lobari z gnojenjem vzporedno s kulturnimi rastlinami po triletnem turnu, t. j. vsako leto pognojiš % vrta. Po zahtevi gnoja delimo namreč rastline na tri dele: a) zeljnate rastline (karfijola, zelje, koleraba, spinača, solata itd.); b) stročnice (fižol, grah, leča itd.; c) korenstvo (korenje, pesa, čebula, česen itd.). Zeljnate rastline potrebujejo največ gnoja, zato jih posadi na pognojeno tretjino. Na isto mesto posadi v drugem letu stročnice, v tretjem pa skromnejše korenstvo, kakor kaže sledeča razpredelnica:
Opozarjamo krajne šolske svete' in šolske upravitelje naj točno izvršujejo odredbi višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 15. junija 1921, štev. 7351 in z dne 18. oktobra 1921, štev. 13.517 ter odreju-jem: 1. Na šolah, kjer še ni šolskega vrta, ali kjer je manjši od 10 a, naj se za bodoče upravno leto stavi potrebna svota v proračun ltrajne-ga šolskega sveta za nakup in ureditev zemljišča za šolski vrt, po možnosti v neposredni bližini šolskega poslopja; 2. naznanijo naj se vse šole, kjer a) ni šolskega vrta, b) kjer je manjši od 10 a. K površini šolskega vrta naj se ne vračunava šolsko dvorišče, telovadišče in šolska stavba; 3. učitelji-vrtnarji naj predložijo v dvojniku v merilu 1 : 100 delovni načrt za leto 1927. Na tem delovnem načrtu naj na posameznih tablah ali gredicah vpišejo, kaj bodo v letu 1927 na vrtu gojili. Poročila pod točko 2. a) b) in načrti pod točko 3. naj se mi predlože do 31. oktobra t. 1. Opozarjam, da more učitelj-vrtnar tu in tam odstopiti kos šolskega vrta drugemu učitelju(ici) v obdelovanje in uživanje; toda to ne sme motiti kolobarjenja. Oskrbovanje šolskega vrta se šteje učiteljstvu v njegovo kvalifikacijo. — Prosvetni inšpektor: dr. Lončar, s. r.
Leto
1926
1927
1928 1920
1930
tretjina tretjina	tretjina
zeljnate	stročnice	korenske
stroCnice	korenske	zeljnate
korensko	zeljnate	stročnice
teljnate	stročnice	korenske
stročnice	korenske	zeljnate itd.
Svinjski sejem v Mariboru dne 6.
avgusta. Pripeljanih svinj 403. Cene so bile sledeč: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 75—100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 280—350, 5—7 mesecev 420 do 450, 8—10 mesecev 550—580, 1 leto stari 1000—1200, 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 118 svinj.
Prodaja našega tobaka na Poljsko. Upravnik monopolov Todorič odpotuje te dni v Varšavo, kjer namerava skleniti novo pogodbo (o prodaji našega tobaka.
Petlirski bankovci iz nikla v Italiji. Na predlog italijanskega finan-nega ministra je bil odobren zakonski načrt za izdajanje petlirskih novcev. Te novce bodo kovali iz čistega nikla.
Nova industrija v Sloveniji. Na Jesenicah se je ustanovila »Prva ju-goslovenska tvornica stanjolskih kapic za steklenice, Stanjalka« d. z o. z. Ta tvornica, ki je edir.a svoje vrste v Jugoslaviji, je že pričela z obratom.
Velik pridelek pšenice v Ameriki. Kansas Grain Dealer's Associa-tion ceni splošno produkcijo pšenice v tekočem letu na 154,474.454 bušljev ter pravi, da bo ta pridelek drugi najboljši v zgodovini države. Cenitev naša 14,000.000 bušljev več kot pa ie napovedal pred enim tednom državni poljedelski svet.
Zanimanje nizozemskih gospodarskih krogov za Jugoslavijo, Skupina Holandcev obišče koncem septembra našo državo v svrho informacij gospodarskega značaja. Sto-
piti hoče v stike z našimi gospodarskimi krogi in prirediti predavnja o gospodarskem in kulturnem sta-. nju Nizozemske.
