PRIIIOPOSLDVHI MUZEJ V IJUSLJÜKI
YU ISSN 0351 — 0077
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE
SCOPOLIA
Botanica
Geologlcfl Palaeontologica
Moseologica 12 ZooJogkfl
Danica TOVORNIK, S, BRELIH; Iksodidni klopi, paraziti kuSCaric (Lacertidae) v kragkih in drugih predelih Jugoslavije
Ixodid Ticks, the Parasites of Lizards (Lacertidae) in the Karst and Other Districts of Yugoslavia
No 3 I p.p. 1—21 IjubUana
SCOPOLIA
Sept. 1980
SCOPOLEA
glasilo Prirodoilovnega mujieja Slovenije. Izdaja Prirodoslovni muzej Slovenije, sofinancira Razisko vaina skupnost Slovenije. UiediiiSti odbor r Jofe BOLE, Ernest FANINGER, Janez GREGOR I (urednik). Stane PETERLIN, Anton POLENEC, Kazimir TA RMAN in Tone WRABER, Lektorja; prof. Cvclana TAVZES (za slovenSCino) in prof. Helena S MOLE J (za an^leSfino). Nailov UTCdiuStva in uprave: Prirodoslovni muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, Prefernova 20. Izdela dve Številki leino, raklada 400 iivodov. Cena Številke za ujtano.^ iiv podjetja 70 din, za posameznike 30 din, TekoCi račun pri LB St. S0l00-6ÖJ-^1I5. Tiska Partizanska knjiga, Ljubljara.
SCOPOI.IA
Journal of the Museum of Natural History of Slovenia, Ljubljana. Edited by the Museum of Natural History of Slovenia, subsidized by Research Community of Slovenia. Editorial Staff: Jože BOLE, Ernest FANINGER, Janez GREGOR I (Editor), Stane PETERLIN, Anton POLENEC, Kazimir TA RMAN and Tone WRABER. Readers: prof. Cvetana TAVZES (for Sloven<> and prof. Helena SM OLE J (for English), Address of the Editorial Office and Adminiitraticm; Prirodoslovni mine) Slovenije, YU 6igoo Ljubljana, Prešernova 20. The Journal appears twice a year, 400 copies per issue. Issue price for institutions and establishntents TO din, for individuals ^0 din. Current account at LB No 5010<W03-40nS. Printed by Partisanska knjiga, Ljubljana.
5COPOLIA No 3 pp. 1—21 Ljubljana Sept. W80
IKSODIDNI KLOPI, PARAZITI KUŠČARIC (LACERTIDAE) V KRAŠKIH IN DRUGIH PREDELIH JUGOSLAVIJE

TOVORNIK Danica in S, BRELIH Yu 61000 Ljubljana, BohoriSeva 15 Zavod SRS za zdravstveno varstva, Oddeltk za virülogijD
Vu 61UOO Ljubljana. Preternova 20 Pri rod oslov ni muuj Slovenije
UDK !S"5.42l:598.11J.6:S9H:557.S (045) (497.1) = gfij
IZVLEČEK — Avtorja poroSata o infestaciji kuHaric s Jtiopi (Acarina: Ixodida«) v nekaierib predelih Jugoslavije. Preis kane infestirane kiiSEarice livirajo iz Slovenije, Srbije in Vojvodine, Makedonije, Črne gore, veČina pa t lahodnoistrskega, kvarnersfcega in dalmatinskega otoija. Avioija obravnavata med drugim tudi problem preti vetja klopov na suhih, vegetacijsko revnih kralkih obmoijili v vroteni poletnem obdobju. V nekaterih predelih sta kuSCarici Lacerm meliselletsis BRAUN in Laceria sicula RAFINESQUE, edini vertebratski vir prehrane za klopa Haemapkysal'ü suiaua CANESTRINE et FANZAGO, kar velja posebej za zelo male otoke in skalne morske ^t.
SYNOPSIS — 1XODID TICKS, THE PARASITES OF LIZARDS (LACERTIDAE) IN THE KARST AND OTHER DISTRICTS OF YUGOSLAVIA — The authors «port on the infestation of üiards with ticks (Acatina: Ixodidae) in some parts of Yugoslavia. The liiards concerned come from Slovenia, Serbia Lnd, Vojvodina, Macedonia, Montenegro, but the majority, hovrever, from the Adriatic West—Istrian, Quamer and Dalmatia iilands. The tick survival in dry Karst regions, poor with vegetation during the hot summer period has been discussed. It has been established that on the very small Adriatic islands and sea crags the Mood source for unadult Haemaphysaiis suicata CANESTRIMl et FANZAGO are two Lzard species, Lacerta meUseUerais BRAUN and Lscerta sicula RAFINESQUE, which are often also the only vertebrate inhabhants of these habitats.
Uvod
Ikiodidni klppi, ki so prena£alci in rezervoarji virusnih cncefalilid v nekaterih predelih Jugoslavije, se največkrat infidrajo med prehranjevanjem na malih sejalcih. Lacertt niso izi'or omenjtnih bolezni. Njihova glavna vloga v žariSčih boleiaii in tudi drygod je v tem, da so lacerte za klope dodatni vir prehranjevanja, kar more postati odločilno za normalen raivoj klopa predvsem v tistih predelih ali v nekem Časovnem obdobju, ko toplokrvnih gostiteljev ni na voljo. Poinamo pa seveda tudi vrsie klopov, ki d^ijcjo v stadiju ličinke in nimfe popolno prednost plazilski krvi.
V predloženem delu obravnavamo nedorasle oblike treh vrst klopov, ki smo jih zbrati na lacertah ter smo jih uredili v skladu z geografskimi regijami v Jugoslaviji. Pretežna večina zbrantga materiala izvira z jadranskega območja, dosledno s skopih kraJkih tal. V teh predelih so lacerte in iksodidni klopi Ckni ckosistemov, ki so ponekod inficirani z. arbovirus!, & klopnim meningoencefalitisom (KME) in Bhanja virusom (BHA). Delo torej prispeva k poznavanju favne iksodidnih klopov, istočasno pa vrednoti habi-tate, kjer se utegne zadržati v kraSki obmorski pokrajini patogeni agens tudi dalj Se obdobje.
Čeprav je literatura o raziskavah iksodidnih klopov v Evropi in povsod po svetu silno obzirna, je problem infestacije lacert s klopi, po nam znanih podatkih, skromno obdelan (GRULICH in sod, 1957, REHACEK in sod. 1962, LAC in sod. 1971, FUHN in VANCE A). V domači literaturi omenjajo infestacijo lacert s kbpi le bežno. MIKA-tlC <196!) govori o larvah Ixodes ricinus in Haemaphysalis punctata, ki sta jih kot parazite kuSfaric NUTTALL in WARBURTON identificirala na jugoslovanskem ozemlju Že v letu 1915. OSWALD (1941) navaja lacerte, ki jih je v Jugoslaviji našel infestirane s klopi, žal pa brez datuma in kraja ulova. O infestaciji lacert s klopi na jadranskem območju smo referirali v letu 197J v Gdansku (TOVORNIK in BRELIH 1972).
Metode dela in material
Zbrali smo 2835 nedoraslih iksodidnih klopov, 713 nimfin 2122 litin k, na 727 in fest i ran i h lacertah. Lacerte smo takoj pri ulovu namestili v platnene vreEke, ločeno po vrstah in lokalitetah. Iz vsake vrečke, ki pomeni eno lokaliteto z eno ah lahko tudi z večjim Številom kulCaric iste vrste, smo zbrali vse prisesane in tudi že odpadle klope ter smo jih premestili čim prej mogoče v oStevilCene fiole v 701^4 alkohol z minimalno pri^ mesjo glicerina. Tako smo jih pripravili ter konzervirali za kasnejio identifikacijo v laboratoriju.
že ob ulovu smo ocenili sploSne posebnosti habitatov, kjer lacerte Sive, kar velja posebno za otočni obmorski svet. Lacerte in klope je zbral Savo BRELIH, ki je lacerte tudi identificiral. V vseh lokalitetah, kjer smo nag I i 727 lačen, ki so imele na sebi prisesane klope, smo natanEno pregled ah 1296 kuKaric. Torej je bilo infestiranih s klopi le 56,1% vseh ujetih živali. V delu obravnavamo ugotovitve v zvezi s populacijo klopov, o lacertah posebej ne razpravljamo.
Vsakega od zbranih klopov smo v laboratoriju pregledali in določili pod stereomikto-skopom. Determlnacijo nedoraslih stadijev Haemaphysalis sulcata, izvirajočih iz Dalmacije in Makedonije, nam je potrdil iksodidolog dr. Vladimir CERNV. (CeskosIovenska akademia ved, Praga. CSSR).
