Poštnina pavšalirana
4. štev.
Ljubljana, 17. julija 1920.
I. leto.
Kolesarska dirka.
Ljubljana - Tržič - Ljubljana.
80 km.
V nedeljo, dne 11. julija je priredil Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija cestno dirko na progi Ljubljana - Tržič - Ljubljana. Start je bil pri km 2. Dirkači
je prišel gosp. Porenta z defektom na start. Naglo se jc popravilo in ob 7T0 je odpeljal oddelek s seniorji: Nosan, Porenta in M. Stopar. Start ostalih je bilo treba vsled te zakasnitve prestaviti. Nastopila je težka skupina, starter pregleda naglo še kolesa, ako je vse v redu in ob 7-20 izpusti skupino težkih s starta. Odpadla sta Bar Julij in Fran, ostali so vsi startali. Že takoj z
Start k dirki Ljubljana—Tržič—Ljubljana.
so bili deljeni v oddelke seniorjev, s težkimi in oddelek z dirkalnimi kolesi. Startna lista je obsegala 24 prijav.
Zjutraj ob 7. je čakal točno naš neumorni športnik in starter gosp. major Jaklič svoje dirkače. Vreme je obetalo najugodnejšo vožnjo, razpoloženje v vozačih je bilo izborno. Kot prvi bi imeli nastopiti seniorji, pa
začetka so prav krepko potegnili in se razvrstili drug za drugim v lepo vrsto, ki se je vila kot kača proti št. Vidu. 10 minut so imeli lahki časa za pripravo. Tudi njih kolesa je gosp. starter naglo še preizkusil in točno ob 7-30 so odpeljali kot zadnji lahki s starta. Poznala se je takoj verziranost, sigurnost, boljši so bili na vod-
stvu in s krepkim zaletom so odšli proti Št. Vidu. Star-tcr na motociklu za njimi, da nadzira vožnjo.
Do Št. Vida je vozila težka prav lepo, le mal karambol je zmešal vrste. Dirkači so vozili lepo drug za drugim, da je bilo 3A ceste prazne, a neka neprevidna žena skoči enemu po nerodnosti pod kolo, vsled česar dva padeta. Bila sta Gerbec in Prašek, kojih prvi je nato opustil tekmovanje. V Medvodah ima Praček de-tekt s pnevmo. Perdan, ki je bil dosedaj na vodstvu, se odtrga in vozi vso pot do Tržiča in nazaj sam, ne da bi ga mogel kdo dohiteti. Praček si je medtem po-
skupno do Tržiča, kjer sta dohitela prvo skupino. Močan veter je oviral hitri tempo med Kranjem in Tržičem. Zoblačilo se je in protipih je bil tolik, da je povsem ustavljal vozače. V Tržiču je bila kontrola s prisilnim odmorom 1 minute, preskrbljeno je bilo za okrepčilo, nakar so vozili takoj dalje. Na povratku sta bila Šiškovič in Deržaj takoj par sto metrov pred skupino in sta vozila v istem razdobju do cilja. Za njima je vozil sam Zanoškar, nato v mali razdalji Siard, Bevc in Šolar. Vsi trije oddelki, seniorji, težki in lahki so vzeli takoj s Tržiča oster tempo in lahki so dosegli
Ljubljana—Tržič—Ljubljana: Odhod težke skupine.
pravil zračnico in vozi sam do Kranja, kjer dohiti lahko skupino. Težka vozi prav lepo do Tržiča in pride 3 minute za seniorjem Nosanom, ki je došel prvi do obrata, v Tržič. Prvi Perdan, 3 minute za njim skoro vsa težka skupina in z njo Porenta, ki so ga pred Tržičem dohiteli. Bar Vinko je še zadnji moment padel, a je vozil dalje. Medtem je lahka skupina vozila brez posebnosti
mestoma do 35 km, ostali pa tudi 31 in čez.
Kmalu po 10. uri se je opazilo prvega, ki je vozil v cilj: P e r d a n ob 10. uri 9 minut 35 sek. kot prvi težke skupine v 2 urah 40 min. 35 sek.; uspeh je presenetil, kajti čas, ki je bil dosežen, je bil izredno dober. Dve minuti za njim sta bila Šiškovič in Deržaj tik skupaj v trdem boju za prvenstvo
Ljubljana—Tržič—Ljubljana: Končni boj med Šiškovičem in Držajem.
v lepem tempu in z menjajočim vodstvom. V Gaštaj-skem klancu je spodneslo Šolarju na pesku, a je kljub padcu vozil prav dobro dalje. V ostrem tempu so prevozili klanec v Kranju, kjer se na vrhu odtrga Deržaj, toda Babnik in Šiškovič ga skušata vjeti, kar se jima posreči, ko se jima pridruži še Zanoškar, nakar so vsi trije v hitrem menjavanju vodstva med seboj v Naklem dohiteli Deržaja, katerega niso izpustili do Tržiča. Še Siard in Šolar sta se odtrgala od ostalih in sta vozila
lahkega oddelka. Šiškovičev zalet je bil močnejši in Deržaj se je moral zadovoljiti z drugim mestom za DA kolesne dolžine za prvim. Vozil je Šiškovič 2 uri 40 minut ,tedaj natančno s tempom 30 km, kar pomen ja pri bregoviti gorenjski cesti in pri tako močnem protivetru velik uspeh. Tretji v lahkem oddelku je bil gesp. Zanoškar v 2 : 43 : 55, eno minuto za njim zopet v trdem boju tik pred ciljem: Šolar, Bevc, Siard iz lahkega oddelka, ki so vozili Šolar 2 : 45 : 05, Bevc
2 : 45 : 052/s, Siard 2 : 45 : 06. Takoj za njimi je dospel Bar Vinko iz težke skupine kot drugi v 2 : 56 : 36, za tem pa prvi seniorjev g. N p s a n v 3 : 10 : 52. Sledili so Kirner kot tretji težkih v 3 : 01 : 45, Butinar kot četrti težkih v 3 : 08 : 55, Porenta kot drugi seniorjev v 3 : 19 : 26, Bar Adolf kot peti težkih v 3 : 9 : 27. Za temi pripelje zadnja skupina petih, ki vozi v ostrem tempu v cilj -— očividno vsi z enako hitrostjo. Ali kolesarska strast premaga dogovorjeno vožnjo in prvega zapelje Sirnika pomembni trak »Cilj« čez cesto. Zaleti se, Babnik za njim, ostali tudi, tako da so s krasnim zaletom pripeljali v cilj. Babnik kot sedmi, Sirnik kot osmi v lahki s časom 3 : 09 : 50, Križman kot šesti, Skrajner kot sedmi in Praček kot osmi v težki skupini s časom 3 : 19 : 51.
Razen zadnjih pet so dospeli vsi v maksimalnem času, le - tem manjka 1 min. 16 sek.
