Poštnina platana v pctcctnl m Cena Ota 1*- VicuimHl tunu Ste«. 266 V fiublMiiu, poitedslicK 22. noucmbca 1937 teto II. Prva posledica Hal£faxovega političnega potovanja v Berlin Anglija pripravljena vrniti Nemčiji nekaj kolonij London, 22. nov. m. Londonska politična javnost budno zasleduje razgovore, ki jih je imel v Berlinu in Berehtesgadenu lord Halifax. Ti krogi zatrjujejo, da so razgovori lorda llali-faxa z nemškim zunanjim ministrom von Neu-rathom in kanclerjem Hitlerjem ustvarili ugodno podlago za nadaljnja pogajanja. Tem razgovorom bo sledil nadaljnji korak za britansko-nemški sporazum, ki bo v tem, da bo britanska vlada uradno sporočila svoje stališče glede vrnitve kolonij Nemčiji. Angleška javnost — vsaj tako piše »Obserwer« — vidi možnost za zadovljitev nemških zahtev v tem, da bo Britanija izven Toga, Kameruna in Tanganjke dala Nemčiji v južnozahodni Afriki nekaj svojih kolonij in da bo poleg Velike Britanije v kolo- nialnih koncesijah v 'Afriki sodelovala še Francija, poleg nje pa tudi Belgija, Portugalska, v Tihem oceanu pa Japonska. Nemški zunanji minister, povabljen v London Berlin, 22. nov. o Lord Halifax je odpotoval iz Berlina snoči. Popoldne je bil na čajanki pri f)ropagandnem ministru dr. Goebbelsu. Pred od-lodoni iz Berlina je lord Halifax sprejel berlinske dopisnike londonskih listov in izjavil, da so bili njegovi razgovori s Hitlerjem čisto svobodni in odkriti, »Mislim, da sosedaj vrata še bolj odprta za razčiščenje ozračja med Veliko Britanijo in Nemčijo.« Halifax je pohvalil tisk za njegovo korektno poročanje in omenil, da ne more ničesar reči o vsebini razgovorov, preden ne bo predsedniku vlade o vsem poročal. Poudaril je še, da je bil pri Hitlerju zelo prisrčno in prijateljsko sprejet. Na vprašanje, ali je pri tej priliki povabil nemškega zunanjega ministra von Neuratha v London na razgovore, je izjavil, da je vse to odvisno od posvetovanj, ki bodo v Londonu in Berlinu sledila njegovim razgovorom s Hitlerjem. Nemške radijske postaje so sinoči razširile vest, da je angleška vlada povabila v. Neuratha v London, kamor bo odpotoval prav v kratkem. Mrzlične preiskave proti zarotam v Parizu Kdo pripravlja državni udar v Franciji? Pariz, 22. nov. o. Francoska policija je v odkrivanju zarote takozvanih »Cagoulardov — Kapu-carjev«, ki so organizirali po Parizu skladišča orožja in baje pripravljali fašistovsko ustajo, pokazala nenavadno delavnost, kakršne v Franciji že niso več vajeni. Zdi se. da je vlada ob tej zadevi napela vse sile, da bi to zaroto, ki je znana že od srede septembra, prikazala javnosti kot velikansko zločinsko delo opozicije, naperjeno proti sedanji vladi. Kljub vsem naporom in kljub mrzličnim prizadevanjem policije in drugih oblasti, pa niso do zdaj prijeli nikogar, razen nekaj brezpomembnih ljudi, ki z vodstvom organizacije niso v nikaki zvezi. Fantastične napovedi levičarskega tiska o tem, kaj je že vse dognala preiskava in kaj bo še dognala, se vedno bolj razblinjajo. V noči od sobote na nedeljo so poostrili straže ob vseh francoskih mejah, da ne bi kak zarotnik pobegnil v tujino. V Parizu je včeraj vladalo pravo vojno stanje. Policija in mobilna garda sta zaprli ceie mestne četrti in preiskavali po vseh sumljivih stanovanjih. Ves dan so na vseh cestah, ki drže iz Pariza, ustavljali avtomobile ter jih preiskovali in legitimirali. Ijuttl, ki so se vozili v njih. Toda vse brez kakega posebnega uspeha. Z ozirom na pisanje raznih listov, da je v to zadevo zapleten tudi general Duseigneur, bivši načelnik kabineta v letalskem ministrstvu, je morala vlada izjaviti, da to ni res. Levičarski tisk je obdolžil vse uglednejše opozicionalne prvake, tned njimi Tardieua, De la Rocquea, Lavala