Rezultati dda
Klopi, ki smo jih zbrali na lacertah, pripadajo nedoraslim oblikam vrst Ixodes ricinus, fiaemaphysalis punctata in Haemaphysalis sulcata ter izvirajo iz skrajno neenotnih geografskih obmoEij v jugoslovanskem prostoru: Slovenija, Istra z zahodnoistrsko otoCno skupino, kvarncrsko otočje, severno in srednjedalmatinsko otočje, Palagruža z □tpki, Hercegovina, Črna gora, Srbija Z Vojvodino, Makedonija (SI. IJ. Glavnino klopov smo naSli na zahod no istrskem, kvarnerskem in dalmatinskem otočju. V vseh pokrajinah infestira lacerte po veČini ena sama vrsta klopa, z izjemo Makedonije, kjer sta lacerte zajedala /. ricmus in H. sukata istočasno. V vsem zbranem materialu odloCilno prevladuje klop H. sukata^ kar Je posledica dejstva, da je bilo najvei lacert uplenjenih poleti na kvarnerskem in dalmatinskem ototju, kjer je ta klop v toplem obdobju masovno zastopan. Omenjeni podatek je za Jugoslavijo nov. Zbiranje klopov z razmeroma . velikega Števila lacert, ki so bile uplenjene v obsežnem razdrobljenem otoSnem svetu, ki je ležko dostopen, je tudi v mednarodnem meriJu enkratno. Razum}jivo jc torej, da ekoloSkim razmeram v obmorskih predelih naklanjamo naj vet pozornosti.
Otoki, na katerih smo zbrali lacerte, so po velikosti zelo različni in s lern povezano pokažejo tudi znatne razlike kar zadeva, njihov rastlinski in živalski svet. Obalno in oloEno jadransko območje pripadata mediteranskemu klimatiCnemu pasu z značilno blago in vlažno zimsko polovico leta ter suhim in toplim poletjem. Predvsem na dalmatinskih otokih prevladuje grmiCasta vegetacija, ki je degradirana stopnja zimzelenega mediteranskega gozda Querco Carpinetum ilici. V skladu z velikostjo in naseljenostjo jadranskih otokov smo habit ate, kjer smo lacerte zbirali, razdelili po naslednji shemi:
I. nunfiia inrtJE u. siLHini^ vitli
ElU iNU
■	flhii.lKl lUiHib
I	HllEfHlli
rig.t	incnnuu pisnrti! h HfisLivu
1. SJffllll
I	mili
1	lUllEl EUIIE
i	IILHIIII lUIB
E	MEIEIUII i. sipi, 11^1 ninhii
f	JliCCIPll
1.	veliki otoki, normalno naseljeni, prisotna so stalna iloveSka naselja, ki so koncentrirana v vet, veti noma pa v eno samo veSjo vas (Unije, Susak, 1 lovi k. Si Iba, Prem uda, Oiib itn.};
2.	mali otoki^ kjer se zadržujejo obSasno pastirji in ribiCi ter služijo za izpaio drobnice in kuncev;
3.	otoki oziroma vetje Ecri, kjer razen svetilniCarja ni drugih prebivalcev;
4.	večje in mate s It al ne čeri, ki gledajo iz morja. Njihova vegetacija je sestavljena iz m an j Si h grmičfev v livi &kali, nekateri pa so porasli le z redko travo. Na takih otokih po sedanjih podatkih ni nobenih sesalcev.
Skico populadjc iksodidnih klopov smo napravili za obdobje enega l«a za otok Brat in JO prilagamo zaradi prikaza fluktuacije vseh prisotnih vrst klopov (SI, 2). Skica je grobo veljavna za celo jadransko obmoCje, seveda s korekturami za dolžino in intenzivnost aktivne faze prikazanih vrst kot tudi za prisotnost k nekaterih dodatnih vrst v skladu s sprem« njen i mi habitati in raztitnimi gostitelji.
V poletnem obdobju, ko smo na lacertah v Kvarneru in Dalmaciji nahajali larve in nimfe K suicatü, sa v tem ohmotju aktivne v istih kamnitih habitatih k Se larve in nimfe klopa D. marginatus, ki pa jih na lacertah nismo naSli. V teh obmoijih bi morale infe^
!L 2 Slruhtura populacije klopn» tia vretah in mescc]!) Zbirjnji v iinEIil liUpnega mmlir^oenc^lalitisi na vzhidnem delu stoka finb.
Fig! Thtstrvdurc af the tick poiivlilitin Ity tpjcie« and irantli ol Mllectien in a tick-burne tnctphililis trcüs in the eastern part of t1ie isUni) o I Eraf
u j(_ Ki )ni|i n Hi n [ if I n [vnjifojii" K j »I jyp
1, - IXODES sibmstts SUllALl.
opiun V lugmlavijj kgt pmioufly described in Vugnitavia as ;
L ricinus !L.I, 1. ricinus jtypicuf, 1. ricinui scapularis () ^
?.-HiEWAPHVSALIS fUNCIftTi CA* el FAH.
3.-HAEMAmSALl5 SULCJhlA CiiN et TJiNJ
-- DtRMiCEtlTtHi IJIiSeiHiTUS SI1L2.
S.
RHiriCEPHALUS S&NSUmEUS lUTItl
e -rhipieephalus fiurm cah.d faki.
7.- matomma kupehse p. sch.
R - HVALDHHA HARISIIIATUM NOtH
LitVE II IIMFE LiNVkE AHD ITIHFH!
It I rati lacerte tudi nedorasle oblike klopov ricinus oz. Ixodes gibbosus in H. punctata vendar so le-te aktivne v hladnejših mesecih in jih v naSem materialu s teh območij nimamo. Klopa L ricinus na lacertah smo našli v obmorskih predelih le v maju, aprilu i[i septembru. Edina izjema sta dve laccrti, ujeti v zahodnoistrski otočni skupim, ki ju je v mesecu avgustu, tj. poleti, zajedal klop 7. ricinus.
V	vsej primorski regiji smo v vet kot 250 lokaiitetah zbrali 2000 lacert. V predloženem delu obravnavamo le 96 iokaiitet, v katerih je bilo med 1065 zbranimi iacerlami tudi J80 živali, ki so bile ißfestirane s klopi.
V	Istri, kjer v naSem materialu prevladuje med lacertami L. sicuia (58 primerkov L. sicitia, 5 drugih) ter je na lacertah prisoten le klop 1. ricinus, je procent Infestacije lačen razmeroma mzek, v poprečju 30,2%. Na eni infestirani lacerti smo v poprečju naSli 1—2,5 klopov.
Tudi v Kvarneru prevladuje v zbranem materialu L- sicuia (96 L. sicuia in 13 drugih). Poprečni procent infestacije je tu SS,?"?!!, popreCno Število klopov H. sulcata, najdenih na eni infestirani lacerti pa je 1—S,7.
V	zadarski otoCni skupini smo naSli poprefini procent infestacije lačen	s popreiJnim Številom klopov H. suicata na eni živali. Tudi na :eh otokih pripada veČina lačen vrsti L. sicuia, 84 primerkov, drugi vrsti L- meiis^Hensis pa 52 primerkov.
V	SibeniSki otoini skupini smo naili 73,7% laccrt infcstiranih s klopom H. suicata.
V	tem predelu je bilo ujetih 44 in fest i ranih L. sicuia in 197 infestirani h L, meiiseUensis.
V	poprečju smo naSli na eni laceni 1—23 klopov. Lacerte s tega otočja, ki vključuje množico malih otokov in čeri, med njimi tudi Komate, so najimcnzivneje in fest i rane. To stanje utegneta povzročiti dva dejavnika; vrsta L. meliseiiensis, ki na tem območju prevladuje ter stisnjene populacije klopov in lacert na malih otoinih povrSinah. Verjetno ima zadnje navedeni dejavnik primarno veljavo. Ce pogledamo tabelo 5, so namreC enako kot primerki L. meSiseUensis infesiirani tudi primerki L. sicuSa, npr. na otokih Veselju h in Bisaga ter imajo vse najdene lacerte na sebi tudi klope (poprečna infestauja 3,8 in 11,1). V splošnem smo opazili, da je na otokih, kjer je infestacija ujetih lacert praktiiJno lOO'^'o, najviSje tudi poprečno Število klopov na eni živali, o, Trbuh — IJ, o; Mali PriSnjak — 12,3; Vodenjak — 7,9; Vela Palagruia — 8,1. Na vseh Štirih omenjenih otokih smo ugotovili homogeno populacijo L. metisetlensis, ki je v vsem zbranem materialu infeitirana 64,1%, dočim L. sicuia 46,
V	predloženi publikaciji ne upoStevamo podatkov o treh maksimalno infcstiranih lacertah z dalmatinskega obmoäja (TOVORNIK, 1970). V primerjavi s sedanjimi podatki so navedbe o sto in ve4 nenasesanih larvah na eni kuSčarid odskok od sedaj ugotovljenega poprečja- Omenjene tri laccrtc nismo ujeli sami, zato bi o tem težko razpravljali.
Osnovna ugotovitev v zvezi z infestacijo lacert s klopi v jadranski regiji je, da izkazuje klop H. sulcata poleti na otokih precej viijo stopnjo infestacije lacert kot klop I. ricinus v analognih habilatih v mesecih april—maj.
Podatki za Slovenijo so v naSem delu sporadični ter izvirajo iz različnih krajev ter zelo različnih let. V nagem materialu iz Slovenije je bilo izmed 27 pregledanih lacert, infcstiranih s klopi 20 primerkov in na njih najdenih 66 /. ricinus in 11 Haemaphysaiis punctata. Bdi ni primerek L, agilis, ujet na travniku v bližini Ljubljane, je imel na sebi največje Sevilo ugotovljenih klopov v naSem materialu, 24 ličink in 4 nimfe /. ricinus. Omembe vreden je zoogeografski podatek o klopu H. punctataM smo ga na^li v okolici Postojne na L. viridis. Ta lokaliteta je za vrsto severna meja areala raziirjenosti v tem območju. H. punctata Živi v Sloveniji v krajih z mediteranskim klimatičnim vplivom. R,
RAKOVEC ga je ugotovil celo Se v zgornji dolini Trente, na ovcah, ki niso nikdar zapuSCale domačih paSnikov.