Splošen potek dirke je bil presenetljivo dober. Zanoškar, ki je v prejšnjih dirkah vozil prvi v težkem oddelku, je vozil tu z lahkim kolesom in se placiral koj na tretje mesto. Pokazal je izborno kvaliteto in dobro vztrajnost. Tudi za Šolarja, ki je padel ter s tem izgubil čas in se še poškodoval, je na četrtem mestu velik uspeh zanj. Šiškovič je pokazal, da je prišel zopet v svoj start tir predvojnih prvenstev in dosedanji prvaki bodo imeli težak boj z njim.
J. G.:
Inčianopolis 19Z0.
Ameriška industrija se bori zaeno s svojimi športniki že leta za prvenstvo ameriških autov pri velikih dirkah, ki so tamkaj jako popularne. Merilo vsem se smatrajo klasične dirke na dirkališču v Indianopolisu, toda vsa prvenstva so odnesli dose'daj vedno evropski vozovi. Letos pa je končno dosegla ameriška industrija zmago. Gaston Chevrolet je odnesel veliko darilo In-dianopolisa na Monroe-autu. Sicer ni dosegel rekorda de Palmovega Mercedesa, ali v tehničnem oziru je njegov vspeh pomemben. Še leta 1911 so dosegli z autom desetlitrske cilinderske prostornine povpreč^oi hitrost le 120 km na uro, medtem ko so sedaj vozili z autom le trilitrske cilinderske prostornine 142 km na uro.
Letošnja startna lista je obsegala 25 dirkačev. Večina amerikanski in francoski automobili, med vozači pa znana imena starih tekmecev. Uspeh je bil jako lep. Prvi je prevozil dvestokrat dirkališčni krog skupno 500 milj (804 km) Amerikance Gaston Chevrolet na Monroe-autu v 5 : 40 : 16, drugi Francoz Thomas na Ballot v 5 : 43 : 02, tretji Milton (Duesenberg), četrti Murphy (Duesenberg), peti Ralph de Palma (Ballot),
Amcrikanec W. F. Bradley priobčuje v sportskem listu »Autocar« zanimiva opazovanja, katera podajamo
Ljubljana—Tržič—Ljubljana: Končni boj med Šolarjem, Bevcem in Siardom.
V težki jo brezdvomno Perdan izvrsten. Vztrajen in krepak je vozil skoro vso pot sam s povprečnim tempom 29 km, za kar je moral mestoma voziti daleč preko 30 km tempo. Bržčas mu je na športnem polju odprta lepa bodočnost. Tudi Bar Vinko se prav dobro popravlja. Kirner in Butinar obetata istotako precej pri vztrajni trenaži in primerni tehniki. Seveda ne sme se pozabiti, da je vsa težka skupina šele letos začela s trenažo in da je s to presojo tudi ta uspeh razveseljiv. Velika večina niti primernih koles nima, kar tudi silno neugodno vpliva na uspeh.
Pri seniorjih je prišel to pot Nosan prav do veljave. S težkim kolesom se mora smatrati pri seniorju 25 km tempo brezdvomno kot uspeh. Gosp. Porenta je vozil nepripravljen, a je tudi prav lepo uspel. Gosp. Stopar pa je v Tržiču izstopil, skočil mu je otrok pred kolo, česar se je ustrašil in ni mogel tekmovati.
»Ilirija« je znova pokazala, da se lahko doseže sijajne uspehe, da pa je treba delati in zopet delati. Mnogo je še dobrih vozačev v nas, le do veljave ne pridejo, ker sc ne posvetijo sportu in smotreni trenaži. Prepričani pa smo, da bo vztrajno in neumorno delo Ilirije« in njenega zvestega trenerja ter startarja gosp. majorja Jakliča rodilo še krasne uspehe.
tu v izvlečku, da si morejo naši čitatelji napraviti sliko velikanskega aparata, ki ga te dirke potrebujejo in pa sliko o poteku take dirke.
120.000 gledalcev je sledilo z le Amerikancem lastno napetostjo tekmam. 23 autov je stalo pripravljenih v 4 vrstah na startu in čakalo strelov iz topa za odhod. Dirko je vodil Barney Oldfield. Na znamenje star-terja, ki je došlo nepričakovano, so se spustili dirkači v divjo vožnjo za, grupiranje. De Palma, ljubljenec Ame-rikancev, ki je veljal s svojim Ballot osemcilinderskim vozom za najhitrejšega, ni imel niti motorja v teku, ko je padlo znamenje za odhod. Tako je odpeljal skoro zadnji s starta.
Start Indianopolis-dirke je bil vedno interesanten. Tem bolj letos, ko je bila razpisana za vsak dirkališčni krog posebna nagrada 100 dolarjev, vsled česar se je vse trgalo že koj začetka za prvo mesto. Precej verjetno je namreč bilo, da se bo oni, ki se pribori že sprva na prvo mesto, tam precej časa držal ter dosegel s tem na krogih skoro toliko, kakor iznaša prvo darilo.
Že po prvem krogu stoji Palma pred depot-jem pnevmatike — zaščipnilo mu je zračnico in mora izmenjavati. S tem je zaostal za cel krog. Prvi v prvem krogu je bil Amerikance Joe Boyer na Frontenac-autu. Mojstrsko je vozil in vse je sklepalo, da ga bo težko
pregnati z njegovega mesta. In v resnici, po 40 je še vedno na vodstvu, za njim Klein na Frontenacu, Chassagne na Ballotu, Gaston Chevrolet na Monroc-u iu Thomas na Ballotu. Za njim De Palma, ki vozi sicer z vodstveno skupino, a je za cel krog zadaj. Skoro pa se mu posreči priboriti se do Boyer-a in napetost med publiko raste mrzlično.
Po petnajstem krogu izstopi sloviti Francoz Boil-lot s Pengeot-autom vsled motornega defekta. Pri prihodnjem krogu izstopi Klein s Frontenac-om vsled zloma vodilnega kraka. Haupt na Meteoru je izgubil kolo, a je po izmeni vozil dalje. Porporato na Gregoircu je tičal vsled zatika zavore in je izstopil, ker je izgubil šanse. Louis Chevrolet z Moncreom je izstopil vsled zloma vodilnega kraka, s sličnim defektom mora tudi Sarles na Monroeu iz boja. Po 63 krogu se odtegne dirki znani Wilcose na svojem novem Pengeot-u vsled motornega defekta, tako da sta le še dva Pengeot-a v dirki.
Hitrost, ki so jo razvili automobili tipov Frontenac in Monroe, je bila naravnost čudovita, enako, kakor je bilo občudovanja vredno mojstrsko vodenje teh voz. Boyer se je držal skoro do polovice dirke na vodstvu in je izgubil to svoje mesto šele, ko je moral polniti
Chassagne-u pa ni preostajalo drugega, kot zavoziti v auto ali pa ogniti se na notranji strani, na travo in razoran teren. Pozneje je pripovedoval Thomas, ki je ves položaj v trenutku premotril, da je bil to najrazburlji-vejši trenutek njegovega življenja. Opazil je Chas-sagne-a kako je potegnil bliskovito (v tempu 160 km) svoj auto na levo, zavozil v travo, in v strašnih skokih odskakoval tam na razoranem terenu, da je zopet dosegel dirkališčni tir. Tudi Chassagne je pravil, da tako razburjenega momenta še ni doživel. Autu se ni nič pripetilo in vozil je izborno dalje.