in druge, da so oni vodili zaroto ter organizirali dobavo orožja, za katero so dali na razpolago francoski veleindustrijci. Preiskava ni mogla do zdaj ugotoviti prav ničesar in Aljehin : Euwe 10,5 : 8,5 Od 19. igre spet vsak pol. Rotterdam, sobota zvečer. Ko se je drugim Rotterdamčanom, ki si kruh služijo z vsem drugim, samo s šahovskimi figurami ne, približal sobotni delopust, sta se Aljehin in Euwe šele vsedla k delu. Pa s tem ne moremo trditi, da sta ves teden počivala, Saj sta odigrala ta čas dve težki igri, od katerih je imel Euwe nekaj več, kajti posrečilo se mu je, znižati razliko do sedaj dobljenih točk od tri nad dve^. Da so te njune zadnje igre precej »težko delo«:, morda najbolj zgovorno dokazujejo takšne poteze, ki jih skoro šahovski začetniki ne morejo prav dobro razumeti Oba sta topot tekmovala deloma tudi v tem. kdo bo napravil več napak. No, pa če oba tako igrata, ni še tako usodno. Razburjenja med kibici je res malo več, celo zabavljanja na račun tistih, ki bi »radi postali svetovni prvaki, tudi če ga malo lomijo«. Toda vsak sme biti prepričan, da Aljehin in Euvve nista hotela delati takšnih napak, ampak da sta gotovo mnogo bolj želela ierati tako sijajno, kakor še nikoli. Nikoli se nikomur vse ne posreči, /akaj v zadnji, 18. partiji nista igrala malo bolj sebe vredno, je po tej igri povedal nedopovedljivim, skoro užaljenim kibicom Luwe sam, ko jih je prosil, naj ne zamerijo in ne bodo raz, očarani nad njim, kajti vsak se lahko utrudi, čeprav ne koplje ravno s krampom in lopato. Res, lepo je povedal: ^Trudna sva bila, oprostite!« Da v zadnjih igrah res ne tolčeta najbolj nevarno, kaže tudi dejstvo, da so te partije skoro vsaka daljša. Že precei časa je butalo nizozemsko morje ob breg, odkar sta velemojstra zadnjič končala igro v enem mahu, ne da l>i jo prekinila. Z ne najmočnejšimi potezami spuščata drug iz drugega iz mreže in si podal jšujeta plavanje, dokler se oba ne znajdeta vsak na pol v mreži in vsak na pol zunaj nje. Potem res drugega ne nreostaja, kakor da se sporazumno nehala loviti. Tako sta se lovila in drug drugemu prizanesla tudi v 19. igri. Začel je Euwe kot beli spet pred kraljico. Sredi boja so nekatere, doslej še r>» igrane, ali vsaj ne toliko upoštevane poteze, priueste precej viharja. Za takšne igre ima navadno Aljehin nekoiiko več smisla. Tudi pri zadnji si je kmalu priboril kmeta, poleg tega pa si je svoje figure bolj praktično in trdnejše postavil. Ne da se reči, kdo je imel več izgledov na zmago, pravijo samo to, da sta oba imela dovolj prilike, da igro dobita. Po 40 potezi sta šla velemojstra v soboto zvečer, ali bol je rečeno v nedeljo »na vse zgodaj«, počivat. Aljehin je pustil na deski trdnjavo, kralja in tri kmete, Euwe pa je imel dva kmeta poleg trdnjave in kralja. Ta Aljehinova^ prednost ni zadostovala za zmago, ker je bila Euvvejeva trdnjava preveč uagajiva. Igra se je torej pri nadaljevanju kon- tudi ni bil aretiran nihče, razen nekaj docela neznanih ljudi. Opozicionalni tisk očita vladi, da hoče to zadevo napihniti, da bi lahko nastopila proti opozi-cionalnim strankam in pa proti svobodi tiska, za kar se zavzema zlasti Blum. Listi se sprašujejo, kako to, da je policija nenadno pokazala, da zna ni more kako stvar temeljito in naglo raziskati, ko je vendar letos toliko političnih zločinov, ki bi težko obremenili sedanje vladajoče kroge v Franciji, ostalo nepojasnjenih. Listi dalje ugotavljajo, da pripravljajo veliko nevarnejšo zaroto proti državi komunisti, ki imajo poleg skladišč orožja, organizirane po vsem Parizu in po Franciji vojne formacije, ki se lahko nemoteno vadijo, nemoteno oborožujejo, organizirajo špionažno službo po uradih, v vojski, na pošti in se