V Makedoniji smo zbrali material med eno samo eksknriijo. Makedonija je pognana kot obmoije z nejStevilnejSimi vrstami klopov v Jugoslaviji. Klope so v preteklosti tu dobro raziskali in tudi prvi podatki o klopih iz Jugoslavije izvirajo z makedonskega ozemlja. Infcstacija zbranih lacert s klopi Je v naSem materialu visoka. Ezmed 132 ujetih in pregledanih Živali je bilo infestiranih i00 primerkov, kar pomeni 75,8'^'fi. Poleg pojava, da v predelih, kjer smo material zbirali, infestirajo lacerte v prvi polovici junija klopi I, ricinus in H. sukata istoSasno, je vpadijiva tudi razlika v starostni razvrstitvi nedoraslih stadijev obeh klopov, Klop /. ricinus je prisoten povečini z larvami (102), nimf je manj (25). Klop H. suicaxa kaže popolnoma obrnjeno sliko stadijaine razporeditve, 21 larv in 124 nimf. Obe vrsti sta na uplenjenih lacertah najdeni v približno enakem Številu, 137 I. ricinus in 145 ff. sulcata.
Vse zbrane podatke o lokalitetah, lacertah in klopih predstavljamo v tabelah od I do II. Pri vsaki lokaliteti na kontinentu ler pri vsakem otoku (o) ter Jeri (hr) podajamo v tabelah tudi nadmorsko viäino kraja. Tabele, ki prikazujejo infcstacijo lacert s klopi, smo sestavili po zaporedju krajev, kjer smo lacerte zbrali, izhajajoč iz smeri severoza-hod-jugovzhod. V tabelah smo pokazali vse rezultate dela, ki zadevajo zbrane nelnfesti-rane in infestirane lacerte ter na njih ujete klope, razčlenjene po Številu nimf in larv ter njihovem skupnem Številu v eni lokaliteti. Podajamo tudi popreino Število klopov za eno infestirano lacerto v isti lokaliteti.
Kot uvod v zbrane podatke služi tabela 1 s seznamom lacert, na katerih smo naSli klope in tudi seznam reptilov, na katerih klopov v naiih krajih Se nikdar nismo naSli, čeprav smo vse v seznamu navedene živali natančno pregledali. Številke v prvem stolpcu tabele pomenijo Število pregledanih nein fest iranih lacert, Številke v oklepaju pa ustrezno Število in fest iranih lacerl,
Seznam reptilov, pregledanih na klope' List of Investigated reptiles according to parasitising ticks:
Tabela 1 — Table 1
a. Pregled lacert, infestiranih $ klopi
Msyroides nigropunctaius (DLIMERIL et BIBRON, 1839)	1 28	2 (H)
Läcma oxycephalä DUMERIL et BIBRON 1839	10	( 4)
Lacerta horvdM M£HELY, 1904	2	{ 2)
Lacena irilineata BE DRI AGA, 1886	6	( 6)
Lacerra viridis (LAURENTl, !76S)	32	(31)
Lacerta agilis LINMAEUS, 1758	1	( 1)
Lacerta muratis (LAURENTl,-1768)	66	(33)
Lacerta erhardii BE DRI AGA, IBB2	83	(67)
Lacerta taurica PALLAS, 1814	10	f 4)
Lacerta meiiseiieT\sis BRAUN, J877	405	(260)
Lacena sicuia RAFINESQUE, 1810	653	(304)
b. Pregled zbranih reptilov, ridnfestiranih s klopi Lisi of inveitigated reptiles, never infested with ticlci
Cletnmys caspica (GMELIN, 1774) Emys! orbicularis {LINNAEUS, ITJSf Testudo graeca LINNAEUS, 1755 Testudo hermanni GMELIN, 17&9 Gyranodactyius kotschyi STE IN DACH NER, 1870 HemidQctylus turcicus (LINNAEUS, 1758) A Ttguis fra%ilis LINNAEUS. 175S Öphisaums apodus {PALLAS, 1775) Lacerta trjosonnsis KOLOMBATOVit, 1886 Lacerta praticoh EVERSMANN, 1834 Läceria vivipara JACQUIN, 17S7 Ablephants kiiaitKlii BIBRQN et BORY, 1833 Typhfops vermicularis MERREM, 1820 Co/wiJPr ^ertionenjis (LAURENTI, 1768) ColuberJugularts LINNAEUS, i 758 Coluber najadum <E1CHWALD, 1831) Coluber vtrtdißavus LACfiPtDE, 1789 CQroneth austriaca LAURENTI, 1768 Etaphe tongissima (LAURENTI. 1768) Elaphe quaiuoriineata (LACEpCdE, 1789) Elapke sifula (LINNAEUS, 1758) Malpoton monspessulonus (HERMAN, 1804) Natrix natrix (LINNAEUS, 1758) ^^flfnr/essd/ö/cr (LAURENTI, 1768) Telescopus fallax (FLEISCHMANN, 18J1) rrpera	(LINNAEUS, 1758)
yipera berus (LINNAEUS, 1758) Vipera ursinii (BONAPARTE, 1835)
Legenda — Legend
1.	Revile pT<%ledanih lacert — number of inv^tifattd lizardü
2.	Število infestiranih lačen — numbti of infested lizards
Pregled na razne 2-!l):
1 a C e r t in n a geografske
njih zbranih klopov glede regije v iugoslaviji (Tabele
Siirvery of collected lizards and parasitising ticks according to various geographical regions in Yugoslavia (Tables 2—11);
SLOVENUA — SLOVENIA
Tabela 2 - Table 2
1	1		3 4	Ixodes ricinus S 6 7 8 9	
Trenta, Planina pod Skalo, 1050 m	6, 7.	56	L. horvathi 1	1) - 1 I	1
KomarCa, 1250 m	8. S,	57	L. horvathi 1	I) — 2 2	2
Bohinj, pod KomarCo, 650 m	8. 8.	57	L. muralis 1	1) 1 1 2	2
Bohinj, Ukane, 600 m	22. 9.	55	L. muratis 1	1) ~ 2 2	1
Bohinj, pl. Vojc, 800 m	22. 4.	37	L. muralis 7	3} 12 2 14	4,6
Grmada, Srnama gOr&, 400 m	10. 4.	52	i. murgiis \	1) - 5 5	5
Kranj, Sv. Joit	26. 6.	55	t. muralis 1	1) 2—2	2
RaSlca, J50 m	23. 5.	5i	L. muralis 1	1> 2—2	2
Trzin, 320 m	9: 5.	65	L. viridis 1	1) 4—4	4
Črnuče, 290 m	2. 5.	56	L, muralis 1	1) 12 3	3
Črnuče, 290 m	6, 5.	56	L. muralis 1	1) - 3 3	3
Ljubljana, Stožice, 290 m	25. 5.	59	viridis 1	1) 3-3	3
Ljubljana, Tomaievo, 290 tn	15. 5.	73	L. agHis 1	1) 4 24 28	28
Ljubljana, 290 m	20, 4.	56	L. muraiis 3	]) 1—1	1
Erzelj, Vipava	23. 3.	73	L. viridis 1	1) J — 1	1
PokojiäCe — Begunje, 70O jn	27, 4.	52	L. viridis 2	1) I 1 2	2
Metlika, 160 m	10. 5.	59	L. viridis 1	1) — 1 1	1
Posiojna, Stara vas, 540 tn	S. 5.	55	L. viridis 1	1) ) 10 11	11
			(op.: klopi it oko)	ce Postojne so	
			vrsta H. punctata)		
Legenda — Legend
1.	kraj in nadmorslcB viSina ulova (nadmorska viiina v okleip^Ju, pomeni n^vijjo tcNfka otoka aU čeri) —
place of collection and alrinjde above sea level in meters (altitude in braclcet means the highest pohi of the island or crag)
2.	datum ulova — date of coUeaion
3.	lacerta — lizard
4.	Število pregledanih lačen — number of investigated lizards 3. Jcevilo infKtiranih lacert — number of infected ^il&rds
6.	Število ugotovljenih nimf — number of collected nymphs
7.	Število utotovljenih larv — number of collected larves
8.	skupno Število ugotovljenih klopov — total number of collected ticks
9.	popreino Število klopov na eni infestlrani lacerti — meaji number of ticks on one infested lizard
ISTRA-ISTRIA	T.b.la 3 - T.ble 3
{Zahodnoistrska obala — 'Westistrian coast)
1
Ixodes ricinus 4 5 6 7 B 9
Rovinj, 5—10 m Rovinj, 5—10 m. Rovinj, 5—10 m