Pri 600 km je De Palma še vedno na krmilu. Iz previdnosti je med dirko trikrat premenjal pnevmo, bencina pa je imel dovelj do konca dirke. Smatralo se ga je že zmagalcem. Drugo mesto je vozil Gaston Chevrolet na svojem Monroe-u. Enkrat samo je obstal, da je polnil bencin, pnevmatike pa še ni premenjaval. Pristaši Ballot-autov so že slavili zmago, ker se jim je zdelo nemogoče, da zdrži Chevrolet svojih 800 km pri 140 km tempu brez izmenjave, računali so, da se bržčas tudi njegovemu Monroeu pokvari vodilo*, kot se je skoro vsem ostalim, in končno so bili vsi trije za Chevrolet-jem zopet Balloti. In faktično bi bil Thomas drugi, da bi Ballot-jevi ljudje pri depotju hitreje delali, ali tako so

Moment iz mariborske tekme „Slovan" (Ljubljana): „Rapid" (Maribor).
bencin in izmenjati pnevmo. Thomas na svojem Ballotu je prišel s tem na vodstvo. Po 480 km doseže vodstvo Palma, ki je vozil ves čas s hitrostjo 146 km, kar je naravnost impozanten vspeh 31iterskega automobila in na sorazmerno neugodnem dirkališču, kakršno je ravno Indianapolis. Tik za njim so tesno na kupu Boyer, Chevrolet, Thomas in Cassagne. Na nenavaden način je bil zadržan Howard. Zapeljal je k depotu, ker je imel tako močne krive vžige, da je sklepal na zataknitev ventilov. Toda brezuspešno sta se trudila vozač in mehanik, najti vzrok defekta. Vse mogoči nasveti so dohajali z depota, a vsi napačni. Ko je mehanik odv^eh okrov valjušnice, se je pokazalo, da je bil vsesan razpršilnik v vsesalno cev. Zamuda pri tem mu je vzela možnost, priboriti si zopet prvo mesto.
Razveseljivo je bilo dejstvo, da se pri vsej dirki niso pripetile nikako večje nesreče. Vodilni kraki pri Frontenac in Moriroe-automobilih so bili iz povsem neprimernega materijala, ker je od sedem vozečih voz imelo pet enak defekt. Enkrat se je zlomil ta del, ravno ko je bil auto v ravnicah dirkališča. Auto se je postavil vsled tega počez preko dirkališča in obstal. Tik za njim sta bila Thomas in Chassagne, oba v tempu 160 km, eden na notranji, drugi na zunanji strani. Thomas je bil zunaj in je imel prostor izogniti se nastali zapreki,
ga zadržavali pri polnjenju bencina in izmeni pnevmatike, da je izgubil polni 2V2 minuti. Vrhutega mu je motor slabo vžigal, a vozil je dalje, da je mehanik že med vožnjo zasledil defekt in je pri depotu hitro izmenjal prekinjevalec v magnetu, kar ga je vsled praktične namestitve magnetov, zakasnilo le eno minuto.
Še 80 km, Palma še vedno na krmilu. Palma vozi divje, mestoma cele kroge s 165 km tempom, med tem ko Chevrolet s svojim Monroeom redno 144 km, a to z natančnostjo ure. Monroeovi pristaši so napeto čakali Palmovega defekta, ker s tem bi postal Monroe zmaga-lec. Kljub skrajno izvoženi pnevmi vozi Chevrolet dalje, ker izmenjava bi pomenila izgubo chance za prvo mesto. Nakrat — auto De Palme gori! In zmaga Ballotjev je izgubljena. Prvotno se je mislilo, da mu je zmanjkalo bencina in da je vdaril vžig nazaj, dognalo se pa je, da je nastal ogenj le vsled krivih vžigov enega izmed magnetov. Pri depotu je pregledal vžige nakar je vozil dalje, toda za pol kroga le — in zopet gori. V naglici pogasi, pelje v depot, odvrže 4 svečke iz motorja ter vozi le s 4 cilindri, sicer premagan, ali trdne volje dalje. Ballotjem je bila odmerjena še druga smola. Skoro tik pred ciljem dobi Chassagnev Ballot znamenje »Nevarnost«, ko se je Palmov auto v drugo vnel, in vsled prejšnje razburjenosti, ko je imel nakrat tik pred
seboj počez defekten voz na tiru, je bil živčevno omahljiv, in se je zmotil v razdalji s tem, da je rahlo zadel na zunanjo stran tirne stene s prednjimi kolesi, kar je voz obrnilo, mu zvilo vodilo in odtrgalo opore. V depotu so voz brzo popravili, ali Chassagne se je moral zadovoljiti s sedmim mestom, dasi bi preje Amerikanca Che-vroletja gotovo prehitel. Vse te nesrečne okolnosti so pripomogle amerikanskemu izdelku do zmage, kar bi se sicer bržčas ne zgodilo, ampak bi odnesli zopet Francozi prvenstvo.
Amerikanci so z velikim slavljem proslavili zmago Amerikanca na amerikanskem autu in vrhu vsega še izdelanega v Indianapolisu samem. Uspeh jih je tako navdušil, da so sklenili, poslati na francoski Grand Prix, ki se vrši zopet prihodnje leto, posebni team amerikan-skih autov.
star« (2 : 1), v Celovcu proti I. F. u. A. S. K. (2 : 1).
Nogometne tekme so se v Ljubljani polagoma vdomačile, tudi širša javnost je začela razumevati pomen nogometa. Zasluge za ta nagli in ugodni razvoj srednješolskega nogometa imajo poleg ing. Bloudka zlasti prof. Kenda, dr. Hočevar, dr. Tominšek, prof. Pavlič. Notranja organizacija »Hermesa« je bila v rokah V. Hitija in E. Betetta. »Jugoslavijo« je vodil A. Gorjup, S. S., Trst E. Rajgelj.
Spomladi 1911 se je ustanovil nato v Ljubljani Slovenski Football klub »Ilirija«. Ustanovniki in člani »Ilirije« so bile skoro izključno le starejše osebe; njen predsednik Josip Rohrmann je spoznal, da je treba pridobiti mlajšo generacijo, če hoče klub uspevati in pridobil je »Hermes« za spojitev z »Ilirijo«.
Odslej je zgodovina slovenskega nogometa tesno združena z zgodovine »Ilirije«. V odboru »Ilirije« so
Moment iz mariborske tekme „Slovan" (Ljubljana): „Rapid" (Maribor).
Nogomet u Sloueniji.
(Konec)
Do leta 1908 Slovenci nismo gojili nogometa. V Ljubljani, Celju, Mariboru in Celovcu pa so že takrat obstojali nekateri nemški in v Trstu in Gorici nekateri italijanski nogometni klubi. Leta 1908 se je vzbudilo med slovenskim srednješolskim dijaštvom v Ljubljani po zaslugi sedanjega predsednika S. K. »Ilirija« ing. Bloudka prvo zanimanje za nogomet. Dijaki L drž. gimnazije so osnovali dijaški nogometni klub; sledila jim je takoj II. drž. gimnazija in potem realka. Nogomet se je gojil v začetku seveda zelo primitivno. Predpisano velikega prostora takrat še nismo imeli, zato so trenirala in tekmovala moštva samo s 7 igralci.