Konjska razstava 5. septembra 1926. V okvirju velike pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni od 4. do 13. septembra 1926, bo prirejena dne 5. septembra tudi razstava plemenskih in gospodarskih konj toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem. Kakor sta bili prejšnji dve razstavi lepi, tako obeta letošnja biti še zanimivejša ne le za konje-rejce same, marveč tudi za ostale občinstvo. Videli bomo kaj premore Slovenija tudi v tej panogi našega kmetijstva, dasiravno je naša konjereja zadnja leta številčno nekoliko nazadovala). Za razstavo je močno zanimanje tudi v sosednih državah in upamo, da bo prireditev privabila mnogo kupcev zlasti one za plemensko živino. Konjerej-sko društvo za ljubljansko oblast bo že ob priliki premovanj, ki jih priredi tekom meseca avgusta t. 1. odbiralo plemenske konje, tako, da bo nudila letošnja razstava res le dober materija! in da bo tudi v tem oziru na višku. Zato vabimo konjerejce, da se v čim večjem številu udeleže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odgaja. Take razstave so tudi najboljša sredstva za povzdigo naše konjske kupčije.
Prcmovanje plemenskih konj v ljubljanski velikožupanski oblasti. Premovanja plemenskih konj se vrše letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 14. avgusta v Št. Jerneju ob 8. uri zjutraj; 15. avgusta v Krškem ob 8. uri zjutraj; 23. avgusta na Igu ob 8. uri zjutraj; 24. avgusta na Lescah ob 9. ur zjutraj; 25. avgusta v Kranju ob 8. uri zjutraj; 26. avgusta v Št. Vidu nad Ljubljano ob 8. uri zjutraj; 28. avgusta v Mengšu ob 2. uri popoldne.
Postopek za odpis zemljarine vsled elementarnih nezgod. II. Da se olajša in poenostavi postopek, je tov. g. Franjo Vojsk, okr. ekonom v Beltincih, Prekmurju, sporazumno z okr. davčnim oblastvom v Murski Soboti priredil posebne obrazce, I. in II., katere so v to svrho zelo pripravni in ki odgovarjajo popolnoma svojemu namenu. Priporoča se, da si jih občine ali posamezniki nabavijo pri imenovanemu kot vzorec. S poštnino stanejo Din 6.—, kateri znesek je v znamkah poslati na gornji naslov. — Emeran Stoklas.
Vrtnarska razstava. V krogu Pokrajinske razstave, katera se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na Ljubljanskem velesejmu se nahaja tudi vrtnarska razstava. Je to tretja prireditev te vrste v Ljubljani, katera priča o agilnosti in smotrenem delu poklicnih ljubljanskih vrtnarjev, katerih namen je zanesti tem potom v čim najširše ljudska krc-ge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge. Ta razstava nam priča,
da se nahaja ta lepa obrt na isii stopnji, kot pri drugih kulturnih narodih. Smisel in zanimanje za naravo in cvetlice je merilo o duševni kulturi vsakega naroda. Glavna privlačnost Pokrajinske razstave bode brezdvomno vrtnarska razstava. Ves ta ogromni prostor ^bo le spremenjen v krasen eksotičen vrt, kakoršnega Ljubljana še ni videla. Cvetlične skupine v najpe-strejših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Prava posebnost te razstave bode umetno vezenje. Ta tako moderna stroka bode tudi pokazala višek strokovne znanosti.
Mlekarska razstava v Ljubljani. Mlekarska razstava na jesenski ve-lesejmski prireditvi od 4. do 13. septembra bi nudila vsakomur priliko, da se pouči o modernih mle-' karskih prilikah in o pripomočkih za izboljšanje mlekarstva. Razne druge gospodarsko napredne dežele, kakor je Švica, Švedska in Danska, so obogatele pri svojem mlečnem gospodarstvu, ker so dosti zgodaj znale ceniti vrednost potrebnih mlekarskih pripomočkov in strojev. V teh deželah najdemo prve izumitelje mlekarskih-strojev in prve najboljše mlečne izdelke, j Naša dežela bi prav lahko proizvajala toliko mlečnih izdelkov, kolikor jih potrebuje za svojo lastno prehranjevanje. Toda žal, da ne proizvajamo niti dosti blaga in niti v taki kakovosti, kakor druge dežele. Zato naša trgovina rada posega po tujem in dražjem blagu. Razstavimo svoje najboljše izdelke in seznanimo trgovce z našim dobrim blagom. Modernizirajmo naše mlekarstvo s pomočjo moderne tehnike in dobre organizacije. Ne zamudimo ugodne prilike in obiščimo jesensko mlekarsko razstavo. Udeležite se je proizvajalci mleka in porabite priložnost, ki se Vam nudi z razkazovanjem mlekarskih priprav in razstavljenih izdelkov, istotako odjemalci mleka, da se počutite o dobroti mleka in mlečnih izdelkov kot najcenejše hrane ob današnjem pomanjkanju denarnih sredstev.