pred očmi vse javnosti pripravljajo na državni udar, pa vlada ne ukrene proti njim ničesar. Liberte prinaša seznam vseh važnejših komunističnih skladišč orožja v Parizu in okolici, kamor policija ni še nikdar stopila, čeprav dobro ve zanje. Prav tako piše ta list, da so zadnje dni odkrili v Surenesu ogromno centralo za pošiljanje orožja v rdečo Španijo in za nabiranje prostovoljcev, a je vlada ni zaprla kljub temu, da je predsednik Chautemps v zbornici izjavil, da bodo nastopili odločno proti vsem tujcem, ki izrabljajo francosko gostoljubnost. Strahote španske državljanske vofne 120.000 granat na eno samo mesto San Sebastian, 22. novembra. AA. »Mestno por glavarstvo v Oviedu je objavilo poročilo posebnega strokovnega odbora, ki je imel nalogo dognati škodo, ki jo je državljanska vojna prizadela mestu. Iz poročila izhaja, da je v Oviedu vsega 10 hiš, ki niso bile poškodovane. Števila popolnoma porušenih ali težko poškodovanih zgradb znaša 2392. število oseb, ki so stale brez doma, pa preko 30.000. Število oviedskega prebivalstva se je začasa dolgega obleganja zmanjšalo za eeli dve tretjini. Za časa obleganja je padlo na mesto 120.000 rdečih granat. Sevilla, 22. novembra. Na železniški postaji v Sevilji se je snoči pripetila velika železniška ka-taftrosa Potniška vlak se je zaletel v tovornega, ki je stal na postaji. Več vagonov je bilo popolnoma razdejanih. Po sedanjih ugotovitvah je bilo 49 potnikov in železničarjev ubitih, preko 100 pa ranjenih. Pogajanja Franca s Katalonci London. 22. nov. Londonski listi poročajo o tajnih pogajanjih med katalonsko vlado in generalom za mir. Trdijo, da so pogajanja stopila v resno dobo. Pogajanja so bila v Bruslju med predsednikom katalonske vlade Companysom samim in zastopniki generala Franca. Vlada generala Franca je izročila zastopniku angleške vlade spomenico, v kateri izjavlja, da je v načelu za to, da prispejo v Španijo preiskovalne komisije, ki naj pripravijo umik tujih prostovolj- cev. V tej noti zahteva general Franco še nekatera pojasnila. Angleški diplomatski zastopnik Hodgson, ki je. bil imenovan za glavnega angleškega zastopnika pri špMiski nacionalistični vladi, se je zaenkrat nastanil v San Sebastjanu. Gibraltar, 22. nov. AA. Reuter: Parnik >:Eu-foria«, ki ga je na odprtem morju ustavila križarka »Galateac in ga je odvedel v Gibraltar rušilec >Catsia«, je angleški in so ga zaplenili zato, ker po predpisih za trgovsko mornarico noben parnik ne sme voziti orožja v Španijo in sicer iz kateregakoli dela sveta. Za priznanje nacionalistične Spanire Bruselj, 22. nov. A A. Belgijskp-špansko društvo je imelo snoči svojo tradicionalno večerjo. Prisotnih je bilo okrog 400 uglednih povabljencev. Poslali so udanostno brzojavko kralju Leopoldu. V njem ga prosijo, naj nova vlada, ki se pravkar sestavlja, nemudoma prizna vlado generala Franca. Poslana je bila tudi pozdravna brzojavka generalu Francu. V njem mu društvo izraža svoje navdušenje spričo junaške borbe njegove vojske proti komunizmu. Varšava, 22. nov. o. Uradni zastopnik generala Franca v Varšavi je sporočil časnikarjem, da teko med njegovo vlado in Poljsko pogajanja za imenovanje poljskega konzularnega zastopnika pri Francovi vladi. Japonske čete pred Nankingom kjer bo kitajski obrambi poveljeval Cankajšek sam Šanghanj, 22. novembra o. Po padcu Sočeva so japonske čete zavzele včeraj Vusih, ki leži na pol pota med Šanghajem in Nankingom, 40 km severnozahodno od Sočova. Kitajske čete so se umaknile proti Čangčou v velikem neredu in jih zasledujejo japonski hidroplani. Padec Vusiha in beganja, čet pomeni konec kitajskega načrta glede obrambe na zahodnem delu jezera Tihu. Kot zagotavljajo Japonci, je ta del kitajske obrambe