Leta 1910 so se mali dijaški klubi zjedinili v srednješolski Slovenski Football - Klub »Hermes«. Kljub temu, da se je »Hermes« imel boriti z velikimi težko-čami, zlasti da je moral premagati nasprotstva in zastarele nazore konzervativnih šolskih oblasti, je bolj in bolj utrjeval svojo organizacijo. Jeseni 1910 si je pridobil primerno velik športni prostor in 7. maja 1911 je priredil prvo javno tekmo s »Studentesco sportivo«' iz Trsta (rezultat 2 : 2).
Paralelno s »Hermesom« se je razvijala v Gorici srednješolska »Jugoslavija«; tudi V tržaški »Studentesca sportiva« so bili igralci večinoma Slovenci. Julija 1911 je »Hermes« prvič nastopil v Gorici proti »Jugoslaviji« (2 : 3) in proti goriški »Studentesca sportiva« (5 : 0) ter v Trstu proti S. S. (0 : 8). Stiki med temi klubi so postali odslej tesni in prisrčni; pogostokrat so z uspehom nastopali celo kombinirani, n. pr. v Trstu proti »Black
dobili novi člani trdno oporo in leta 1912. so napredovali že toliko, da so mogli nastopiti v Zagrebu proti H. A. S. K. Iz meščanskih krogov se je ustanovila v Ljubljani leta 1912. še »Vzajemnost« in leta-1913. »Slovan«.
Mejnik v razvoju slovenskega nogometa je gostovanje slavne praške »Slavije« julija 1913. V tej propagandni tekmi (10 ; 0), ki so se je prvič udeležile tudi javne civilne in vojaške oblasti, je »Slavija« našim mladim igralcem pokazala moderni football. »Ilirija« je videla, da je ta football docela različen od onega, ki ga je gojila doslej — in šla je energično na delo. Dobila je od »Slavije« za dobo nekaj mesecev J. Jirkov-skega kot trenerja in napredovala pod njegovim vodstvom tako naglo, da je že jeseni zmagala hrvatskega prvaka Haška s 3 : 1. — Poglavitnih zaslug za gostovanje »Slavije« in za pridobitev trenerja si je pridobil zopet J. Rohrmann.
Koncem sezone 1913 je bila »Ilirija« v najlepšem razvoju in je prednjačila odločno že vsem klubom v Sloveniji, tudi agilna »Jugoslavija« ji je podlegla. »Vzajemnost« se je leta 1914. razšla, ustanovila pa se je zato nova »Olimpija«.
Nemški klubi v Celju, Mariboru in Celovcu so se razvijali strogo ločeni od slovenskega footballa. Nem-škonacijonalni Alpenlandischer Fussballverband je vsem tem klubom prepovedal stike z našimi klubi. Celo Osterreichischer Fussball - Verband kateremu je »Ilirija« pristopila, da si zasigura primerne tekmece, ni imel moči, da ta položaj predrugači. Edino celovški I. F. u. A. S. K., najmočnejši teh nemških klubov, je bil z s Ilirijo« dalj časa v stikih. Italijanski klubi v’ Trstu
so se takrat večinoma razšli, tudi Studentesca sportiva je prenehala delovati.
Sezono 1914 je pričela »Ilirija« s startom, ki je vzbujal najlepše nade: Priredila si je na bivšem dirkališču krasen nov prostor, igrala je naglo zapored tekme s »Concordijo« — Zagreb, Gradjanskim Š. K. — Zagreb, Češko tehniko — Brno, »Haškom« — Zagreb, »Opatijo«, »Amateur S. K.« — Graz, »Libertas« — Reka in z domačima kluboma »Slovan« in »Olimpija« ter dosegla v pomladanski sezoni score 66 : 28 v svojo korist. Tu jo je nenadoma zastavila vojna, ki ji je pobrala vse člane, zasegla športni prostor in sploh onemogočila nadaljno delovanje. Njeno usodo so delili tudi vsi ostali klubi širom Slovenije in v letih 1915, 1916, 1917 in 1918 je nogomet in sport sploh pri nas izumrl.
V	Zagrebu so bile razmere toliko boljše, da se je posrečilo nekaterim zaslužnim športnikom (dr. Bučar,, P. Kauders) vzpostaviti leta 1917. nekatere klube. V malo mesecih se je hrvatski nogomet nato zopet utrdil in je ostal za toliko, kolikor je pridobil v sezonah 1917, 1918 in pomladi 1919, pred nami, tako da danes neoporečno stoji na čelu jugoslovanskega nogometa.
Leta 1919. je trojica ing. Bloudek, dr. Berce, Betetto zopet oživila »Ilirijo«. Zopet so se zbrale v njenem okrilju nekdanje njene preizkušene moči, okrepili so jo tudi mnogi nekdanji goriški »Jugoslovani«. Predno pa si je »Ilirija« priredila nov športni prostor, je zgubila mnogo časa in pričeti se je dalo z javnimi tekmami v Ljubljani šele v avgustu. Volja in disciplina v »Iliriji« je bila v spodbudo tudi drugim klubom. Kmalu za njo je pričel delovati zopet »Slovan« in v Mariboru Slovenski športni klub »Maribor«.
V	Mariboru so se istočasno, deloma pa že v jeseni 1918 pojavili: SV. »Rapid«, S. K. »Hertha« in S. K. »Rote Elf«.
Z Gorico in Trstom smo vsled italijanske okupacije zgubili začasno vse športne stike.
V	Celovcu je ostal sport na stari znatni Višini; žal leži Celovec za koroško demarkacijsko linijo in tudi z njim začasno nismo mogli stopiti v stik.
V	jeseni so se ustanovili v Ljubljani novi klubi: S. S. K. »Sparta«, N. S. K. »Svoboda« in v Celju S. S. K. »Celje«.
»Ilirija« je svojo vodilno pozicijo v Sloveniji utrdila. Drugi klubi so bili v taktičnem in tehničnem pogledu mnogo za njo. Od tekem naših klubov v letu 1919. velja omeniti zlasti: Ilirija : Sparta, Zagreb 2 : 2 in 2 : 1, Ilirija : Česky lev, Plzen j 0 : 0 in 1 : 4, Ilirija : Hašk, Zagreb 3 : 4 in 2 : 2, Ilirija : Angleška misija, Celovec 11 : 1. »Slovan« je igral svoje najtežje tekme proti »Iliriji« (1 : 8, 2 : 6), v Mariboru je bil najmočnejši »Rapid«. Približno enako močni so bili celjski »Atletiki«. Za razvoj slovenskih klubov so odločilne važnosti stiki s hrvatskimi in češkimi klubi, zveze mariborskih klubov z Gradcem nam niso donesle veliko koristi, ker graški nogomet za sedaj ne stoji na visokem nivoju.
Koncem leta 1919. so bili že vsi klubi iz Slovenije včlanjeni v Jugoslovanskem nogometnem savezu.