ZA SMEH.
Nalezljivo.
Gospodar: »Miha, zdaj opažam, da ti nos postaja kufreno-rudeč.
Hlapec: »Dragi gospodar, pred kratkem so nas smatrali okoličani, da sva si brata.«
Pri mesarju
Mlada žena: »Dajte mi kos mesa brez kosti, brez žil in brez masti.«
Mesar: »Gnadljeva gospa, gotovo ne mislite meso; najbrže hočete jajce.«
Začuden.
Berač: »Zakaj me pa tako debelo gledate gospod?«
>Ne gledam vas, ampak moj površnik na vaših plečih katerega že en teden pogrešam.«
10
Pridbivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
Sz samega žita
ne morete kuhati kave.
^^	Dober in krepak okus dobite sele.ako upolrebite
PFai?|fraai€li,OT fosiins pridatek
•AKJ r VJ——j PA.i'4 * K.
Pijača s Pravim Fmnckom Vas zamore sraino zadovonevaTi K zrnoh kav/ na vsak način spada Pravi Franck.

Namizno sadje Sn sadje za mošt
kakor tudi druge deželne pridelke, vsako množine kupuže in prodaja po dnevnih c*nah
PANOHIJA SSSS MARIBOR
Telefon 102.
Meljska cesta 12
Telefon 102.
v
kot izvozna centrala za Štajersko
zene opekarne

Najcenejše f/7
strešno kritje S
d.
d.
LJUBLJANA Miklošičeva c. 13
preje
VIDIC-KNEZ
TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poljubni množini — tako) dobavno — najboljše preizkušen« modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba: STEKLEN! STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
v Ljubljani
prodaja presraogj iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tadl za industr. podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brlkete.
Naslov :
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/11.

Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
V M T
Džamonja in drugovi
dr. z o. z., Maribor
Največji Izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe In podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike.
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, najcenejša kolesa In šivalni stroji so edino
Peteiinčevi
znamke
6RITZNER, ADLER, PHOJfiiS
za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PETEUNC Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski
pletilni stroj
najboljša in najcenejša samo pri
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Nudimo prvovrstno garanti- i rano 98—99%
modro galico
v vrečah kg po ceni 55 i rt 7*— franko Ljubljana.
„EKONOM", osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, r z. z o. z.
superfosfat, Kalijeva sol, kanit, tho-masova žlindra In prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v zalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr
EKONOM"
M
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL.7.
mmmsm
Najboljša in zatl najcenejše kupij edino le pri
pletenine, majce,vol žepne robce, krava palice, nahrbtnike spodnje hlače, otroš trikot perilo, komplet potrebščine za čevljarji krojače, sedlarje In šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešel novega spomenika Na veliko in malo
laloll
A

6iQW®&m
POSESTVI MARIBO
in okolica, večja j manjša, n^kuo, naje zamen?. Tudi mlin žage, gostilne. SolidiJ posredovalnica
.Marstan' Maribo
Rotovški trg štev. 4.
Kmetovalci, obrti
Kupujte svoje potretc
ščine samo pri onh trgovcih ki nudiji svoje blago v „RMET
SKEM LISTU" ! Kdor nas podpira, pod pirajmo mi njega !
•	r. -
% VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN - po najugodnejšem obrestovanju. — KREDITI v tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO. RaJun poštne hranilnice št. 14257. — Cr:oiavke „KMSTSKIDOPI".
rsglslrovana zadruga z neomejeno zavezo
V UUBUANI
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. —
ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8.—12'/, dopoldne in od 3.-47, popoldne.
SlliP^pSEl