7. 4. 59 A. nigropunaatus 13 (2) i 1 2 7. 4. 59 L. melketlmsls	14 (2) 112
10. 4. 59 L. Jttiliseüeniis	6 (1) — 1 1
(Zahödnoistrska otoSna skupina Vrsar — Rovinj —
Wcstistrian islands	g r 0 up Vrsar — Rovin			ij>				
Tovarjež, o,, (6 m)	7, j. S9	L, liculu	IJ	(4>	2	S	7	i.e
Lakai, o.	7. J. 59	L. sicuia	5	(1)	1	1	2	2
Lun^a, 0.. (11 m)	6. 4. 59	L. sicula	16	(-*>	3	3	6	1.5
Kuvrsada, o,, (17 m)	4. 4. 59	L. sicula	14	(4>	3	4	7	1,8
Figarola, 0,, (17 m)	9. 4. S9	L, sifAiiu	30	(2)	1	1	2	I
Banjol, o., (15 m)	11. 4. 59	L. sicuia	8	(i)	1	1	2	2
Veliki Piruri, hr., (6 m)	4. 4. 59	L. sicula	13	(1)	1	-	1	1
Sturag, o,, (9 m)	\l. 8. 59	L. sicuia	9	(5)	—	8	8	1.6
Sv. Ivan, 0., (18 m)	12. a. 59	L. sicuia	5	(!)	—	2	2	2
Sv. Ivan na Pučini, hr., (9 m)	4. 4. 59	L. sicula	16	(1)		1	1	1
Pulari, 0., (4 m)	8. 5, 59	L. sicuta	10	(6)	4	5	9	1,5
Rcvera, hr., (2 m)	8. S. 59	L. sicula	4	(3)	—	6	6	2
VeJtar, o.» (8 m)	8, 4. 59	L. sicula	3	(3)	I	3	4	t.3
Velika Sestrica, o., (8 m)	8. 4. 59	L. sicula	17	(3)	2	3	5	1.6
Pisulj, 0., (6 m)	8. 5. 59	L. sicula	11	(10)	6	19 25		2,5
Gustinja, o., (4 m)	8. 5. 59	L. sicula	20	(9)	5	10 15		1.6
CRNA GORA — MONTENEGRO
Tabela 9 - Tablt 9
1	2		3	4	5	Ixodes ricinus 6 7 8 9
Virpazar, 10 m	22.	5. 57	L. o:Q'cephata	5	(3)	5 - 5 1,6
Viipaiar, 10 m	23.	5. 57	L, trilineatu	5	(5)	7 4 II 2,2
Virpazar, 20 m	23,	S. 57	L. meiisellensis	4	(0	3-33
KVARNER — QUARNER
Tabela 4 — Table 4
					ff. sutcata
1	2	3	4	5	6 7 8 9
Krk: Koilja, 400 m	23. 7. 56	A. nigropunctatvs	3	(1)	^111
Krk: Kozlja, 400 m	23. 7. 56	L. meliselfensis	3	(U	- 1 I 1
Cr«: Vrana	7. 49	L. triiineata	(	(f)	--11
Trstenik, o,, (10 m)	20. 7. 6S	L, viridis	B	(8)	8 35 43 5,4
Mali Dolfin, hi., (6 m)	20. 9: 61	L. sicutü	5	(1)	2-33
					1 (Ixodes ricinus)
ZcCa, o., (67 m)	18. 8. 63	L. sicula	5	(4)	1 5 6 1,5
Unije, o„ (138 m)	17. 7. 60	L. melisellensis	2	C)	10 20 30 15
Uni}e, 0., {J3S m)	17. 7. 60	L, sscuh	34	(34)	10 285 293 8,7
Vele Srakane, o., (60 m)	19. 7. 60	L. sicutü	24	(11)	1 17 18 1,6
Susak, 0., (98 m)	19. 7. 60	L. sicuis	li	(2)	- 4 4 2
Oruda, o., (14 m^	19. 7. 60	L. skuta	14	(14)	70 38 108 7,7
Palačo 1, 0., (6 m)	19. 7. 60	L. sicuta	10	(10)	20 31 51 5,1
Male Orjule, o., (11 m)	19. 7. 60	L. skuta	5	(2)	1 2 3 I,J
Skoljič, hr., (3 m)	19. 7.60	L. sicula	10	(2)	1 2 3 1,5
Sv, Petar, o., (63 m)	29. 7, 65	£,. sicula	11	(S)	5 10 IS 1,9
llOvik. Ü.. (92 TTl)	29. 7. 65	L. sicula	12	(3)	— 3 3 1
Crujica, 0., (i m)	28. 7. 65	L. sicula	23	(5)	— 8 8 1,6
SRBIJA z VOJVODINO — SERBIA (incl. VOJVODINA)
Tabela 10 — Table 10
4 S
Ixodes ricinus 6 1 8 9
Deliblatska peSCara, SO m	14. 5. 69	L. viridis
Deliblatska peS^ara, 80 m	14. 5. 69	L. («urica
Negotin	]. 6. 60	L, mumJis
Zlot	13. 6. 60	L. muraiis
16 (I6J	31	31	62 3,9
10 (4)	S	3	II 2,8
5 (1}	i	- ti
B (])	1	— 11
SEVERNA DALMACIJA — NORTH DALMATIA	Tabela 5 — Table 5
(Zadarska otoCna skupina — Zadar islands group)
					H. sulcata		
1	2	3	4	5	6 7	S	9
Lutrošnjak, o., {1^ ni)	25. 7. 65	L. sicula	5	(5)	4 18	22	4.4
Kamenjali, o., (23 m)	25. 7. 65	L. sicula	J2	(7)	1 9	10	1,4
Premuda, o., (90ni)	1. S. «5	L. si<vla	20	(9)	6 8	14	1,5
Zap. Greben, o., (48 m)	23. 7. 65	L. sicula	6	(2)	— 3	3	1,5
Jui. Greben, o., (39 m)	23. 7. 65	L. sicula	4	m	~ 2	2	1
Silba, o., (80 m)	13. S. 63	L. sicula	10	(8)	3 18	21	2,6
Silba, o., (80 m)	22. 7, 65	L, sicula	5	(4)	2 9	11	2,8
Silba, 0., (SO m)	2. a. 65	£. sicula	23	(4)	— 9	9	2,3
Morovnik, o., (5 m)	24. 7. 65	L. sicula	5	(5)	5 7	12	2,4
Sip, hr., (5 m>	24. 7. 63	L. sicula	3	(3)	— 7	7	2,3
Kurjak, hr., {4 m}	24. 7, 65	L. meiisellensis	16	(7)	— 13	13	1,9
Olib, o., (72 m)	3. 8. 65	L sicula	14	m	7 14	21	2,6
Planičič, hr., (6 m)	3. 8. 65	L. sicula	16	(3)	— 6	6	2
Vela Sestrica, o., (6 m)	11. 8. 63	L. sicula	1	(1)	— 1	1	1
Dužac, o., (10 m)	11. 8.63	L. sicula	17	(2)	1 2	3	1,5
Colac, o., (36 m)	9. 8. 65	L, sicula	IS (10)		10 4	14	1,4
Mali Laganj, o., (3 m)	12, 8. 63	L sicula	10	(3)	3 —	3	1
Baričevac, o.	6. 8. 65	L sicula	12	(5)	2 6	8	1,6
Meianj, o., (6 m)	8. 8. 65	L. sicula	4	m	2 2	4	1,3
SparoSnjak, o., (16 m)	7. 8. 65	L. meHsellensis	16 (16)		4 58	62	3,9
Maslinovec, o., (54 m)	7, S. 63	L. meiiseUer\sis	16 (15)		25 24	49	3,3
Vrtlac, 0., (5 m)	8. 8. 63	L. meilsellemis	17 (14)		25 10	35	2,5
SREDNJA DALMACIJA - MIDDLE DALMATLi
Tabela 6 - Table 6
4 5
H. sulcata 7 8 9
Bnisnilc, o.. <J2 m)	7.6.60 L. melisettensis 3 {2) — 3 3 1,5
Pod MrCaru, hr.. (11 m) 31.7.71 L. meliseUertsis 20 (2) 2 - 2 1 Pod MrCaru, hr„ (11 m) 31.7.71 L. oxycepkala 5 (1) — I 11
(SibeniSka oto£na skupina — Sibenik islands group)
4 5
H. sulcata 7 8 9
Boži kovac, o.	1. 8. 64		L. itieliseliensis	18	(8)	4	15	19	2,4
Mala Lavdara, o,, (28 m)	1.	e. 64	L. metiseUensis	6	(6}	1	16	17	2,8
Trimulič (iah.), o,, (8 m)	2.	8. 64	L. meiiseUemis	4	(1)	—	1	1	1
Trimulič (sev.), O., (4 m)	2.	8. 64	L. metiseUera^	9	(!>)	14	22	36	4,0
Trstikovac, o., (t6 m)	2.	8. 64	L, meiiseliertsis	21	(16)	15	17	32	2,0
Vela Skala, o., (18 m)	2.	8, 64	L, medselknsis	2	(U	—	2	2	1
Mala Skala, o., (10 m)	2.	8. 64	L. meiisellerais	16	(16)	6	43	49	3.1
Rončii, D., (7 m)	1.	8. 64	L. meiiseUemis	6	(6)	&	17	25	4.2
M. Babuljaä, o,, {7 m)	7.	8. 63	L. meiiseUensis	3	(3)	4	36	40 13,3	
Malg $iLo, o,, {S m)	6.	8. 64	L. meiiseliensis	12	(lU	6	32	38	3.4
Trbuh, 0.,	i.	8. 64	L. ftteiisellensis	16	(16)	14	162	176 11,0	
M rt vac, o., (36 m)	6.	8. 64	L. melisellensis	5	(5)	3	45	48	9,6
BabuljaS (vzh.), (7 m)	7.	S. 64	L. TfjeUseilensis	2	(2)	3	43	46 23	
Prmetnjak, o., (Srn)	29.	7. 64	L. melisellensis	9	(8)	1	31	32	4
Veseijuh, o., (4 m}	28.	7. 54	L. sicula	5	(5)	—	29	29	5,8
Bisaga, o., (13 m)	7,	8. 64	L, sicula	10	(10)	31	SO	Iti	11,1
M. Priinjak, o.	7.	8. 64	L. rteliseiiensis	10	(10)	18	105	123 12,3	
M. Prduäa, o.	7.	8. 64	L. melisellensis	16	(10)	4	27	31	3.1
Vodetijak, o., (44 m)	7.	8. 64	L. melisellensis	9	(9)	2	69	71	7,9
Jantar, 0., (20 m)	7,	8.64	L meiisellensis	11	m	3	27	30	3,3
Purara, o., (30 m)	7.	S. 64	L. melisellensis	25	(21)	43	23	66	3.1
Babina Guzica, o., (iS m)	8.	S. 64	L. meliseilensis	15	m	2	8	10	1.6
Veli Puh, o.,{15m)	21.	7.64	L. melisellensis	16	(4)	—	6	6	1.5
Vodeni Puh, p., (9 m)	2L	7. 64	L. melisellensis	9	(3)	—	6	6	2,0