Z letom 1920. prevzema vodstvo nogometa v Sloveniji Jugoslovenski nogometni savez potom Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Prvenstvene tekme, ki jih je razpisal L. N. P. za svoje okrožje, nam podajajo jasno sliko o našem nogometu in določajo jakost naših klubov. V splošnem zaostaja naš nogomet precej za hrvatskim, vzdrži pa zlahka primero z vsakim drugim podsavezom J. N. S. Tlirija« dosega približno boljši L razred Zagrebškega N. P., »Slovan«, »Rapid«, »Hertha« po svoji dosedanji formi slabejši I. razred, drugi
spadajo približno v eno skupino, ki odgovarja II. zagrebškemu razredu. Novi klubi, ki se ne udeležujejo še prvenstvenih tekem, so naravno še šibki, razpolagajo pa z izbornim materijalom in ima vsak po več dobrih igralcev.
Od dosedanjih tekem naših klubov v sezoni 1920 je omeniti: Ilirija: Sparta, Zagreb 3 : 1 in 2 : 0, Ilirija: Viktorija, Zagreb 3 : 0, Ilirija: Beogradski S. K. 1 : 3 in 3 : 1, Ilirija: Germania, Graz 3 : 1 in 1 : 0, Ilirija: Hašk-Viktorija komb., Zagreb 1 : 1, Slovan, Germania, Graz 4 : 1, Rapid: Sturm, Graz 2 : 1. V prvenstvenih tekmah je dosegla »Ilirija« doslej score 38 : 1, njena rezerva je enakovredna drugim klubom L. N. P. in igra zmagovito z boljšimi klubi zagrebškega II. razreda.
Tekom letošnje sezone so nastali v Sloveniji sledeči novi klubi: v Ljubljani:	S. K. »Hermes«, S. K.
»Jadran«, S. K. »Primorje«, Ljubljanski akademski S. K.; v Mariboru SV. »Vesna«; v Celju S. K. »Svoboda«. Celjski »Atletiki« obstojajo letos kot »Celjski Sportverein«. S. S. K. »Maribor« v Mariboru je vsled težkoč s prostorom pričel šele pravkar zopet delovati. V Kranju se pravkar ustanavlja nov športni klub.
Zanimanje za lepi, telesnemu in duševnemu' razvoju naše mladine toli blagodejni nogometni sport se torej v Sloveniji čim dalje bolj širi.
Na Jugoslovanskem nogometnem savezu oz. Ljubljanskem nogometnem podsavezu je, da ga dovede do solidnega, zdravega razvoja, še večje popularnosti in-višje popolnosti.
Pavel Kunaver:
Planinstuo.
V vetru in viharju, ne na plesu in veselici, se pokaže mož v pravi vrednosti. — Smiles.
Pred kratkim je padel pod Kamniškim sedlom kot žrtev gora mladi medicinec Josek. Časopisi so suho registrirali žalostni dogodek. Marsikateri zakrknjeni filister je morda ogorčeno zmajal z glavo, češ kaj pa hodi na planine. Prebojcči starši in drugi varuhi mladih navdušenih planincev bodo imeli zopet en vzrok več, zadrževati mladino v prašnih dolinah. Neizkušenim turistom samim bo morda ta žalostni dogodek branil vsak težji in daljši pohod. Zato se mi zdi umestno, da napišem nekaj splošnih opazk o vrednosti in pomenu planinskega športa.
Pravi planinec mora znati uživati in ceniti lepoto in vzvišenost gorske narave, mora vedeti, kakšne dušne in telesne dobrine mu nudijo planine. Vedeti pa mora tudi, na kak način najlažje p r e m a g’a ovire, ki se mu stavijo na njegovem pohodu neprestano na pot, znati mora izrabiti večni boj z naravo v svoj telesni in duševni prid.
Vsak, kdor pozna planine, se zaveda, da so gore čutečim ljudem svetišče naravne lepote, priča naravne brezmejnosti. Nepregledna vrsta mož, idejnih vodnikov kulturnih narodov v sedanji in polpretekli dobi je okusila to na sebi in postala oboževatelj planinskega sveta. Ko se sprehajamo med gorskimi velikani, čutimo v sebi vtise brezmejnosti, ki jih poprej nismo mogli pojmiti. Ko gledamo in spoznavamo ogromnost narave, gledamo nehote tudi na naše življenje z drugačnega, vse višjega stališča. Življenske ovire, ki so se nam zdele doli v dolini nepremagljive, so nam tukaj skoro neznatne. Težave in neprilike, ki so nas tirale v mestu v obup, se nam zde skoro smešne. Naše misli so globlje in čistejše; zahoče se nam ciljev, katere smo prej komaj čutili. Tako vplivajo gore v izredni meri na človeško mišjenje in življenje.
Naši mladini so planine najkrasnejše torišče telesnega in duševnega razvitka. Čista, zdrava priroda ji krepi moči. V gozdovih, na prostranih solnčnih planinah ob mračnih skalnih stenah, na bleščečih snežnikih in ledenikih se ji razvijajo lastnosti močnega zdravega za življenski boj usposobljenega človeka, lastnosti, ki jih današnje mehkužno mestno življenje polagoma, a gotovo uničuje. Iskreče oči, rdeča in rjava lica, krepko telo, pogumno srce in močno voljo nam prinaša mladina z gora.
»Lepe lastnosti človeka, ki živi po zakonih pameti, se pokažejo enako pri izogibanju kakor pri premagovanju nevarnosti«, pravi Spinoza. Tega naj se zaveda vsak planinec. Prva vrlina planinca mora biti previdnost združena s hladnokrvnim pogumom. Že mnogi izborni, daleč izven svoje okolice znani in sloveči alpski vodniki in hribolazci so se ponesrečili na popolnoma nenevarnih krajih, ker so postopali lahkomiselno in predrzno-. Žrtve onih, ki so se vsled nepremišljenosti ponesrečili na težkih in nevarnih turah, so seveda mnogo številnejše. Planinca ne sme nikdar zapustiti hladna prevdarnost, ki
Turist lahko dalje prav spretno izrablja fizikalični pojav adhezije. Telo in stena se privlačita in sprijemljeta. Pritisk k steni v kaminu ali na plošči nas varuje padca, nam olajša pozicijo na tesni nevarni poti, nas čuva na strmih ploščah. (Glej slike!)
Posebne pažnje je treba na snežiščih. Hodi vedno pokonci in stavi rob čevljev pravokotno v strmino-. Pri drsanju se ne spusti v preveliko hitrost, ki je potem ne moreš obvladati. Palice in cepina ne izpusti nikdar, ker turist brez cepina je kot lovec brez puške. Na snežišče se podaj le takrat, če poznaš ali vidiš konec, ker drugače se lahko zapelješ v smrt.
