Mladina in raziskovalno delo
Gimnazijci - znanstveniki
Ena od pomembnejših nalog, ki jih je Razi-skovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška uvr-stila v program svojega dela, je seznanjati na-še delovne ljudi o pomenu raziskovalnega in razvojnega dela za gospodarski napredek naše družbe. Še posebno pomembtio pa jc. da mlada generacija. iz katere bodo prihajali naši bodo-či izvajalci kakor tudi uporabniki raziskoval-nega in razvojnega dela, spozna pomembnost te dejavnosti.
Da bi že srednješolsko mladino zainteresi-rala za preučevanje narave in. družbe ter pro-cesov, ki v njih tečejo, po drugi strani pa, da bi navajale mladino na sodobne metode dela, ki se pri teh preučevanjih uporabljajo, bo ob-činska raziskovalna skupnost v prihodnjem Le-tu razpisala nagradne naloge. v katerih bodo srednješolci obravnavaLi tovrstno problemati-ko. Da je tak pristop primeren in. koristeti, do-kazuje primer dijakov gimnazije Ljubljana-Sentvid. Skupina dijakov te gimnazije je pod vodstvom mentorice prof. Majde Ramovš pri-čela spomladi 1975 na lastno pobudo razisko-vati razmere rečice Gameljščice, ki izvira. v bližini Šenkovega turna pri vasi Potok. Dijaki so prvotno nameravali opazovati pomladi in jeseni biološke pogoje reke Gameljščice in nje-nih pritokov. Kei: pa so hitro opaziii. da se razmere v teku leta zelo hitro spreminjajo, so svoje opazovanje in meritve omejili na dve mesti in to na Kotensko in Bašelnovo jezero, ki ste dejansko le nekoliko večji mlaki. Dijaki so v različnih letnih časih merili temperaturo in raven vode na teh dveh mestih, množino raztopljenega kisika v vodi, biološko potrebo po kisiku, poleg tega pa so opazovali življenje v vodi in njeni okolici. Svoja opazovanja so prikazali v izčrpni publilcaciji. opremljeni z verigo fotografij, ki dokumentirajo razmere na opazovanih mestih.
Delo teh dijakov dokazuje. da je prL mla-dih ljudeh prisoten čut za opazovanje okolja, v katerem živimo in da želijo preučevati tisto, kar pred njimi še ni nihče raziskoval. Naloga občinske raziskovalne skupnosti pa je poleg ostalega ta. da prirojeno nagnjenost mladine za sistematično preučevanje in odkrivanje ne-znanega v naravi in družbi neguje in vzpodbu-ja. Na ta način si ustvarjamo bazo, iz katere bomo v prihodnosti črpali nove raziskovalne in razvojne kadre, ki bodo skrbeli za dinamič-no rast naše gospodarske moči, ki ji ne bodo osnova tuje licence. ampak lastno znanje in pamet. Prav zaradi tega zasluži raziskava, ki so jo opravili dijaki šentviške gimnazije pod mentorstvom prof. Ramovšsve, priznanje šir-še družbene skupnosti.