Kameni Puh, o., (18 m)	21.	7. 64	L. meliseUertiis	S	(5)	10	12	22	4.4
Cavlin, o., (33 m)	22.	7. 64	L. me/iseHe/ais	13	(2)	—	4	4	2
V. TetoviSnjak, o., (72 m)	22.	7. 64	L. metisetiensis	4	(2)	—	6	6	3
M. Tetovi^njak, o., (31}	22.	7. 64	L. sicula	5	(2)	1	4	5	2.5
Cei-igul, 0., (S m)	22.	7. 64	L. sicula	13	(5)	—	6	6	1.2
V. KaraeSnjak, o., (20 m)	23.	7. 64	L. melisgilensis	14	(2)	—	6	6	3
M. Kameänjak, o., (17 m)	23.	7. 64	1. sicula	4	(4)	—	11	lE	2,8
Samograd, o., (33 m)	6.	8. 63	L. sicula	12	(12)	18	36	54	4.5
Zirje, 0,, (131 m)	27.	7. 64	L. meliseUensis	2	(I)	1	3	4	4
Mikavica, (4 m)	4.	8. 63	i. meliseiieTisis	11	(1)	1	1	2	2
KoromaSna, o., (12 m)	20.	7. 64	L. sicula	10	(2)	—	2	Z	1
GlJ^teranski, o., (28 m)	23.	7. 64	L. sicula	7	(4)	2	7	9	2.3
Skrovada, o., (1 m)	23.	7. 64	L. melisellensis	7	(5)	—	2	2	2
Kosmerka, o., (25 m)	4.	S. 63	L. mtlisellensii	10	(3)	4	2	6	2
PAIAORIIŽA
Tabela 7 — Table 7
1
H. sulcata 4 5 6 7 8 9
V. Pglagruža, o.. (91 m) Kamik «i
Tramuntane, o., (29 m)
e. 6, 60 L. sic^{a 9. 6. 60 L. sicula
21 (20) 1 160 161 fi.l 5 (J) - 2 2 2
MACEDONIJA — MACEDONIA
Tabela 11 - Table 11
							ricinus		fi. sulcata		
1	2		3	4	5"	6	7	S	9	10	11
Tetovo, 600 m	6. 6.	59	L. muralis.	5.	(1)				1		1
Donovica, SOO m	6, 6.	59	(. erhardii	4	(4)	4	4	8	»	—	1
Donovica, 8(Xi m	6, 6.	59	L, murftlis	6	(5)	3	4	9	1	1	2
Donovica, 800 m	6. 6.	59	L. viridis	1	(1)	1	2	3	—	—	-
Kitevo, 650 m	7. 6.	59	£. erhsräü	29 (21)		2	13	15	30	—	30
KiCevo, 650 m	7. 6.	39	L. mural'is	8	(2)	—	1	1	3	—	3
Ohrid, 690 m	10.6.	59	erhardii	26 (23)		2	4	6	24	7	31
OhritJ, Kosdj, 900 m	]2. 6.	59	L. erhardii	3	(3)	-	—	—	6	3	9
Sv. Naum, 700 m	9: 6.	59	L. erhardii	3	(D	—	1	1	1	—	1
Galiiica, 900 m	13, 6.	59	£. erhardii	1	(1)	—	4	4	1	—	I
OteSevo, 860 m	13. 6.	59	L. erhardii	17 (14)		—	—	—	20	6	26
OteSevo, 860 m	13. 6.	59	£. mumlis	9	(9)	10	26	36	29	1	30
Oleäevo, 660 m	13, 6.	59	A, nigrop.	12 (12)		—	42	42	5	-	5
Asatnati, ok., 1100 m	14. fi.	59	L. /nuralis	4	(1)	—	—	—	1	—	]
Bitola, ok., 850 ir	15. 6.	59	L. muralis	3	(1)	1	1	2	—	—	—
Makedonija	6.	59	£. muratis	1	(1)	—	—	—	1	3	4
Le^mda — Legend
1—5 isto kot v ostalih tabelah -- the same as in other tables
6.	Število nimf vrjie Ixodes ricinus — the number of Ixodes ricinus nymplis
7.	Število larv vrste /. ricinus — the number of /. ricinus larves
8.	skupno itevUo ugotovljenih /, ricinus — tlie total number of /. ncimis
9.	Število nimf vrstt Haemaphysalis sulCQio — th« number of Haemaphysatis sulcata nymphs
10.	ätevilo larv vrste H. sukata — the number of //, sukata laives
11.	skupno Število ugoiovijenih H. sulcata — (tie total fiumber of H. sulcata
HERCEGOVINA — HERZEGOVINA
Tabela 8 — Table 8
H, sukata 5 6 7 8 9
Hum (nad Dubrovnikom) 23.6.58 L. meliseilet\sis 1 (U I — 1 I
DiskusUa
LAC m sod. (1971) povzemajo podatke iz zelo redkoStevilnih strokovnih Elankov. ki obravnavajo reptile kot nosilce razliCtiih povzro4iteljev bolezni, Bakterialne bolezni, katere so bile najprej odkrite pri plazilcih v tropskih in subtropsklh conah, najdemo tudi v pasu zmernega podnebja, tj. v naSih geografskih Širinah. PLESKO in sod. (1964) so med 27 primerki L. agilis in 10 primerki L. viridis iz okolice Bratislave naüli 11 individuov pozitivnih na leptospire, od teh 7 na L. serJČ. PAVLOVSKIJ (1950) ie pri plazilcih odkril brucelozo, DOROFEJEV (1949) tularemijo. Reptil« parazitirajo v top-Icjlih pokrajinah Se salomonele, rikecije, piroplazme. (BftUMPT in LAVIER 19Si). Negativna so zaenkrat opazovanja protiteles proti KME, katera je REHAČEK s sod, (1962) vräil pri S6 zclendh na SlpvaSkem. Drugih tovrstnih preiskav ni.
Enako kot literatura o plazilcih v zvezi z boleznimi, ki ogrožajo humano populacijo, so skromni podatki o plazilskih parazitih. REHACEK s sod. (1962) je skupaj z ev. infekcijami lacert s KME Študiral tudi infestaeijo zelenca s klopi. Klopi zajedajo kuStar-ja med luskami, posebno okrog uSesjie odprtine in oCi, v pazduhah nog in med prsti, Navedene vrste klopov so Dermacentor marginatus, Haernaphysalis inermis, H. punctata, H, concittna in Ixodes ricinus, ki je glavni in najpogostejši parazit koSCaric na SlovaS-kem. GRULICH s sod. (19i7) je med 272 preiskanimi lacertami naSel s klopi infestiranih 100 lacert, kot glavnega gostitelja za klopa /, riciniLS navaja L. viridis. KuSiarica L. afiiiis je zanimiva zato, ker je v EeSk oslov aSki pokrajini močno infest i rana s klopi /. ricinus in Haemaphysalis vrstami tudi v hahitatih, kjer je malih sesalcev v izobilju. Pomemben izvor krvi za klope v podgorskem in gorskem svetu v CSSR je L. vivipara. GRULICH je zbral na lacertah 525 tarv in nimf /, ricinus ter 2 larvi in 3 nimfe H. condnrta. Za Študij infestacije lacert i klopi je pregledoval proge, dolge 1 km in iiroke 10 m. V poprečju je našel 8,1 klopa na eni lacerti, kar ima za visoko Številko, Ponekod je bilo visoko Število infestiranih primerkov, GRULICH ima svojo raziskavo za prvo tovrstno Studijo v svetovni strokovni literaturi. V novejSem času je LAC s sod, (1971) ponovno ugotavljal stopnjo infestacije Štirih najpogosteje infestiranih vrst kuSCaric v CSSR {L. viridis. L. agiiis, L. muralss, L. vivipara). Pregledanih je bilo 522 primerkov, na katerih je parazitiralo 224 liCink in 340 nimf klopa /, ricinus, 19 liCink in 1 nimfa H. concinm ter I ličitika D. pictus, Ce povzamemo podatke REICHENBACH-KLINKEJA (1963, cit. po LAČU in sod. 1971), pripadajo vsi klopi, ki so bili kdajkoli najdeni na plazilcih, rodovom Ixodes, Haemaphysatis, Dermacentor, Hyahmma, Ambtyomma, Apanama. HOOGSTRAL (1956, b. 1.) poroča na osnovi svojih Številnih raziskovanj, predvsem v Aziji in Afriki, da parazitirajo pripadniki rodov Haemctpkysalis in Dermacentor reptile redko ali sploh ne. V Jugoslaviji je prvi napravil sistematični pregled nosilcev vseb stadijev iksodidnih klopov OSWALD (1941) in navaja med drugimi
__D. Tpvprnik, S. BreUh: Ibtodidni klopi, pmajü kuäCaric . . .	U
kot njihove gosiltelje tudi kuSCarice, L. agilis, L. muralis, L. viridis ter modrasa {Vipera ärtintadytes). Na plazilcih ]e nahajal nedorasle Jtftdije klopov /. ricinus, Hyalomrtut scupense, Haemapkysatis inermis, H. punctata. H. sulcata.