Tudi hrana je važna za pravega planinca. Predvsem pomni to: ne pij po poti preveč, ne pij preveč vode in n i č vina ter drugega alkohola. Živi redno in zmerno. Skrb nas vseh mora biti, da dvignemo ugled planinstva in čast naših gora še bolj in da izrabimo planine čim najbolj v duševno in telesno korist človeško.
hitro in vestno pretehta zmožnost, ovire in nevarnosti, vrednost cilja in življenja. Predrznost ne sme biti lastnost pravega planinca. Tudi pretirana častihlepnost ne. Gonilna sila mu morajo biti ljubezen in spoštovanje do narave, hrepenenje po vedno novem spoznanju in odkrivanju. Iz teh lastnostij so ljudje dovršili že velike čine.
Pravilnost in popolnost planinske obleke in opreme sta polovica dovršenega izleta. Vsaka malomarnost v opravi se prej ali slej maščuje. Od dobrih čevljev, dobre obleke, zanesljive vrvi, močne palice zavisi mnogokrat planinčevo življenje. Zlasti slabi, nenakovani ali premalo kovani čevlji pomenijo mnogokrat nesrečo.
Turistov korak mora biti lahek in previden. Hraniti mora svojo moč, varovati svojo in svojih tovarišev varnost. Na skalah naj preizkusi vsak prijem. Pozor na kamenje, ker to ogroža tovariše spodaj. Vsak posamezni klin je treba preizkusiti, ravnotako tudi vrv.
Nogomet.
ZADNJI DOMAČI REZULTATI.
Prvenstvena tekma Hertha : Slovan b : 2 (0 : 0). Slovan zgubi s tem 2 važni točki, vsled katerih zgubi lahko drugo mesto v prvenstvu. — Hertha je bila odločno boljše moštvo. Slovanove rezerve (desni back, desni half, desno krilo, desna zveza, srednji napadalec) so bile slabe, deloma so napravljale utis začetnikov. Birsa kot srednji half je bil zelo delaven. — Hertha se ja pokazala kot izbalancirano- moštvo z zadovoljivo skupno igro. Njen levi back je bil prav dober, notranji trio pa je nekoliko počasen in zelo neodločen. — Slovanu se je nudilo več priložnosti- rezultat izenačiti, toda napadalci so streljali kot za stavo čez gol, tudi »llm« niso spravili v mrežo. V drugi polovici je bila Hertha precej v premoči. — Sodniku g. Butini delajo pravila »of side« in »foul« očividno velike preglavice. L. N. P. naj bi za važnejše tekme določal bolj zmožne, sodnike.	g.
Prvenstvena tekma »Rapid« : »Maribor« 5 : 0 (4 : 0).
»Maribor« je otvoril s to tekmo svoje novo igrišče. Da y
svoji prvi letošnji tekmi ne bo dosegel uspehov, je bilo pričakovati. Tekom igre se je razločno pokazalo, da mu manjka rutine in skupne igre. Ima povprečno dobre igralce in bo Ra-pldu in Herthi v kratkem nevaren konkurent. »Rapid« je nastopil z nekaterimi rezervami. V prvi polovici je potisnil »Maribor« popolnoma v obrambo. Gole je dosegel v 20., 21., 37. in 4. min. prve polovice in v 4 min. druge polovice. V drugi polovici je »Maribor« pokazal vendarle nekaj skupne igre in mogel vzdržati ves čas otvor j eno igro. — Mariborska publika, med njo celo funkcijonarji obeh tekmujočih klubov, se je izkazala zopet enkrat kot zelo nedisciplinirana. — Sodnik g. Černovic je imel težko nalogo. Vsled unfair igre je moral večkrat tekmo ustaviti. Nekateri igralci so zaslužili, da bi se jih iz igre izključilo.
»Celje« : »Sparta«, Ljubljana 3 : 0 (1 : 0). Velika premoč »Celja« : »Sparta« z izjemo goalmana pod svojo običajno formo. Rezultat bi bil lahko večji, ako bi Celjani imeli kaj skupne igre. V »Celju« dobra obramba in srednji krilec, v »Sparti« edinole goalman. — Obisk povoljen. — Športni prostor »Celja« ne odgovarja pravilom. — Sodnik g. Hrast. H.
Hermes : Jadran 4 : 3 (3 : 0). Jadran je agilno in hitro moštvo; glavne opore v moštvu so mu srednji krilec, levo krilo in srednji napadalec. V Hermesu dobri leva zveza, levi half in levi back. — Igro so v obeh moštvih zelo kazili nekateri igralci, ki so še preveč začetniki.	B
Ilirija rez. : Svoboda 10 : 0 (6 : 0). 13. t. m. je igrala rezerva Ilirije s športnim klubom Svoboda. Igra je bila lepa, vsi igralci Ilirije na svojem mestu, posebno fonvard je lepo kombiniral in izborno streljal na gol. Svoboda proti tehnično
WIENER SPORTKLUB : ILIRIJA.
V torek, 20. julija ob 19. uri na prostoru S. K. Ilirije.
Od IS. do 19. ure promenadni koncert.
Po daljšem presledku zopet prvovrstna prireditev. Wr. Sportklub šteje med najmočnejše dunajske klube. V letošnjem prvenstvu je dosegel za avstrijskim prvakom »Rapi-dom« in »Amaterji« tretje mesto, predstavlja torej najboljši kontinentalni razred. 10., 11. in 13. t. m. je igral v Zagrebu proti Hašku, Gradjanskemu S. K. in Concordiji, katere je vse gladko odpravil s 4 : 1, 4 : 1 in 2 : 1.
Za nas v Jugoslaviji je poset dunajskih prvorazrednih moštev zlasti sedaj, ko je Češkoslovaški svaz footballovy izdal proti nam prenagljen bojkot, največjega pomena. Mi, ki nimamo angleških trenerjev in nismo lastniki velikih, vzornih športnih prostorov, moramo iskati ojačenja svojih sil in zmožnosti v mednarodnih stikih. Tudi iz materijelnega stališča so za nas zveze z dunajskimi klubi ugodne. Praški prvorazredni klubi so nam stavljali namreč tako visoke financijelne pogoje, da jih pri najboljši volji nismo mogli več akceptirati. Poleg tega ima Praga trenotno le v »Sparti« moštvo res visoke kvalitete.
V Zagrebu je Wr. Sportklub pokazal, da se imamo še zelo mnogo učiti. Wr. Sportklub nastopi v sestavi:
E. Kannhauser Beer Teufel
Lovak Baar Braunsteiner Miiller — K. Kannhauser — H. Kannhauser — Neubauer —
Giebisch.
Na planinah.
boljši in okretnejši Iliriji ni mogla dosti opraviti, vzdržala je le odpltfo igro. Goli: Vidmajer 4, Oman 2, Pevalek st., Mar-čan, Zupančič II., Zupančič III. po 1. — Sodnik g. Vrančič. V.
ZUNANJE TEKME.
Zagreb: Wiener Sportklub : Hašk 4 : 1. Wiener Sportklub : Gradjanski Š. K. 4 : 1. Wiener Sportklub : Concordia 2 : 1. Wr. Sportklub igra 20. t. m. v Ljubljani proti »Iliriji«.
Praga: Victoria Žižkov : Kamraterna Malmo 3 : 0. Vic-toria v izborni formi s komp.1. moštvom. Slavia : Liben 9 : 0.