popolnoma strt. Japonske čete z uspehom napredujejo proti zahodu ob južnem in severnem obrežju jezera Tihu. Kitajske čete so sedaj izgubile prvo svojo utrjeno bojno črto, katera veže Vusih in Kianjin, in so se umahnilc do druge bojne črte izmed Tajuhuanga in Činkianga, nekako 60 km vzhodno od Nankinga, kjer je ozemlje bolj hribovito in kjer kanijo Kitajci dati zadnji odpor Japoncem pri napadu na Nanking. Kitajci se z veliko naglico zbirajo v tem predelu. Kolikor se je moglo do sedaj ugotoviti, je zbranih že 12 divizij, oboroženih z najmodernejšim orožjem Tem četam pa bo poveljeval sam general Čang-kajšek. Japonci napredujejo proti Nankingu z dveh strani in sicer ob Hankau nankingški železnici in vzdolž južnega obrežja jezera Taihu. Japonci so do sedaj zavzeli Hučou in Vušing in Kašing v severni Če-kiang provinci okoli 80 km jugozahodno od Šanghaja. Njihove čete sedaj napredujejo proti Hang-čovu vzdolž Šanghaj-Hangčow-Ningpo železniške proge. Nanking, 22. novembra. AA. Razširile so 6e govorice o preosnovi osrednje kitajske vlade. Notranji in industrijski minister sta podala ostavko. Zatrjujejo, da bo več guvernerjev kitajskih pokrajin odstavljenih, tako guvernerja pokrajine Ho-nan in Hopeh. Dva nova svetnika Vatikansko mesto, 22. nov. AA. Stefani: V svoji zasebni knjižnici je sv. oče včeraj prečital sklep kongregacije, da se proglasita za blažene Salvator de Horta in Francesca Ksaveriia Cabrini, ki je ustanovila red sester misijonark Srca Jezusovega. Te svečanosti se je udeležilo več kardinalov. Nato se je sv. oče umaknil v svoje prostore, kmalu nato pa je odšel v gregorijanski muzej, kjer si je ogledal razstavo novih umetnin. Starostno pokojninsko zavarovanje časnikarjev bodo s posebnim zakonom uvedli in uredili v Franciji. čala spet neodločeno. Stanje lO.*? : 8.5. Dvajsetič igrata Aljehin in Eu\ve jutri zvečer v Amsterdamu, Belgija mesec dni brez vlade Bruselj, 22. novembra ra. Danes je minilo ravno mesec dni, odkar je van Zeeland odstopil. Kriza še danes ul končana, ker 6e nobenemu kraljevemu pooblaščencu, niti Jansonu do sedaj še ni posrečilo, da bi sestavil vlado. Ti mandatarji so bili po vrsti'izbrani iz vseh glavnih belgijskih strank. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da vse kaže tako, da bo novo belgijsko vlado sestavila verjetno neka izvenparlamentarna osebnost. Ni izključeno, da bo nova vlada razpustila parlament in razpisala volitve, ki naj bi razčistile politični položaj v Belgiji. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov bo baje moral kmalu odstopiti, ker je izbruhnil zaradi zapiranja sovjetskih diplomatov hud spor med njim in med policijskim komisarjem Ježovim. Vesti 22. novembra O madžarskem političnem obisku v Berlinu piše nemško časopisje, da bo poglobil ter utrdil politične, kulturne in gospodarske vezi med obema državama. Razgovori so se začeli danes, v kratkem imenovan za turškega veleposlanika v Berlinu. Dosedanji turški veleposlanik v Berlinu Hamdi Arpag pa bo odšel na novo službeno mesto v Tokio. Proizvodnja železa v Iiilbaou je po osvoboditvi narasla v oktobru na 00.000 ton. V skladišču tega pristanišča leži nad pol milijona ton železne rude, ki čaka na izvoz. Večina je pojde v Anglijo. Vodstvo italijanskega kolonialnega ministrstva je prevzel Mussolini sam. Ta korak utemeljuje rimsko časopisje s tem, da je pravi osvojitelj Abe-sinije ter ustvaritelj italijanskega cesarstva on in je zato prav, da oii vodi neposredno urejevanje italijanske posesti v Afriki. Angleške oblasti so zaplenile angleški parnik «African Mariner«, ki je vozil 6000 ton streliva, predvsem granat, iz Sovjetske Rusije v Barcelono. Zaplembo utemeljujejo s tem, da angleški parniki ne sinejo