Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 86. kos. V LJUBLJANI, dne 24. oktobra 1934. Letnik V. VSEBINA: 656. Pravilnik za izvajanje javnih del. Uredbe osrednje vlade. 656. Na osnovi člena 22. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933, M. g. št. 30.408, predpisujem v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po odobritvi ministrskega sveta naslednji pravilnik za izvajanje javnih del.* Člen 1. Za izvajanje javnih del po tej uredbi je uporabljati predvsem siromašno prebivalstvo iz tiste občine, odnosno tistega sreza, kjer se delo izvaja. Kolikor v tej občini, odnosno v tem srezu ni potrebnih strokovnih delavcev za izvršitev začetega dela, se smejo zaposliti v breme kredita, odobrenega za to delo, strokovni delavci iz ostalih krajin države, predvsem iz ostalih srezov tiste banovine, v kateri se delo izvaja. Člen 2. Na sedežu vsakega sreza se ustanovi sreski odbor za javna dela; vanj spadajo: sreski načelnik, ki je obenem tudi predsednik odbora, po en predstavnik vsake mestne ali selske občine na ozemlju sreza, ki ga odredi občinski odbor, odnosno mestni svet, v srezih pa, kjer poslujejo cestni odbori, tudi načelniki teh odborov in njihovi namestniki. Sreskega načelnika nadomestuje upravni uradnik, ki ga po zakonu nadomestuje v zvanju. Občinski odbori, odnosno mestni sveti so dolžni, odrediti na svojem prvem sestanku po uveljavitvi tega pravilnika po enega predstavnika občine in njegovega * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1934, št. 240/LXI/551. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 633/100 iz 1. 1933. namestnika v sreskem odboru za javna dela, če tega še niso doslej storili, in obvestiti o tem pismeno sreskega načelnika. Člen 3. Pomožni organi sreskega odbora za javna dela so sreski strokovni referenti: šef tehničnega razdelka za dotični srez, sreski šumarski in sanitetni referenti; da se naj ti udeleže poslovanja odbora, odredi po potrebi predsednik odbora. Referenti so na zahtevo odbora, odnosno njegovega predsednika dolžni, dajati vsa potrebna pojasnila, sestavljati poročila o potrebi, ustreznosti in nujnosti po-edinih del in izdelati programe del in približne proračune stroškov za njihovo izvršitev. Člen 4. Sreski odbori za javna dela se snidejo v mesecu oktobru na sedežu sreskega načelstva. Dan in kraj sestanka odredi predsednik odbora v pozivu, ki ga je vročiti vsakemu članu sreskega odbora za javna dela najkesneje 10 dni pred odrejenim dnem sestanka. Sreski odbori sklepajo polnoveljavno z nadpolovično večino glasov, če je prisotnih vsaj polovica vseh pozvanih članov odbora, ne vštevši predsednika. Ob enakem številu glasov odloči predsednik sreskega odbora. Člen 5. Na svojem prvem sestanku ugotove sreski odbori za javna dela potrebo javnih del na ozemlju sreza po poročilih in predlogih predstavnikov poedinih občin, načelnikov cestnih odborov in pomožnih organov odbora. Ko je odbor ugotovil potrebo poedinih del, izdela program javnih del za ves srez, pri čemer določi za dela večjega obsega njih postopno izvršitev. Program mora navajati podatke: o vrsti predlaganega javnega dela s kratkim popisom vred, o kraju dela, v kateri občini, o približnih stroških dela, koliko teh stroškov pride na delovno moč in koliko na nabavo potrebnega gradbenega materiala in najpotrebnejšega orodja, o Številu dnin z a navadne delavce, potrebnih za izvršitev tega dela, in v koliko letih se pričakuje njegova izvršitev. Člen 6. Po ugotovljenem programu izdela sreski odbor za ves srez razpored javnih del, ki bi jih bilo treba izvršiti, upoštevaje nujnost poedinih del glede na stanje nezaposlenosti in potrebo, da se omogoči zaslužek oskodevajo-čemu prebivalstvu v poedinih občinah, kakor tudi glede na važnost teh del za gospodarske razmere v teh krajih. Pri tem si je prizadevati, da se predlagana dela v okoliših sosednih občin tako razvrste v skupine, da je gradbeni posel celota glede na skupne koristi teh občin in glede na voditev dela ter 'opravljanje nadzora nad njegovim izvajanjem. Dela je treba vpisati v razpored po tem, kakor je njih izvršitev bolj nujna, da se olajša banovinskemu odboru za javna dela izbor najnujnejših del za vso banovino. * Razpored javnih del za ves srez-je treba izdelati v mejah kredita, čigar vsoto odredi in priobči sreskemu odboru ban. Razpored del mora navajati podatke: o vrsti predlaganega javnega dela s kratkim popisom vred, o kraju dela in v kateri občini, o približnih stroških dela, ali se je in koliko že za to delo potrošilo, kolikšen kredit se zahteva po tem razporedu in o številu dnin za navadne delavce, potrebnih za izvršitev tega dela. Člen 7. Sreski načelnik kot predsednik sreskega odbora podpiše razpored javnih del za ves srez in ga pošlje v dveh izvodih banu dotične banovine za banovinski odbor za javna dela najkesneje do dne 1. novembra. S prvim razporedom po uveljavitvi tega pravilnika je treba poslati banovinskemu odboru tudi program javnih del za ves srez (člen 5.)