V ibirki imamo razmeroma veliko Število klopov, ki smo jih vzcJi i lačen, vendar smo med njimi ugotovili k tri vrste. To je do neke mere posledica natina zbiranja materiala, ki smo ga vedno pridobili v istih geografskih predelih približno v istem časovnem obdobju, npr, na jadranskem obmoCju ali pa, ker smo v Makedoniji Jibirali material le enkrat. Po drugi strani pa sta obe najStevilnejSi vrsti, H. sulcata in /. ricinus, seveda tudi najbolj pogosta parazita laceit v obravnavanih predelih. Ostali, v zvezi z lacertami omenjeni klopi, ki so jih naSli C^koslovaSki raziskovalci, so v«dno le spora-di£ni par^iti, To velja prav posebej za klopa D, marginatus, ki je doma&a vrsta v vsem jugoslovanskem obmorskem pasu. Nedorasle oblike parazitirajo namrcC toplokrvne male sesalce in smo jih naili v mesecih julij in avgust na Apodemus ßavicollis (Učka, 12. 7, 69), Ap. syivaticus (Učka, 12, 7. 69), Rattus mttus (Sali, Dugi otok, 25. 7. 69), Erina-ceus roumanicus (Vilusi, Črna gora, 920 m n. v., 8. 8, 70). Klop /. ricinus ljubi vl3inej$e predele, porasle z vegetacijo ter doseie v obmorskem pasu vrh populacijske gostote večinoma v hladnejSem obdobju, ko lacert ni vc6 v izobilju. Na Jadranu naseljuje nekatera območja na kontinentu in nekatere otoke klop /. gibbosus, ki je najožji sorodnik klopa /. ricinus. Iz klopa {. gibbostts smo na otoku BraCu izolirali virus KME (S ARM ANO V A in sod. 1972), Dosti temeljito smo raziskali vpliv habitatov, klime in drugih dejavnikov na prisotnost omenjene vrste (TOVORNIK 1976, 1980), vendar zveze 1 lacertami nismo naSli, čeprav menimo, da obstaja. Klopa H. purtctata smo naSli na L. viridis edinole v Sloveniji, v okolici Postojne, drugod ne. NUTTALL in WARBURTON (1915, cit. po MIKaCIČU 1965) govorita o nedoraslih H. punctata, ki sta jih nalla v Istri na L. viridis in Vipera aspis ter navajata tudi v Dalmaciji istega klopa kot parazita L. muralis.
Specifičnost klopa H. sulcata, ki v na^em zbranem materialu v jadranskem območju absolutno prevladuje, je pojav, da nedorasli stadiji parazitirajo razne vrste reptilov, zbranih v suhem poletnem obdobju na pretežno kamnitih terenih. Po POMERANCEVU (1950) povzemamo nekaj podatkov v zvezi z ekologijo in biologijo H. sulcata. Kajvaž-nejSa v rvezi z naSimi raziskavami se nam vidi ugotovitev, da je avtor nahajal klopa todi na ptičih, ki gnezdijo v razpokah skal ali zgrade gnezdo na zemlji. Kot gostitelje navaja predvsem vrabce in äkrjance. Pojav ima za redek. Gostitelji nedoraslih i/, sulcata so poleg reptilov le sesalci, pes, zajec, podgana, ovca, koza ter tudi govedo. Odrasel klop parazitira velike sesalce, v naSih obmorskih predelih smo ga nalli edinole na ovcah in kozah. Levi se klop na tleh, pod kamenjem, v rovih malib sesalcev, kjer je POMERAN-CEV klopa dobival neprisesanega v raznih stadijih razvoja. Po POMERANCEVU infes-tira odrasel klop gostitelja v dveh obdobjih, od marca do maja in od oktobra do novembra, mladi pa so aktivni od aprila do avgusta in septembra. Glavna masa nedoraslih stadijev pade v obdobje maj^julij, pri i^er najprej prevladujejo liiHntce, kasneje nimfe. V Dalmaciji smo v okolici Zadra in na Bra(u nahajali odrasle H, sulcata tudi pozimi. Razmerje larv in nimf, zbranih z lacert v Kvarneru in Dalmiciji v mesecih junij, julij, avgust, je zna^to 1822 liCink in 452 nimf. Če primerjamo te Številke s Številkami, najdenimi v Makedoniji v juniju 1959, ko je bilo zbranih 21 ličink in 124. nimf H. sulcata, vidimo, da je bil razvoj klopa v Makedoniji v tem letu v primerjavi z opazovanji na Jadranu, dosti naprednejši.
Nekateri od klopov so vektorji KME. Poznani so predeli v Sloveniji, kjer je bolezen vezana na gozdna območja, najbolj pogosto na vznožne gozdne predele, na jase, na nekoliko zamočvirjene terene vsepovsod tam, kjer se vertebratski živel j intenzivneje kon-
16	SCOPOLIA. No 3, pp. 1-i], 1!>8Ö
centrira. V omenjenih ckotonih je nioä!nost razvijanja in preživetja in s tem seveda koncentracije klopov in drugih medicinsko važnih artropodov potencirana, & tem pa je dana tudi neposredna osnova intenzivnejiSe infekcije z raznimi patogeni, posebno z virusi. ŽariSfa KME pa so tudi v kiaSki mediteranski pokrajini prilafojena tamkajšnjim vegetacijskim, klimatiCnim, vertebra Eskim in avertebratskim razmeram. Tudi način zbolevaiya prebivalstva se manifestira drugače, t manj pacienti kot v Sloveniji, ob znatno poviSani prekuženosti prebivalstva, posebno pa domaČe živine (ovce). Po vsej verjetnosti je virulen-ca virusa spremenjena prav zaradi svojsfcih razmer v ekosisiemih. Manifestne bolezni prebivalstva so premaknjene v zimsko obdobje, ko nastopi invazij ski val populacije večine vrst klopov. Poletno obdobje je v tem obmoCju doba poči van ja. Na Živalib in v naravi nahajamo poleti le (edke adultne oblike kscrofilnih vrst klopov. Pravjiapr^v je zanimiv pojav, da vrsta H, sulcata v stadiju larve in nimfe napade naj maso vneje iacerte poleti v pustem kamnitem, krajkem svttu. Mikroklimatične razmere v grmiCju na kraä-kern terenu smo Študirali na otoku Braiu kontinuirano, v rednih časovnih zaporedjih, v obdobju 1964/65. Klima je v grmiiju in v zaklonih bistveno spremenjena in varuje Svelj pred ostrimi neugodnimi vplivi visokih ali nizkih temperatur, prenizke vJage in vetrov. V skladu z vT&tami klopov sc spreminja tudi dnevno-nočna ritmika ie-teh, pri nedoraslih H. mkatu je vsklajen» z aktivnostjo lacert, ki Smo jih lovili Eeto zgodaj zjutraj ter rveier tik pred zatonom sonca. Tudi Iacerte ne prenesejo visokih neprimernih ptekodnevnih temperatur, posebno ne L. meUsellensis, ki je za vročino Je bolj občutljiva kot L. sicuia. Zjutraj in zvefer tudi večinoma ni vetra, ki Iacerte odbija.