Plzenj: Cesky lev : Slovan 2 : 0.
Koin: Wac, Wien : S. K. Koln 4 : 0.
Dresden: Rudolfshiigel, Wien : Gutsmuts 5 : 4.
Ziirich: M. T.	K., Budapest	:	S. K. Ziirich	3	:	1	in	5	:	1.
Amateure, Wien :	S. K. Ziirich	3	: 5 in	7 :	1.
Gradec: G. A. C. rez : Sturm rez. 2 : 3.
Celovec: I. F.	u. A. S. K. :	G. A C.,	Graz	5	:	3	in	1	:	2.
Johannisburg:	Angleška :	J.	Afrika	3 :	1	(20.000	gle-
dalcev).
Reprezentančne tekme: Švica : Nemčija 4 : 1, Švedska : Norveška 3 : 0.
Zaključek poletne sezone na Dunaju. Avstrijski nogometni savez prepoveduje v času od 4. julija do 15. septembra vse javne tekme na Dunaju. Prisiliti hoče s tem svoje
klube k odpočitku do jesenske sezone.
*
Beer je avstrijski reprezentančni igralec in sedaj najboljši branilec na Dunaju. V halfliniji je izboren Baar. Napadalno vrsto vodi stari internacionalec Neubauer. Izvanredno je tudi levo. krilo Giebisch.
*
»Ilirija« igra dne 24. in 25. julija v Ljubljani proti Amateur S. K. iz Gradca.
Češki bojkot. Vest, da je Čs. Svaz Footballov# preklical bojkot nad J. N. S., je bila prenagljena. Cs. S. F. prepoveduje svojim klubom slejkoprej start na Slovanski jug.
Lahka atletika.
Ljubljanski nogometni podsavez priredi v septembru lahkoatletski meeting, ki bo za vse njegove elane obvezan.
Meeting Olimpijskega odbora v Beogradu je do-nesel povoljne rezultate, med njimi celo nekaj jugoslovanskih rekordov. Rezutati so sledeči:
100 m: 1. Buljik 1T4 (rek.), 2. Jorgovič 12'1.
Skok v višino z zaletom: 1. Mojič 162 cm, 2. Vučkovič 152 cm.
Kroglja: 1. Jovanovič 1T89 (rek.), 2. Olčan 1T67.
200 m: 1. Buljik 238 (rek.), 2. Mojič 25'4.
Troskok: 1. Ružič 12'49 (rek.), 2. Vučkovič 11'55.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Ružič 565 eni; izven konkurence liuljik 598 cm.
Diskus: 1. Olčan 38 62 m, 2. Jovanovič 33'65 m.
Kolesarstvo.
Ljubljana - Celje - Ljubljana, 150 km.
Za to dirko vlada veliko zanimanje tako' s strani športnikov kakor tudi s strani publike. Število prijav je že precejšnje, le žal se zunanji klubi premalo gibljejo. Iz Maribora in Celja dosedaj še ni prijav, enako manjkajo prijave iz drugih manjših mest. Start bo na Dunajski cesti pri 1 km ob 9. dopoldne. Vozili bodo: oddelek seniorjev starta ob 9., oddelek težkih koles ob 9‘30, oddelek dirkalnih koles ob 10. dopoldne. V Celju je kontrola s prisilnim odmorom 2 minut, kjer se mora vsak vozač podpisati v kontrolno polo. Maksimalni čas je določen: za seniorje 50 minut za prvim, za dirkače s težkimi kolesi 40 minut in za lahko skupino 30 minut za prvim. Darila so sledeča: Prvak iz vsake skupine velika pozlačena kolajna in diploma, drugi in tretji dobi srebrno kolajno in diplomo, oni, ki prevozijo progo v maksimalnem času, kovinasto kolajno in diplomo, vsi oni pa, ki dospo na cilj — diplomo. Dirka se vrši ob vsakem vremenu, starter gosp. major Jaklič.
Propagandni zlet in dirka na Koroško.
Slovenski kolesarji in motociklisti prirede 1. avgusta propagandni zlet kolesarjev in motociklistov na Koroško. Iz Ljubljane bo vozil en del v soboto zvečer, drugi del v nedeljo zjutraj. V nedeljo opoldne je skupni obed v Velikovcu, popoldne izlet na Klopinsko jezero (7 km od Velikovca). Iz Celja, Maribora in ostalih štajerskih krajev vozijo naravnost na Velikovec. Vsi kolesarji in motociklisti naj okrase svoja kolosa in motocikle z narodnimi zastavicami. Agitirajte vsi, da bo udeležba čim številnejša in da bodo došli iz vseh krajev Slovenije.
Naj si šteje vsakdo v svojo sveto dolžnost, udeležiti se skupnega zleta, ki je velikega pomena ravno tik pred plebiscitom in pripomoči tako k narodni zavednosti Korošcev.
Istočasno bo iz Ljubljane cestna dirka na Velikovec, 120 km, reko Jezerskega, odprta za vse športnike Jugoslavije. Start bo ob 5. zjutraj, starta.o seniorji, težki in lahki. Zmagovalec dobi naslov Prvak Koroške Slovenije in darilo, vsi ostali darila in spominske diplome. Prijave je treba do-poslati do 25. julija, zaeno s prijavnino 10 K.
Automobilizem.
Reorganizirani automobiini klub je debitiral ob priliki obiska regenta v Sloveniji. V odseku deželne vlade za sprejem regenta je obstojal automobiini pododbor, v katerem so odborniki, člani in prijatelji kluba organizirali automo-bilno službo. — Večina voženj v Sloveniji se jo izvršila z automobili. Na razpolago so bila vozila državnih uradov, ki pa daleko niso zadostovala za številno spremstvo. Požrtvovalno so lastniki automobilov dali svoja vozila na razpolago in odbor je lahko formiral kolono 30 automobilov brez dvornega in 2 rezerv, ki so dospeli iz Beograda. Kakovost vozil je bila dobra, prvi automobili v koloni so imeli tudi moderno, krasno zunanjo opremo. — Člani odbora so ves čas vzdrževali v palači deželne vlade permanentno službo, pri skupnih vožnjah po mestu ali po deželi pa so kot reditelji spremljali kolono. Njih posel pri tem številu automobilov, velikem navalu občinstva in večkratno omejenem prostoru za obračanje itd., ni bil lahek. — Automobilna služba se je vrši'a brezhibno; tudi vožnja na Bled in Tržič — auro-mobilisti poznajo neprikladnost ceste Begunje - Tržič — in v Maribor so izpadle nad vse dobro. Športnik pa je imel priliko konstatirati, da imamo materijal in osebe, tako med lastniki, od katerih so trije vztrajno ves čas sedeli za volanom, kakor med vpoklicnimi šoferji, ki so neprimerno vestno opravljali službo, tudi za večje športne prireditve.