* kesneje pa samo, če sreski odbor svoj prej ugotovljeni program izpromeni ali dopolni. Cleii 8. Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela; vanj spadajo: ban, ki je obenem tudi predsednik odbora, in po en delegat vsakega sreskega odbora za javna dela, ki ga odbor odredi. Bana nadomestuje pomočnik bana. Sreski odbor voli svojega delegata in njegovega namestnika za banovinski odbor na sestanku, na katerem ugotavlja razpored javnih del za ves srez. Sreski načelnik lie sme biti delegat sreskega odbora za javna dela, ki spada v sestav banovinskega odbora za javna dela. En delegat sreskega odbora za javna dela zastopa v banovinskem odboru za javna dela lahko tudi več srezov, če ga za to sreski odbori dotičnih srezov pismeno pooblastijo. Člen 9. Pomožni organi banovinskega odbora za javna dela so strokovni referenti banske uprave iz tehničnega, kmetijskega in sanitetnega oddelka banske uprave in predsedniki upravnih ali nadzornih odborov javne borze dela; da se naj udeleže poedini referenti poslovanja odbora, odredi po potrebi predsednik banovinskega odbora. Predsednik odbora odredi po potrebi za pomožnega organa odbora lahko tudi načelnika pristojnega higienskega lavoda fn njeerove strokovne referente. Pomožni organi so na zahtevo banovinskega odbora, odnosno njegovega predsednika dolžni, dajati vsa potrebna pojasnila, sestavljati poročila o potrebi, ustreznosti in nujnosti poedinih del in izdelati programe del in približne proračune stroškov za njihovo izvršitev. Člen 10. Banovinski odbori za javna dela se snidejo v mesecu novembru na sedežu banovine. Dan in kraj sestanka odredi predsednik odbora v pozivu, ki ga je vročiti vsakemu članu banovinskega odbora najkesneje 15 dni pred odrejenim dnem sestanka. Banovinski odbori sklepajo polnoveljavno z nadpolo-vično večino glasov, če je prisotnih vsaj polovica vseh pozvanih članov, ne vštevši predsednika. Ob enakem številu glasov odloči predsednik banovinskega odbora. Delegati sreskih odborov, ki zastopajo več srezov, imajo v banovinskem odboru toliko število glasov, kolikor srezov zastopajo. Člen 11. Po predloženih razporedih javnih del in programih del sreskih odborov izdela banovinski odbor letni program javnih del za vso banovino, upoštevaje nujnost poedinih del glede na stanje zaposlenosti in potrebo, da se omogoči zaslužek oskodevajočemu prebivalstvu v poedinih srezih banovine, kakor tudi glede na važnost teh del za gospodarske razmere v teh srezih. Predloženi razporedi javnih del sreskih odborov niso obvezni za banovinski odbor ne glede predlaganih del ne glede višine zahtevanega kredita. Predlagana javna dela morajo biti razporejena po nujnosti njihove izvršitve, da more banska uprava ob nezadostnem kreditu za vsa dela, predlagana v letnem programu javnih del za vso banovino, začeti izvrševati dela po ustanovljenem razporedu. Program javnih del za banovino je treba izdelati v mejah kredita, čigar vsoto odredi minister za gradbe sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje po odobritvi ministrskega sveta. Program dela mora navajati podatke: o vrsti predlaganega dela s kratkim popisom vred, o kraju dela, v kateri občini in v katerem srezu, o približnih stroških dela, ali se je in koliko že za to delo potrošilo, kolikšen kredit se zahteva po tem programu, in o številu dnin za navadne delavce, potrebnih za izvršitev tega dela. Člen 12. Ban kot predsednik banovinskega odbora podpiše program javnih del za banovino in ga pošlje v štirih izvodih miAistru za gradbe najkesneje do dne 1. decembra. Člen 13. Ko odobri ministrski svet program in razpored javnih del za banovino skladno s predpisom člena 4., odstavka (a), uredbe in se nakaže banski upravi iz državnega sklada za javna dela odobreni kredit, začne banska uprava javna dela izvajati po odobrenem razporedu. Člen 14. Za izvajanje javnih del manjšega obsega zadoščajo referati strokovnih organov o vrsti dela, o načinu njegove izvršitve, o stroških za to delo in koliko teh stroškov pride na delovno moč, koliko pa na nabavo materiala. Za večja dela in za vsa dela, za katerih izvedbo so potrebni statični in hidravlični preračuni in oblastvena dovolitev, je treba predhodno izdelati projekt. Projekte in referate odobruje tisto oblastvo, ki je pristojno za odobritev teh del po kreditih iz državnega proračuna. Člen 15. Za izvajanje javnih del v breme kredita, nakazanega iz državnega sklada za javna dela, je treba odločbe bana kot nakazovalea I. stopnje za vsako delo posebej. V odločbi o odobritvi dela v breme kredita, nakazanega iz državnega sklada za javna dela, je treba določiti način, kako naj se to delo izvaja, in odrediti napravo, ki naj delo opravi, kakor tudi upravitelja dela in kredita. Za izvršitev dela se odrede lahko strokovni oddelki banske uprave, tehnični razdelki, šutnarski referenti, higienski zavodi, po potrebi pa tudi poedine občine za manjša in bolj priprosta dela. Člen 16. Skladno s predpisom člena 6. uredbe se vrše dela in nabave