V kratkem primorskem svetu je vegetacija značilno omejena na otočne skupine, ki privabljajo živalski svet tudi paradi boljSih moinosti prehrane- Slednje velja za rastlinojede iivali, ovce, govedo, konje, osle, za mikrgmamalije, reptile ter seveda za parazitske anropode. Na^li smo žari Sta s tipično nakopičenimi klopi v divji kraSki nenaseljeni pokrajini, prekriti z makijo in visoko travo. Tudi v antropogenem okolju so klopna fariSča in smo jih Že opisovali (TOVORNIK 1980). V mislih imamo kamnite ograde, kjer smo opazovali merjenja temperature in vlage in na!li, da ograda s skladovnico kamenja in goito vegetacijo, ki ga preraJKa, pritegne nase iivalske vrste tudi iž bližnjega grmičja, ker jim v 5c večji meri kot le-to, nudi hrano in zavetje. Sončne in senäne strani taksnega zidu so tako razlifine, da ima npr. ob sončnem zimskem dnevu stran, ki je eksponirana ,proti soncu popolne poletne razmere in je zelo primeren prostor za masovno aktiviranje klopov v tem obdobju. Raznolikost habitatov, ki je osnovni razlog za preživetje klopov, je Se povečana s prisotnostjo njivskih kiiltur, paSnih terenov in stanovanjskih objektov. Primerni prostor za izkrčenje plodne povrSine so dna vrtač. TakSno mesto smo preiskali na otoku Braču, ki je eno najbolj preučenih žariSČ virusov KME in Bhanja v Jugoslaviji. Lacert s te lokali tete nimamo. Z metodo zbiranja na zastavo smo skupaj s prof. dr. Zvonimirom BRUDNJAKOM (Skola narod nog zdravi ja "Andrija Stampar", Zagreb) ugotavljali gostoto populacije klopov (25. 2. 1972). Vrtače so večinoma zavarovane pred vetrom, V istem času, ko so močni sunki vetra onemogočili normalno gibanje na eksponiranih površinah, je v terenski depresiji vladalo brezvetrje in sončne pomladanske razmere. V tej vrtaSi je postavljena pastirska koliba, ki pripada kmetovalcem iz kraja Dol na severni obali Brača, kateri v hiii občasno prebivajo, in tudi obdelujejo malo njivsko povrSino, ki je ograjena s tipično kamnito ogrado, preraJčeno z gostim robid jem in drugim rastlinjem. To varuje ogrado pred ovcami, ki ne morejo prodreti vanjo in se znotraj ograde ne pasejo. Zunaj nje pa imajo svoja počivališča in prenočišče. V ogradi je okrog njive ozek pas travne povrSine, ki jo loči od robidja in kamenja. Na travni zeleni povrSini smo v 20 minutah zbiranja klopov z belo ptatneno krpo s pomočjo potezanja po vegetaciji naSteli 148 klopov I, gibbasus {3; , 97 nimf in
48 ličink), ViakiC, ko smo povlekli po rastlinju, jt bilo na vsaki scrani krpe najmanj po 10 klopov.
To je nov opisan primer klasičnega aniropogenega kraSkega klopnega žariSSa. V tej ogradi so kevilne lacerte v poletnem obdobju po vsej gotovosti infestirane z množico klopov ff, sulcata, ker smo odrasle H. sukata našli na ovcah v zimskem obdobju. V tej isti ogradi in v gozdu v njeni neposredni bliiini so bili od 1—6 septembra 1977 ujeti sesaJci Apodemus syhaticus (41), Ratius rattus (3), Crocidura suaveolens (!}, Glis gUs (37). ki so imeli na sebi nimfe D. margirtatus, drugih klopov ne (VESENJAK—HIRJAN in söd. 1976}. V opisanem primeru klopno ŽariSČe sovpada z elementarnim žariSCem virusne infekcije, ker je bila dokazana pri ovcah v krvi	prekužcnost z. Bhanja
virusom. Prav tako je bil \z klopov M punctata, ki je neposredni sorodnik H. sukata, in tudi paradi tira lacerte, virus Bhanja na istem terenu tudi izoliran (2 seva). (VESEKJAK—HIRJAN in sod, 1977).
Torej indi neposredno v elementarnem žariSču virusne bolezni vzdržujejo iaccrte poleg sesalcev nivo populacije nekaterih vrst klopov, v na Jem primeru konkretno s tem, da so v najbolj vroCih poletnih mesecih vir prehrane za nedorasle stadije H. sukata.
Površina morskih otokov je včasih minimalna, infestacija lačen pa pravzaprav naj-viSja, lOOiPa. Sklepamo, da je temu pojavu vzrok tesen stik plazilcev in njihovih parazitov. Lacerte imajo prisiljen minimalen radij gibanja, mnogokrat se vraCajo na isto mesto in zberejo verjetno veliko večino klopov, ki iakajo gostitelje. Ponekod so lacerte tudi edini prebivalci otoka. V teh primerih vznik ne vpraSanje, kako se razvojni ciklus nadaljuje, oziroma, Se se sploh more nadaljevati, ker se odrasli H. sukata aktivirajo pozimi in parazitirajo v Dalmaciji pretežno drobnico. Odrasle oplojene samice more na morski otoček ali čer zanesti edinole ptlE, ki pa redni gostitelj klopa po sedaj poznanih podatkih ni. Ob množični infestadji laceri tudi Z nimfami H. sukata, se odrasli klopi, ki se izležejo, praktLCno nimajo kje prehranjevati ter naj bi se tako v vetini primerov razvoj klopa ustavil. Dokončni odgovor na to vpraSanje bi dala ponovna zbiranja na istih mestih, ko bi ugotavljali, £e so lacerte poleti Se vedno infestirane in v kakSni meri. Anketiranje va^Čanov na bližnjih veäjih otokih bi morda tudi prispevalo h razjasnitvi nekaterih vpraSanj v zvezi z morebitno prisotnostjo večjih ali manjiih toplokrvnih gostiteljev. Na nekoliko večjih nenaseljenih otokih poleti pasejo drobnico, prisotni so kunci, na J ab u ki in sv. Ivanu npr. podgane. To vse pa za naj manj äe čeri sploh ne prihaja v poŠte v. Vsekakor je zanimivo in edinstveno, da je na tako majhnem in popolnoma izoliranem koSEku trdne zemlje kot je skalna £er V morju, prisoten tudi klop, ki je kar zadeva gostitelje, selektivna vrsta in pogojev za nemoten in kontinuiran razvoj po vsej verjetnosti ne more imeti.
ZakUučkl
Na ozemlju Jugoslavije smo naSll infestiranih s klopi U vrst laccrt; Aigyroides nigropunctatus (15), Lacerta oxycephala (4), Lacerta horvathi (2), Lucerta trilineata (6), Lacerta viridis (31), Lacerta agHis (I), Lacerta muralis (33), Lacerta erhardii (67), Lacerta tautica (4), Lacerta melisellensis (260), Lacerta sicula (304).
Na lacertah smo zbrali vrste klopov Ixodes ricinus (405), Haerruipftysaiis punctata (II), Haemaphysalis sulcata (2419), v skupnem Številu 2635.
Večina zbranega materiala izvira z jadranskega območja, kjer je bilo v 96 lokalitetah ujetih in pregledanih 1065 lacert, od katerih je bilo infestiranih z 2401 klopom 580 primerkov.
1.	V Istri parazitirajo prevladujočo vrsto L. siculo v mesecih april in maj nedorasli ricinus;
2.	Na kvarnerskih in dalmatinskih otokih infestirajo prevladujoči vrsti L. meliseüttisis in L. sicula v poletnih mcsecih junij—julij—avgust nedorasli H, sukata:
3.	V Črni gori infestirajo lacerte v mesecu maju nedorasli I. ricinus.
Na jadranskih otokih so lacerte glavni vir prehrane za nedorasle H. sulcata v vroSem poletnem obdobju. Na otokih, kjer so bile infestirane vse ujete lacerte. je ugotovljena tudi najvišja poprcCna vrednost za infestacijo s klopi. Ta znaša npr. v äibeniiki otoCni skupini med drugim 7,9—9,6—11,1—12,5—13,3 in najveC poprečno 23 klopov na em ujeti lacerti. Najmočneje so infestirane populacije lacert z manjSih otokov, kar je posledica prisiljenega tesnega stika med gostiteljem in parazitom.
Odrasle H. sukata naj bi prinaSali in odnaSali z izoliranih malih skalnih i^ri v morju ptiči, kar pa bi bilo potrebno preveriti,
V	žariščih virusov klopnega meningoencefalitisa in Bhanja na velikih otokih, vzdržujejo lacerte poleg sesalcev nivo populacije H. sukata.
V	Sloveniji smo naSli infestirane L. horvathi s klopom /. rkinus do nadmorske viSine 1250 m. Dokazali sirio povezanost klopa H, punctata z domaČimi ekosistemi v kralkih predelih v okolici Postojne, kjer smo klopa naSli na i. viridis. Tu naj bi po sedanjih podatkih potekal odsek severne meje areala razširjenosti H. punctata v Sloveniji.
V	Makedoniji smo naSli ujete lacerte A. nigropunctatus, L. muratis, L. erhardii sočasno infestirane z nedoraslimi /, ricmus in H- mlcata, česar drugod nismo opažali. Oba klopa smo nahajali na lacertah do v i Si ne 900 m, klopa H. sulcata tudi vi Se, na 1100 m n. v.
Zali-vila
Prisrtno se zahvaljujemo piof. biol. DuSanu LUSiCKEMU ii Ankarana, ker smo mogli z njegovo pomoijo zbrati lacerte na težko dostopnih jadranskih otokih.
Za potrditev determinaclie nedoraslih klopov Hat/ttapfiysalis sulcata se zahvaljuj Fin o dr- Vladimiru CERNYJU, sodelavcu CeäkOslovaške akademije inanosti v Pragi.