Propagandni izlet automobilnega kluba na Koroško je, v kolikor lahko že danes poročamo', zamišljen sledeče: V soboto, dne 24. julija — datum še ni končnoveljavno določen — ob 7. zjutraj odhod preko Jezerskega - Železno Kapljo v Velikovec, kjer je tudi zbirališče za udeležnike iz Štajerske. Ob 11. dopoldne nadaljevanje vožnje do Klopinskega jezera. Kjer bo skupen obed. Ob 15. uri preko Šmarjete do Borovelj. Ta del vožnje je zamišljen kot non - stop - vožnja, vendar
z ozirom na potrebo čim večje udeležbe na izletu le neobvezen ,torej le za one, ki se izrecno prijavijo za to preizkušnjo vozil in vozačev. Določbe, ki ne bodo težke, še izdela tehnični odsek kluba. — V Borovljah ogled tamošnjih industrijskih podjetij, nato nadaljevanje na Vrbsko jezero, kjer se bo menda prenočevalo v modernem etablismaju »Excel-sior« tik pred Vrbo. — V nedeljo dopoldne povratek preko Otoka, Sekire ob Jezeru, Borovelj in Ljubelja do Tržiča, kjer so udeležniki izleta gostje gosp. barona Borna. Po ev. ogledu tamošnjih industrij poljuben povratek.
Izvanredni občni zbor automobilnega kluba za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 25. julija ob 10. dopoldne na Otoku ob Vrbskem jezeru (hotel Pirker) v svrho spremembe dveh točk pravil.
Vodni sport.
Plavalna in skakalna tekma, ki jo priredi »Športna zveza, Ljubljana« sredi avgusta na Blejskem jezeru, bo dostopna vsem jugoslovanskim plavačem. Program se razpošlje v kratkem.
V Splitu priredi Olimpijski odbor plavalno tekmo.
Hašk, Zagreb priredi dne 20. julija plavalno tekmo Zagreb - Jakuševac. Vloga 20 kron. Prijave do 19. julija. Pravico do starta imajo samo zagrebški športni klubi.
Všesportovm dny v Pragi, tekme v veslanju. Češki veslalni sport je pokazal velik napredek; udeležba tekmecev, stil prireditve, zanimanje široke javnosti izvanredno. Tekmam sta prisostvovala predsednik T. G. Masaryk in minister Beneš. — Prvenstvo si je priboril OAO Roudnice, na drugem mestu V. K. Blesk, na tretjem V. K. Slavia, na četrtem V. K. Nvmburk, na petem ČVK Brno, na šestem V. K. Jordan, dosedaj vodeči ČVK Praha je bil potisnjen na poslednje mesto.
POPRAVEK.
Tiskarski škrat je v anonci tvrdke »Franc Bar,« trgovine s pisalnimi stroji, Francovo nabrežje, napravil pomoto. Glasiti se- ima: pisalni stroji, najboljši predvojni materijal. Številka telefona je pravilno 423.
VSE ŠPORTNIKE
in prijatelje športa pozivamo, da agitirajo vneto za naš list. Ob vsaki priliki naj skušajo pridobiti mu novih naročnikov in širiti ga med ljudstvo. Čim več bo naročnikov. tem bolj bo mogoče izpopolniti list. Vsi oni pa, ki dobivajo list, naj nemudoma vplačajo naročnino, da jim uprava lista ne ustavi. Naročnina je gotovo minimalna, saj veljajo hrvatski neilustrirani listi 4 K, ilustrirani pa celo 12 K. — Naj se tudi pri plačevanju naročnine pokaže športna disciplina in športna točnost!
„Sport“
izhaja vsako soboto Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru..
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Tourist-Office Dunajska cesta.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
/ PISALNI STROJI } IM P E I^I A L PISALNI STROJI A
NAJNOVEJŠI ANGLEŠKI IZUM, NAJBOLJI PREDVOJNI MATERIJAL. CENA ZMERNA
FRANC BAR
4
LJUBLJANA. CANKARJEVO NABREŽJE ŠTEV. 5 TELEFON ŠTEV. 423 MEHANIČNA DELAVNICA
-4
il

0	i ^
:=p	E CG
o ^ ■o 0
C
0
>
0
0)
0
N -j= >
a.« °!
o ~ 0
X!
^ 3 c®
2 J -(0 ®
N > ^
C
0
L_
0
C
0
0
cd
o
c
cd
>
o
L_
cd
>
cd
N
cd
c
>0
A
<D m
Uy > D) >
■H 0
£ 'd
'Čf U) ta 0 ^ a
v;
=	1
(C	§
® . =-
0
0|I
(d
C -r-T 0 ^
N|S
JI
m q 3 S
C
0
I

=zr---= Priporočamo —......	'—
modno in manufakturno trgovino
T. EGER
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2
Solidne cene!	Točna postrežba!
--------Prepričajte se sami!---
Ml JOSIP
trgovina i moinMuro
□UBIJANA
F. J3ATJEL
LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 28 Trgovina vsakovrstnih strojev in posameznih delov
Kakrlovskimcesti‘šfeln4 mehanična delavnica
QTT TT TT LANENO in konopljeno
^ V-' AJ. lir SEME, OGRSICO, SOLNČ-1 NICE, KUMNO TER VSE
GOBE DRUGE PRIDELKE ku-
PUJE TRGOVINA S SEMENI
SEVER & KOMP., LJUBLJANA

n
Ml
M
M
M
N
M
M
N
H
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica 30,000.000'— k. StfitarjeVS UHCd ŠtCV. 2.	Rezervni.fondi 20,000.000'— K.
Podružnice v Spiitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru,
Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Sprejema	kupuie in prodaja vse vrste vred-
nostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE.
vloge na knjižice in tekoči račun
proti usodnemu obrestovanju.
n
M
N
M
r«

esm
©
©9
Jadranska
banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, ^
sprejema vlose na hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
žice, žiro in druge vloge pod naj- ............... Trstj wien.	—
ugodnejšimi pogiji.	—^—
Prevzema vse In posle pođ najusodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi liiaji tu-in inozemstvu-
mmmm
illlllll!....III.....................................Illlllll.......Ulili........................................... IIIIII[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIII U:
BRZOJAVI:
ESKOMPTNA
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. t.
INT. TELEFON ŠTEV. 461.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza.
TlllllllllllliMIIIIMlIllTTilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllhllllllllllinillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^

BALKAN
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba.
Brzojavni naslov: „BALKANSPED".	Brzojavni naslov: „BALKANSPED“.
Ljubljana - Maribor - Trst - Wien
Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — Carinska agentura. — Ljubljansko javno skladišče.

tovarne Peter Kozina & Co.
dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na
zalogi Ljubljana
SVETLA

JANKO POGAČAR
ELEKTROTEHNIKA-TEHNIKA
CENTRALAUUBUANA
PO DRUŽNICE-BEOGRAD ZAGREB • ORJE K • KRANJ
1AITNHZDELKI*

LE f TENCI MODERNA RAZ/VET-LJAVA
NAMIZNE MODERNE /VETI L KE
• I • T* D*
*
m
Menjalnica
Slov.eskomptne banke
LJUBLJANA,
nasproti slavnega kolodvora.
kupuje in prodaja devize in vafute po najusodnejših dnevnih cenah. -- Ima poseben borzni oddelek.