lahko brez dražbe (licitacije) z neposredno pogodbo, v mešani ali čisti režiji, toda povsem po zakonu o državnem računovodstvu. Objekte, za katerih izvršitev je potreben stalen strokovni nadzor, je treba predvsem oddati v izvršitev z dražbo (licitacijo) povsem po zakonu o državnem računovodstvu. Pri izvajanju del v mešani režiji je treba oddajati poedina dela v manjših deležih in količinah v akordu, pri čemer je določiti enotne cene po navadnih krajevnih cenah za takšna ali podobna dela. Pri izvajanju del v čisti režiji je treba plačevati dnine navadnim delavcem in delavkam po običajnih cenah, največ pa po 20 dinarjev. Strokovnim delavcem, delavcem prednjakom in nadzornikom se morajo plačevati dnine po običajnih cenah, največ pa po 40 dinarjev. Člen 17. Delavci, zaposleni po uredbi o izvajanju javnih del pri javnih delih, se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačuje prispevek za borze dela in za delavske zbornice. Glede njih zavarovanja za nezgode določi pristojni okrožni urad povprečno vsoto, ki se plačuje po številu zaposlenih delavcev iz kredita, določenega za to delo. Da se pridrže potrebne vsote, pošlje upravitelj dela in kredita, odnosno naprava, kateri je poverjena izvedba dela, uradu podatke o vrsti dela in o približnem številu delavcev, ki se zaposle, dokler trajajo dela, in zahteva od urada približni proračun vsote. Člen 18. Za izvajanje del v režiji in za nabavo potrebnega gradbenega materiala in orodja z neposredno pogodbo se smejo izdajati upraviteljem del in kreditov plačila na račun do največ 50.000 dinarjev; ta plačila so dplžni izpričati s pravilnimi plačilnimi listinami v mesecu dni. Ko se je izročil banski upravi obračun o plačilu, prejetem na račun, se lahko nakaže novo plačilo na račun za to delo. Plačila na račun se izdajajo proti navadni priznanici po nalogu nakazovalčevem. Računi o porabi kredita spadajo pod pregled krajevne k' ntrole pri pristojni finančni direkciji. Člen 19. Najkesneje v 15 dneh po dovršitvi dela morajo zahtevati upravitelji del, odnosno naprave, ki jim je pover- jena izvršitev dela, kolavdacijo del. Kolavdacija se vrši po pravilniku ministrstva za gradbe o kolavdaciji stavbnih del. Pri delih manjšega obsega (do 5.000 dinarjev) ni odrediti posebne komisije za kolavdacijo dela, marveč ugotovi organ tehničnega razdelka, na čigar ozemlju se delo izvaja, ob obhodu za druga dela v bližini, ali je dovoljeno delo stvarno in dobro izvršeno. Za večja dela do 50.000 dinarjev odredi ban kolav-dacijsko komisijo, sestavljeno iz enega strokovnega organa njemu podrejene banske uprave ali pristojnega tehničnega razdelka in enega predstavnika sreskega odbora iz občine, v kateri se delo izvaja. Za dela nad 50.000 dinarjev sestoji kolavdacijska komisija iz dveh strokovnih organov banske uprave ali pristojnega tehničnega razdelka in enega predstavnika sreskega odbora iz občine, v kateri se delo izvaja. Člen 20. Delo, ki ga je kolavdacijska komisija odobrila, je treba z odstopnim pismom predati pristojnemu oblastvu, samoupravnemu telesu, odnosno napravi v nadaljnje vzdrževanje. Obveznost vzdrževanja je treba ustanoviti prej, nego se začne odobreno delo izvajati. Člen 21. Ko banska uprava kolavdacijo izvršenega dela odobri, pošlje prepis odločbe, s katero kolavdacijo odobruje, s prepisom kolavdacijskega zapisnika in izpiska plačilnih listin vred ministrstvu za gradbe radi razvidnosti in nadzora. Člen 22. Za potne stroške in dnevnice ob upravljanju dela, vršitvi nadzora in kolavdaciji izvršenih del se smejo potrošiti v breme državnega sklada za javna dela največ 3% kreditne vsote, ki je nakazana banovini za izvrševanje del po odobrenem programu in razporedu. Potni stroški in dnevnice se obračunjajo po uredbi o povračilu potnih stroškov državnih uslužbencev M. F. broj 84.600/1 z izpremembami in dopolnitvami M. F. broj 49.963/1. Za člane sreskih odborov, ki se udeležujejo kolavda-cije del, velja določba člena 21., odstavka (2), uredbe. Člen 23. Program in razporede za izvajanje javnih del iz banovinskega sklada za javna dela sestavijo sreski odbori za svoj srez na isti način, kakor program in razporede za izvajanje del iz državnega sklada za javna dela. Po predloženih programih in razporedih del sreskih odborov ustanove banovinski odbori razpored javnih del za vso banovino v breme banovinskega sklada za javna dela, ki se izvajajo in kolavdirajo na isti način, kakor dela iz državnega sklada za javna dela. Člen 24. Računi o porabi kredita iz banovinskega sklada za javna dela spadajo pod pregled krajevne kontrole pri banski upravi. Člen 25. Dohodke iz banovinskega sklada za javna dela razdeljuje ban po določenem programu in razporedu javnih del za vso banovino. Banovinski sklad za javna dela je pravna oseba. Upravlja in oskrbuje ga ban po določilih pravilnika, ki ga predpiše. Člen ‘26. Ker upravlja po členu 19. uredbe državni sklad za javna dela minister za gradbe, se osnujejo pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe potrebne knjige za voditev razvidnosti o vseh ostvarjenih dohodkih in napravljenih razhodkih za račun tega sklada, kakor tudi kontrolnik otvorjenih kreditov. Člen 27. Po vposlanih programih in razporedih javnih del za poedine banovine sestavi ministrstvo za gradbe proračun dohodkov in razhodkov državnega sklada za javna dela kot dodatek k državnemu proračunu razhodkov za stroko ministrstva za gradbe; po izteku računskega leta pa sestavi zaključni račun po tromesečnih izpiskih o prejetih in porabljenih vsotah in letnih obračunih banskih uprav. Te tromesečne izpiske in letni obračun sestavljajo banske uprave in jih pošiljajo obenem z izplačanimi računi in ostalimi listinami krajevnim kontrolam pri pristojnih finančnih direkcijah v pregled in vizo, nato pa pošljejo vidirane izpiske brez listin ministrstvu za gradbe radi vknjižbe. Letni obračuni spadajo tudi še pod revizijo organa glavne kontrole, ki se za to posebej odredi. Ministrstvo za gradbe pošlje glavni kontroli sestavljeni zaključni račun z letnimi obračuni in morebitnimi revizijskimi poročili organa glavne kontrole vred v pregled in radi razrešnice. Člen 28. Kolikor opravi ministrstvo za gradbe izplačila neposredno ali po Državni hipotekarni banki, spadajo računi in ostale listine o teh izplačilih pod pregled in vizo krajevne kontrole, ki jo odredi glavna kontrola, prav tako pa tudi tromesečni izpiski tako izplačanih računov z letnim obračunom ministrstva za gradbe vred. Člen 29. Vsi izplačani računi in ostale listine se hranijo v denarnem arhivu banske uprave; denarne listine pa, po katerih je opravilo ministrstvo za gradbe izplačilo neposredno ali po Državni hipotekarni banki, se hranijo v denarnem arhivu ministrstva. Člen 30. Državna hipotekarna banka, pri kateri je ustanovljen državni sklad za javna dela, obvesti ministrstvo za gradbe o vsakem izplačilu, opravljenem na račun sklada, mesečno pa o vseh prejetih vsotah ostvarjenega dohodka z označbo, od katere ustanove se je denar prejel in za kaj. Prav tako obvesti Državna hipotekarna banka tudi o vsakem povračilu neporabljenega denarja po prej izdanih izplačilnih naredbah, sklicevaje se na Številko in datum teh naredb. Člen 31. Ko se razdele po členu 18. uredbe dohodki med banovine, izda minister za gradbe Državni hipotekarni banki naredbo za izplačilo kredita za račun tega sklada. Člen 32. Odločbo o odobritvi programa in razporeda javnih del za vso državo izda ministrski svet skladno s predpi- som člena 4., odstavka (3), uredbe, odločbo o razdelitvi dohodkov državnega sklada med banovine pa skladno s predpisom člena 18. uredbe. Te odločbe se pošiljajo glavni kontroli radi pristanka. Ta pristanek se razteza na vse poznejše odločbe o zavzetju (angažiranju) kredita za poedina dela v mejah odobrenega kredita in razporeda del. Člen 33. Ko dospe pristanek glavne kontrole, se pošljejo odobreni program in razporedi javnih del dotičnim banskim upravam s prepisom odločbe glavne kontrole vred v nadaljnje poslovanje. Pošlje se jim tudi prepis naredbe Državni hipotekarni banki za izplačilo kredita na račun sklada. Kredit izplačuje banka banskim upravam po svojih podružnicah. Z nakazanimi krediti razpolaga dalje ban kot naka-zovalec I. stopnje. Člen 34. Vsaka plačilna listina mora biti sestavljena v dvojniku tako, da se obdrži predpisno taksirani unikat v arhivu banske uprave, netaksirani duplikat pa priloži k prepisu izpiska listin, ki je sestavni del kolavdacij-skega elaborata. Člen 35. Razvidnost o vseh dohodkih in razhodkih banovinskih skladov za javna dela vodi finančni oddelek pri banskih upravah. Konec proračunskega leta pošlje banska uprava ministrstvu za gradbe poročilo o ostvarjenih dohodkih in napravljenih razhodkih tega sklada z razporedom javnih del vred, ki so se opravila v breme tega sklada. Člen 36. Vsi stroški za nabavo knjig, obrazcev in drugih potrebščin za razvidnost in vknjiževanje dohodkov in razhodkov državnega sklada za javna dela in za hranitev denarnih listin in obračunov obremenjajo ta sklad. V breme tega sklada se plačuje tudi honorarni uradnik, ki ga usluži minister za gradbe za računsko-knjigo-vodstvene posle sklada. Člen 37. Za proračunski leti 1933./1934. in 1934./1935. predloži ministrstvo za gradbe ministrstvu za finance samo sumarno poročilo o ostvarjenih dohodkih in napravljenih razhodkih državnega sklada za javna dela. Člen 38. Če §e pokažejo nepravilnosti pri izvajanju javnih del in nepravilnosti pri upravljanju in porabi odobrenega kredita, kar bi se ugotovilo po komisiji, ki jo odredi minister za gradbe ali pa ban, kolikor gre za po-trošek iz banovinskega sklada za javna dela, odgovarjajo odgovorni upravitelji, računodajniki in nakazovalci po zakonu o glavni kontroli in se pokličejo krivci na disciplinsko in kazensko odgovornost. Člen 39. Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v >Služ-benih novinah«. V Beogradu, dne 25. septembra 1934; M. g. br. 9761. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovine-. njeD predstavnik in. urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 86. kosu V. letnika z dne 24. oktobra 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 100036. 2383 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. septembra do 30. sept. 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez O © 99 ♦J 0 * C 8 > 08 Im S O 2° T3 “■J 0 O Skupina tifuznih bolezni. • (•MII* • • t • • škrlatinka. — Scarlatina. Celje . ............... Celje (mesto) ..... Dolnja Lendava . . , konjiče ........ Krško Litija Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . , Ljutomer ........ Maribor desni breg . Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . . Metlika................. Murska Sobota ...» ' Prevalje................ Radovljica |lovenjgradec........... Šmarje pri Jelšab . . Vsega 1 — — — 1 1 46 7 5 1 1 47 1 — — — 1 3 — 1 — 2 1 1 2 2 2 1 2 4 3 1 2 — 6 1 2 1 1 1 3 1 — — 1 1 1 1 1 4 1 8 1 2 4 2 — 2 3 — — 3 2 — 1 — 1 79 14 16 1 77 o * Brežice 6 — — — 5 Celje ........... 1 — — — 1 Dolnja Lendava .... 6 — 4 — 2 Kranj .... ....... 1 1 — — 2 1 — 1 — — Konjice — 1 — — 1 2 — — — 2 1 — — — 1 Litija 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 4 8 2 — 5 Ljubljana (mesto) . . . 1 — — — 1 Ljutomer — 1 — — 1 Maribor levi breg . . . 1 — — — 1 Murska Sobota 3 — 1 — 2 Novo mesto 3 2 2 — 3 Prevalje 1 1 — — 2 Ptuj 4 — 1 — 3 Slovenjgradec 1 — 1 — — Šmarje pri Jelšab . . . 1 — — — t Vsega . . 37 9 12 — 34 Griža. — Dysentcria. Brežice 1 — 1 — — Dolnja Lendava . ,, . 100 37 32 7 98 Gornjigrad — 2 — — 2 Kočevje • . . 1 — — — 1 Krško . . . 1 — — — 1 Ljutomer 6 9 2 — 12 Murska Sobota 4 3 — — n 1 Novo mesto . 5 1 2 — 4 Ptuj 20 21 18 3 20 Radovljica 1 1 — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . — 1 — — 1 Vsega . . 188 75 55 10 148 Srez C M o ► Ošpice. — Morbilli. Dolnja Lendava .... 1 - - - 1 Vsega . . Davica. — Diphtci ll-l-l-ia ct Croup. 1 Brežice 2 6 — 8 Celje 9 7 3 — 13 Celje (mesto) 2 1 2 1 Dolnja Lendava .... 7 — 2 5 Kranj 15 — 10 5 Kočevje 7 2 — — 9 Konjice — 1 — — 1 K rško 1 1 — 2 Laško — 1 — — 1 Litija 7 — 1 1 0 Logatec 8 42 — 2 48 Ljubljana (srez) .... 13 7 2 — 18 Ljubljana (mesto) . . . 9 5 7 — 7 Ljutomer 2 — — — 2 Maribor desni breg . . — 2 1 — 1 Maribor levi breg . . . 3 1 — — 4 Maribor (mesto) .... 11 4 7 — 8 2 2 2 1 1 Novo inesto 2 — 1 — 1 Prevalje . 6 1 1 — 6 Ptuj 1 t; 1 — 6 Ptuj (mesto) 1 — 1 — — Radovljica 3 — 1 — 2 Slovenjgradec 1 t 1 — 1 Šmarje pri Jelšab . . . 1 1 1 — 1 Vsega . 113 91 44 1 156 Nalezljivo vnetje možgSTnov. Meningitis cerebrospinalis cpidemica. Maribor desni breg ■ . | 1 | — | — [ 1 | — Vsega . . | 11 | Dušljivi kašelj. — Pertussis. 1 - Ptuj (mesto) | 2 | I 1 I - | 1 Šmarje pri Jelšah . . 1 1 — 1 1 | — 1 — Vsega 1 3 | — | 2|-| 1 Sen. — Erysipelas. Celje...................... 1 Dolnja Lendava . . . Kranj .......... Kočevje ........... Konjice .............. Litija . . . ........ Logatec .............. Ljubljana (mesto) . . Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . . Novo mesto............ Ptuj . • ......... Radovljica............ Slovenjgradec......... 15 1 Vsega Krčevita odrevenelost. — Tetanus. 1 16 Kočevje Laško . . Ptuj . . , Vsega 1 1 Otručična vročica. — Sen9is Kočevje Novo me Ptuj . . . puerpera lis. 1 1 1 1 ......... 1 — 1 — Vsega . , 2 1 1 - 2 0 _ © v3 Srez a ■*-> ti O 0 = 0 O-a z 0 g TJ M 0 Im a C J* 0 *• Vranični prisad. — Antlirnx. Šmarje pri Jelšah . . . | 1 [ — | 1 Vsega . . | 1 | — | 1 Ljubljana, dne 5. oktobra 1934. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, * Vlir. No. 5005/7. 2495—2—1 Razglas. Kranjske deželne elektrarne so zaprosile za uvedbo razlastilnega postopanja zoper posestnika zemljišč pare. štev. 326, 314, 368, 369, 37«, 375 in 789, kat. obč. Ježica, last Kosa Lovrenca, Savlje št. 5, s predlogom, da se na tem zemljišču ustanovi služnostna pravica zaradi postavitve drogov ter gradnje in vzdrževanja prostovoda v korist Kranjskih deželnih elektrarn. — Zgraditev elektrovoda je bila deloma že odobrena s tuk. odločbo z dne 19. oktobra 1.1., VIII. No. 5005/6, deloma pa se odobrit-veni postopek s tem uvaja. Na to prošnjo se na podstavi § 58. obrtnega zakona, odnosno § 45. finančnega zakona iz leta 1933./34., § 365. obč. drž. zakonika z uporabo določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878, državni zakon 30, razpisuje razgrnitev razlastilnega predloga z načrti in seznami v času od 25. oktobra do 9. novembra 1934 pri sreskem načelstvu v Ljubljani s pristavkom, da sme prizadeti razgrnjene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razlastitev ustno ali pismeno pri omenjenem načelstvu ugovarjati; nato pa se izvrši komisijski ogled na kraju samem in obravnava v ponedeljek, dne 26. novembra t. 1. s sestankom komisije ob 15. uri v občinski pisarni na Ježici. Ta obravnava se obenem združi s političnim obhodom in obravnavo razlastitvenega predloga. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. oktobra 1934. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. Razglasi sodišč m sodnih oblastev 5u 1059 13/38—5. 2501 Objava. Javni notar dr. Ivanšek Fran prestane poslovati na službenem mestu v Ormožu dne 31. oktobra 1934 in nastopi službo javnega notarja na novem službenem mestu v Ptuju dne 1. novembra 1934. Predsedništvo apelaeijskcga sodišča v Ljubljani, dne 20. oktobra 1934. Hi Su 1282 13/34-3. 2500 Objava. Za Rogatec postavljeni javni notar Ponebšek Janko nastopi svojo službo dne 1. novembra 1934. Predsedništvo apelacijskcga sodišča v Ljubljani, dne 19. oktobra 1934. jj. Su 1277 13/33-4. 2502 Objava. Javni notar Skrabar Viktor prestane poslovati na službenem mestu v Rogatcu dne 31. oktobra 1934 in nastopi službo javnega notarja na novem službenem mestu v Ormožu dne 1. novembra 1934. Predsedništvo apelaeijskega sodišča v Ljubljani, dne 19. oktobra 1934. 0 132/33-35 2479-3-1 Poklic dediča neznanega bivališča. Drevenšek Jožefa, vdova po vojnem referentu v Gornjem gradu št. 125, je dne 5. oktobra 1933 umrla. Poslednja volja se ni našla. Repenšek Anton in Repenšek Marija, zapustničina otroka, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gle-ščičem Ivanom, posestnikom v Gornjem gradu, ki je postavljen za skrbnika odsotnima Repenšku Antonu in Mariji. Srcsko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 19. oktobra 1934. 1 R 198/33—2. 2414—3—3 Amortizacija. Na predlog Zamljena Franceta iz Šenturške gore štev. 9 se uvaja postopanje za amortizacijo na prosilčevo ime glaseče se vložne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku štev. 16.306 z vlogo Din 1.639-—, ki je baje zgorela. Imetnik te knjižice se poziva, da uveljavi svoje morebitne pravice do te knjižice tekom 6 mesecev, ker se bo sicer izreklo, da je knjižica brez moči. Srcsko sodišče v Kranju, odd. I., dne 11. oktobra i934. I 425/34-13 2484 Popravek dražbenega oklica. Dražbeni oklic, objavljen pod štev. 2369 v prilogi k »Službenemu listu« št. 83 z dne 13. oktobra 1934, zadevajoč dražbo nepremičnin zemljiške knjige Javornik, vi. št. 164 in Koroška Bela, vi. štev. 18, ki se bo vršila dne 17. novembra 1934 dopoldne ob pol enajstih, se popravlja v toliko, da se bo dražba vršila na mestu samem na Javorniku hišna štev. 92 in ne pri podpisanem sodišču kakor je bilo prvotno objavljeno. Srcsko sodišče v Kranjski gori, dne 19. oktobra 1934. H* I 545/34—7 2478 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Smolinci, vi. št. 85 in 134. Cenilna vrednost: Din 5.760'—. Najmanjši ponudek: Din 3.480'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 18. septembra 1934. •j. I 754/34-6 2477 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1934 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selce in Straže, vlož. štev. 105 in 46. Cenilna vrednost: Din 60.098'—. Vrednost pritikline: Din 4.488'—. Najmanjši ponudek: Din 43.057’34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne njogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 20. septembra 1934. H1 I 433/34—8 2494 Dražbeni oklic Dne 8. novembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 477 pod B 17 in k. o. Bratonci, vi. št. 278 pod B 3/a. Cenilna vrednost: Din 90.000'—, Vrednost pritikline: Din 5.431'—. Najmanjši ponndek: Din 60.001'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Dol. Lendavi, dne 10. oktobra 1934. H: I 525/34—10 2486 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 1934 dopol-dneobpoldevetihbo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Črnomelj, vi. št. 583. Cenilna vrednost: Din 3.036. Najmanjši ponudek: Din 2.024'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Črnomelj, dne 14. oktobra 1934. ♦*■ H: I 1088/34-10 2492 Dražbeni oklic. Dne 26. novembra 1934 ob pol deyetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Daljni vrh, vi. št. 504. Cenilna vrednost: Din 16.262'—. Vrednost pritikline: Din 500'—. Najmanjši ponudek: Din 12.196'50. Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 1262 v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 9. oktobra 1934. Vpisi v trgovinski register. Popravek. V vpisih v trgovinski register, objavljenih v prilogi k 85. kosu »Službenega lista« z dne 20. oktobra 1934 pod zaporednimi številkami 1084, 1085 in 1093, se mora naziv sodišča glasiti pravilno: Okrožno kot trg. sodišče v Celju (ne: v Novem mestu). Izbrisale so se nastopne firme: 1108. Sedež: Noršinci. Dan izbran: 11. oktobra 1934. Besedilo; Mihael Belec. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Rg A II 72/6. * 1109. Sedež: Poljčane. Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: Anton Gnindncr. Obratni predmet: umetni mlin in trgovina z deželnimi pridelki. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Rg A I 216/21. 1110. Sedež: Rogaševci št. 7. Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: David Weisz. Obratni predmet: trgovina z vsemi vrstami poljskih pridelkov in njih izvoz. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Rg A III 30/7. * 1111. Sedež: Sv. Andraž v Halozah. Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: Matilda Stoklas. Obratni predmet: trgovina z vinom. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Rg A II 307/5. * 1112. Sedež: Št. IJj pri Mariboru. Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: Mermolja in drug, Št. IIj pri Mariboru. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Rg A III 149/5. Konkurzni razglasi 1113. St 31/34-2 # 2470 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Kušlana Jerneja, trgovca in posestnika v Kranju. Konkurzni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju. Upravnik mase: dr. Sajovic Stanko, °dvetnik v Kranju. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kranju dne 29. oktobra 1934 ob 0. uri. Oglasitveni rok do 18. nov. 1934. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Kranju dne 26. novembra 1934 ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. oktobra 1934. * 1114. Por 49/34—2 2496 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Novaka Ivana, posestnika in mizarja v Vižmarjih 65. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Hlebec Anton, postajenačelnik v pokoju v Št. Vidu nad Ljubljano. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139 dne 30. novembra 1934 ob 11. uri. Rok za oglasitev do 20. nov. 1934. Poravnalna kvota 50 odstotkov. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934. * 1115. Por 50/34-2 2497 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Izgorška Franceta, tovarne pohištva in stavbenih del ter elektrarne v Šmartnem pri Litiji, registrovanega pod firmo Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavbenih del ter elektrarna, Šmartno pri Litiji. Poravnalni sodnik: Hutter Ivan, starešina sreskega sodišča v Litiji. Poravnalni upravnik: dr. Mazek Ivan, odvetnik v Litiji. Narok za sklepanje pri sreskem sodišču v Litiji dne 22. novembra 1934 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 15. nov. 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934. * 1116. Por 34/34—49 2487 Potrditev poravnave. Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 7. avgusta 1934 med dolžnikom Uranom Francem, trgovcem s kurivom na Glincah, Tržaška cesta 24, in njegovimi upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 9771/1. 2489 Razglas. Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo Kps 332/34—12 z dne 9. avgusta 1934 po § 55. k. z. prepovedalo Kuraltu Vincencu, roj. 19. julija 1893 v Cerkljah, srez Kranj, po poklicu posestniku in mlinarju, bivajočemu v Cerkljah št. 20, zahajati v krčmo za dobo 2 let. Prepo- ved velja od dne 14. oktobra 1934 do dne 14. oktobra 1936. leta. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930, št. 17/VI). Sresko načelstvo v Kranju, dne 11. oktobra 1934. Sreski načelnik dr. Ogrin s. r. No. 8559/2. 2482-2-1 Komisijski ogled kamnoloma podjetja R. Keršmanc v Kamniški Bistrici. Razglas. Pri tukajšnjem uradu je zaprosila tvrdka R. Keršmanc, trgovina z lesom, kamnom in apnom v Kamniku, za komisijski ogled in razpravo radi izdaje obrtno-policijskega dovoljenja za kamnolom na pare. št. 873/41 in 873/43, k. o. Županje njive. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave in razpravo na kraju samem v smislu § 73. in nad. ZUP, § 9. stavb, reda za bivšo deželo Kranjsko ter §§ 105., 107. in nad. obrtnega zakona na petek, dne 2. novembra 1934 s sestankom komisije na kraju samem ob ca. 10. uri. K tej razpravi se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan razprave; poznejši ugovori bi se upoštevali le, če bi to zahtevali javni oziri, ali če bi bila zakesnitev zadostno in temeljito opravičena, sicer bi se smatralo, da dotičniki soglašajo z napravo, odnosno za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo svoje lastnine. Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami na sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 19. oktobra 1934. Sreski načelnik: Voušek s. r. No. 10.175/2. * 2481—2—1 Razglas. Z vlogo od 6. oktobra 1934 je zaprosila tvrdka Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. v Ljubljani, tovarna Domžale, da se ji dovoli: 1. postaviti dva rezervoarja za vodo na že obstoječo stavbo na dvorišču tovarne v Domžalah; 2. povišati in preurediti strojnico ter jo dopolniti s prizidkom; 3. izvršiti v notranjosti obstoječega tovarniškega poslopja razne preuredbe, kakor odstranitev stropa, preuredbo ostrešja ter odstranitev dveh vmesnih zidov; 4. zgraditi novo poslopje na levem bregu Mlinščice za namestitev dveh bobnov za mletje barv; 5. dvigniti centralo (turbinskega prostora) za eno nadstropje; 6. postaviti leseni most med mlinom in silosom, vse to po predloženih načrtih. O tem projektu se po pooblastilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od 16. oktobra 1934, VIII. No. 3679/5, na podstavi §§ 109., 110. in 122. zakona o obrtih, §§ 84., odst. 2., 89., odst 3., gradbenega zakona in §§ 73. in nad. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled in razprava na kraju samem na potek, dne 9. novembra 1934 s sestankom komisije ob 13. uri. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravanih naprav razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravane naprave je do dneva obravnave vložiti pri sreskem načelstvu v Kamniku, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Polnejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektih odločilo neglede nanje, kolikor ne bo zadržkov iz javnih ozirov. Srcsko načelstvo v Kamniku, dne 20. oktobra 1934. Sreski načelnik: Voušek s. r. * T. No. 1616/1. 2452a—2—1 Razpis službe državnega cestarja. Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, I. No. 5109/10 z dne 3. oktobra 1934, razpisuje sresko načelstvo v Celju službeno mesto državnega cestarja-delavea na progi km 74—79 državne ceste št. 50. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri sreskem načelstvu v Celju do 6. novembra 1934. Podrobnosti in pogoji sprejema so razvidni iz popolnega razglasa, ki je bil objavljen v prilogi k 85. kosu »Službenega lista« z dne 20. oktobra 1934 in ki je nabit tudi na uradni deski sreskega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 17. oktobra 1934. * St. 743. 2483-3-1 Razglas o licitaciji. Sreski cestni odbor Kranj razpisuje za oddajo gradbenih del za razširitev banovinske cesto II. reda št. 118 v km 20 pri »Delavskem domu« v Kranju II. javno pismeno ponudbeno ličit; rijo na dan 5. novembra 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 53.180'— (petdeset tri tisoč sto osemdeset dinarjev). Predpisana kavcija znaša Din 5.318'— za naše in Din 10.636'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskega načelstva v Kranju in občine Kranj. Sreski cestni odbor v Kranju/ dne 20. oktobra 1934. $ ER No. 9602/34. 2503-3-1 Razpis nabave. Za dobavo premoga občni državni bolnici v Ljubljani za dobo od novembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje II. ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o držav, računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 19. novembra 1934 ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava občne državne bolnico v Ljubljani, dne. 22. oktobra 1934. H- Štev. 337/342. 2485-3-1 Razpis. Ker ni uspela niti prva niti druga pismena licitacija za dobavo mleka, razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju po določilih zakona o državnem računovodstvu tretjo pismeno licitacijo za dobavo mleka za čas od 1. novembra 1934 do 31. marca 1935 na soboto, dne 3. novembra 1.1. ob 11. uri v pisarni bolnice. Višino kavcije in druge potrebne podatke pove uprava bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 19. oktobra 1934. * ER. No. '9160. 2415—3—3 Rdzpis. Za dobavo moke in mlevskih izdelkov občni državni bolnici v Ljubljani v času od novembra 1934 do 31. marca 1935 so razpisuje četrta ofertna licitacija, ki so bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 7. novembra 1934 ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje kakor tudi druga- navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 11. oktobra 1934. Razne objave 2474 Razpis. Bolniška blagajna Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika specialista za rentgenologijo v Mariboru. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je vložiti do 8. novembra t. 1. pri bolniški blagajni v Ljubljani, Gajeva ulica 5, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije. Ljubljana, dne 18. oktobra 1934. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. 2431-3-3 Objava. Na občnem zboru »Tekstilanc« tovarne sukna d. d. v Kočevju dne 29. septembra 1934 je bilo sklenjeno, da sc delniška glavnica zniža od šest milijonov na en milijon dinarjev. 'L ozirom na ta sklep se pozivajo upniki družbe, da ji v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatvene zahtevke. Znižanje delniške glavnice se izvrši v skrajšanem 3 mesečnem roku cxl dneva tretje objave v smislu čl. 1* naredbe od 21. junija 1873, drž. zak. št. 114. Občni zbor »Tckstilane« je istočasno sklenil, da se delniška glavnica, ki bo tako znašala en milijon, zviša na štiri milijone dinarjev z izdajo novih delnic v znesku treh milijonov dinarjev. Upravni svet. * 2488-3-1 Poziv upnikom. Jugo-zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Mariboru, reg. zadruga z omejeno zavezo, se je po sklepu občnega zbora z dne 15. marca 1934 razdružila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku eventualne terjatve. Likvidatorja: Salamon Karl, Maribor, Glavni trg 1, Krambergar Franjo, Ljubljana, Wolfova ulica 1. 2480 Objava. Izgubil sem kolesarsko prometno knjižico št. 370 ter jo proglašam za neveljavno. Leo Wcixlcr s. r., uradnik tvrdke A. Westen d. d. v Celju* Objava. Izgubila sem izpričevalo tehnične srednje šole v Ljubljani iz 1. 1932. na ime: Kobal Marija, rodom iz Trsta. —1 Proglašam ga za neveljavno. Kobal Marija s. r. Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani^ njen predstavuik; O. Mihalek v Ljubljani.