Zahvaljujemo se Rajtiskovalni skupnosti Slovenije, ker je delo financirala.
_D. Tovornik, S. Brelih: Iksodidni kiPpi, paraziti IcTiSüaric ■ . .___19
Povzetek
V Jugoslaviji smo na^li s klopi infestiramih 11 vrst ituiCaric, Infestirane kuSčari« ix Slovenije pripadajo vrstam Lacerta horvalhi M£HEL¥, Ločena vintiis {LAURENT!), Lacerta a^itis LINNAEUS, Laceria muralis (LAURENTl); z zapadno i&trske^, kvarnerske^a in dalmatinskega ototja vrsum AlgyrOideS nigropunclatus (DUMfiRlL et BI BRON), Lacerta oxycephsla DUMERIL et B[BRON, Lacertü viridis. Lastna nKliitUetisis BRAUN, Lacerta sicula RAF1NESQUE; iz obmorskih predelov Cme jore vrstam Lacerta oxyeephala. La<xrta triUneata BEDRIAGA, Laceria melistllensis; ii Srbije in Vojvodine vrstam Lactna viridis, Lacena laurica PALLAS; U Makedonije vrstam Algyrpides nigropunctarus. Lacena viridis. Lacerta mura/is, Lacena erhardii BEDRIAGA.
Ujetih jji prejlFdajilh je bilo J 29« kuSčaric v tokaJitetah, iofestiranih pa 7i7 (SSJ^ii) primerkov. Na kontinentu smo na kgSiaricali zbrali klope Ixodes ricinus LINNAEUS (278), ftaemaphy^oia punctata CANESTRiNl ei PANZACO (11), ffaemapkysalis snicata CANESTRINl (t FANZAOO (14S), Na jadranskem obmoiju. veilnoma v cito£n«n svetu, imo nafli klope Ixodes rtcfttus (127) In Haemapfiysalis sulcata (2274), V Primorju so kuSiarice glavni vir prehrane za nedorasle Haemapkysaüs sulcala v poletnem obdobju ter so bite na nekaterih manjSih otokih in üereh infe-stirane s t eni klopom vx ujele kuSi^rice Laceria meliseUensis in Laceria sicula. V iariiSEih virusov klopnega meningoenc^falitisa in Bhanja, ki st> prisotna v nekaterih predelih jadramske obale, vzdržujejo kuS£arice poleg drobnice, veCinoma ovac, razmeroma visoko stopnjo populacije klopov Hae/tiapfiysa(is sulcata.
SUMMARY
During the studies dealing with lizards tick infestation in Yugoslavia, there have been found ll lizard species infested ivith ticks; in Slovenia, Lsarta horvothi M6HELV, Lacerta viridis (LAURENTl), Lacerta asiiis LINNAEUS. Lacerta mvralis (LAURENTl); on west Istraiji, Quarner and Dalmatia islands. Algyrofdes nigropunctarus {DUM 6 RIL et BI BRÖK), Lacerta oxycepkala DUMERIL et 01 BRON. Lacerta viridis. Lacerta meiiseiieasis BRAUN, Laceria sicula RAFINESQUE; in the sea close regions of Montenegro, Laceria oxyeephala, Lacerta iriHnesta BEDRIAOA. Lacena meiiieiltnsis; in Serbia incl, Vojvodina, Lacerta viridis, Laceria taurica PALLAS; in Macedonia, iAlgyroide; nigropunclatus, Lacer/a viridis, Laceria muralis, Laceria erhardii BEWRlfiiG A.
Among lizards ipeciniens collected in 12S localities 727 (56,1 were infected with ticks. In the continental parts there wete found tick species paraiitinu liiards, such as Ixodes ricinus LINNAEUS (27 S), HaemapiiySalis punctata CANESTRIM et FANZAOO (11), Haemaphysalis salcaia CANESTRINl et FANZAGO (145), In the Atiiiatic coast region Ii2ards parasitising tick species were Ixodes ricirtus (127) and fiaemaphysafis mketa (2274), In some places, particularly on very small islands and crags, aU coUeaed lizards. Lacerta meHseilensis and Lacerta sicula. were infested with Haemapltysalis sulcata in a rattier high degree. It has been emphasiied that lizards and small cattle, especially sheep, maintain a felatively high population level of Haemapltysalis sulcata also in natural foci of Tick Borne Encephaliiis and Bhanja viruses, which persist in some districts of the Yugoslav Adriatic coait-
LITERATURA
BRUMPT, E., G. LAVIER, ISSii Sur uci Httmatoiaire nouveau de liiart vtrt, Pirfit-mocyion la^rim n. jp, Atin. P»r hum. comp-, 13; 537—J43 (cit. po Lacu 1971).
DOROFEJEV, K. A.. 1949: Tularemija Üvotnych. Moikva
FUHN 1. O., S. VANCEA, b. 1.: Reptilia. U (2): 1-134,
GRULICH, 1., Z. KUX, M. ZAPLETAL. 1937: B«d«Jtung d« Reptilien als Wirtt der Entwüiluiijsstadi«! von Ixodidac in den Bedingungen von Tjchechoslowskei. Foüa tool., 6 (20): 315—328,
HOOGSTRAAL, H-, 19«: African Ijtodoide*. I. Ticks of the Sudan, Research Report. 1-1001.
HOOGSTRAAL, H.. b. 1. Acarina (ticks), 89-103; v: A. S. Gibbi: Virujes and Inverte-bratn
LAC, J., a CYPRICH, M, KIEFER, 1971: Zeckeniirtiie (Ijtodidne) sis Paraiiten von Eidechjen umcr den öltologischcn Bedingungen der Slowakei, Folia 700l.. 21 (2): 13i_I44.
MEKACEČ, d., 1%5: Krpelji pri mors k og poj asa Jugoslavije. 3. Rasprostranjenost i dinamika poj edini Ii vrsta u toku godine. Veterinarski arhiv, J5 (7—8): 155—170.
OSWALD, B. 1941: O nosiocima krpelja u Jugoslaviji. Veterinarski arhiv, 11 (4): 160—165.
PAVLOVSKY, E. N., 1950: Prirodnaja oEagovost transmisivnych boleznej v stepjah. živo:nyj mir, SSSR, 3.
PLEŠKO, 1., E. JANOVICOVA, E., J. LAC, 1964: Beitrag zur Bedeutung von Kaltblütlern für die Zirkulation der Leptospiren in der Natur. Zentralblatt für Bakt. Parisit. Enfektipnskrajikheiten und Hygiene, 192; 482—484.
POMERANCEV, fl. 1., 19S0: Paukoobraznyje (Arachnida). Fauna SSSR, 4 (2), Moskva.
RAHACEK, J., J. NOSEK, M. GRESlKOVA, 1962: Study of the relation of the green lizard (Lacerta viridis LAUR.) to natural foci of tick-borne encephalitis. J. of Hygiene, Epidemiology, Microbiology and Immunology, 5: 366—372.
SARMANOVA, E, S.. J. VESENJAK-HIRJAN, M. V, BICKOVA, D. TOVORNIK, 1972: Isolation of tick borne encephalitis virus from Ixodes gibbosus ticks colkc-led in winter on the BraE island, Yugoslavia. In: "Important problems of virology and prophylaxis of virus infections" Abstracts of papers presented at the !7'b scientific conference of the U.S.S.R. AMS Institute of Polyomyelitis and Virus Enecphal i titles, 255—256, Moscow.
TOVORNIK, D., 1970: Ekojistemi arbovirusnih infekcij v Sloveniji in v nekaterih drugih predelih Jugoslavije. Razprave XJII/1: 1—81.
TOVORNIK, D., 1976: Ecological notes on ticks (Ixodidae) in the Yugoslav Mediterranean country (Brai). Clanek v: Vesenjak—Hirjan in drugi. Monograph: TBE in Croatia (Yugoslavia), Yug. Acad. Sei. and Arts, Zagreb, Rad, Knjiga 327^ 105-113.
TOVORNIK, D., 1980: Ticks (Ixodidae) of the Island of BraČ. V: J, Vesfinjak-Hirjan et al. (eds>: Arboviruses in the Mediterranean Countries. Zbl. Rakt. Suppl. 9: 291—295, Gustav Verlag, Stuttgart, New-York.
TOVORNIK, D., S. BRELlH. 1972: Angaben über einige Zeckenarten aus Jugoslawischen Gebieten des Adriabereiches. Wiadomosci parazit ologiczne, 28 (4—J —6): 731—734.
VESENJAK-HIRJAN. J., C. H. CALISHER, Z. BRUDNJAK, D. TOVORNIK, N, S K RTIČ, S. LAZNICK, 1077: Isolation of Bhanja virus from ticks in Yugoslavia. Am. J. of tropical Medecine and Hyjiene, 26 (5>: 1003—1008, VESENJAK-HIRJAN, J., C. H. CALISHER, Z. BRUDNJAK, D. TOVORNIK, M. CAUNOV]C-VEISSGLASS, 1&7S: Brač^Focus of Arboviruses,. Referat-poster on: FEMS Symposium "Arboviruses in the Mediterranean Countrics".Supe-tar—Braf, Yugoslavia, S—10 Sepitmber 1978.

iri-. k


■J—^ I