voziti orožja v Španijo in da bodo angleške vojne ladje odslej vsak parnik zaplenile. Za prijateljstvo med Francijo in Italijo se je prenaglo zavzel rimski list -Tribuna«, ko je pisal o poineuu llalifaxovega potovanja v Berlin. Zaradi tega je bil list zaplen jen. O izboljšanju razmer med Albanijo in Jugoslavijo je spregovoril časnikarjem novi albanski poslanik v Belgradu dr. Stila in dejal, da je med obema državama nastopila doba zaupanja in medsebojnega prijateljstva. Proslav ob 25 letnici albanske neodvisnosti se bodo udeležili številni jugoslovanski dostojanstveniki in časnikarji. Volitve v romunsko poslansko zbornico bodo dne 20. decembra, v senat pa 22. decembra. Zbornica in senat se bosta sestala 17. februarja na prvo sejo. Vesoljni mohamedanski kongres bodo sklicali v Damasku. Kongres se bo bavil s palestinskim vprašanjem. V dveh dneh, develili lirah in 20 minutah stil priletela iz Capetovvna na južnem koncu Afrike v London angleška letalca Clouston in Kirbv Greenova. Ta rekord je skoraj za dva dni boljši od prejšnjega, ki ga je imel Anglež Brook. Govorice o najemanju italijanskega posojila v Angliji, ki naj bi ga baje dobil Mussolinijev odposlanec grof Volpi, v Rimu označujejo kot izmišljene in neresnične. __________ Francoski zunanji minister Delbos je sprejel v soboto profesorja Jorga, predsednika od ene številnih romunskih nacionalnih strank, jorga podpira sedanjo romunsko vlado. Splošna stavka v rudnikih v Tunisu se ni posrečila, čeprav so si komunisti veliko prizadevali za to. Stavkati jo začelo komaj 20% delavstva. Zadnja kitajska ustanova v Šanghaju, ki je poslovala vse do sedaj, je bila cenzura na pošti, kjer so pregledovali brzojavke in poročila tujih časnikarjev. V soboto pa je prenehalo tudi delo te tako važne panoge v vsaki moderni vladi. Mednarodna konferenca za pomoč španski mladini in španskim beguncem, katero so sklicali francoski levičarji, je včeraj začela z delom v Parizu. Udeležuje se je 17 držav s 143 odposlanci. Predsednik sirske vlade Mardam-Bej je odpotoval v Pariz, da bi posredoval za čimprejšnje uveljavljenje francosko-sirske pogodbe, po kateri bi Sirija dobila delno avtonomijo. Nove belgijske vlade ni mogel sestaviti niti Janson, ki je kot četrti kraljev pooblaščenec poskušal doseči med strankami sporazum glede nove vlade. Zato je kral ju vrnil naročilo. Nemški narodni socializem se razburja zaradi okrožnice, ki so jo izdali zastopniki raznih krščanskih cerkva po svojem sestanku v Oxfor-du. Okrožnica se nanaša na preganjanje krščanstva v Nemčiji. Bivšega abesinskega cesarja toži ameriški milijarder Chertock za vrnitev 25.000 funtov Stirlingov, ki jih je neguš dobil od njega kot predujem za prodajo petcroleiskega ozemlja v Abcsiniji. Po italijanski zasedbi pa je pogodba z negušem parila v vodo in zdaj hoče Anierika-nec svoj denar naza j. Neguš se bo najbrž postavil na stališče, da je kot vladar ncdotakljiv in teda j 1k> morala ameriška oblast uradno izreči, ali še priznava neguša kot vladarja Abesi-. nije ali ne. »Trikrat Avstrija« se imenuje politično-zgo-dovinska knjiga avstrijskega kanclerja doktorja Seliuschnigga, ki bo izšla te dni. Knjiga se bavi z razvojem političnih razmer v Avstriji po vojni. Velik umetniški uspeh je doživel naš violinski itiojster Balokovič s koncertom, ki ga je priredil v Čikagu. Koncerta se je udeležilo najodličnejše ameriško občinstvo! Milijon zlotov naloženih v banki in veliko posestvo blizu Varšave ima varšavska beračica Sadarska, ki jo je te dni prijela policija, in ugotovila vrh tega še. da hčerka te »uboge« beračice študira filozofijo no pariškem vseučilišču Sorbonni. Japonski zunanji minister Hirota je r »-boto imel važne razgovore z angleškim in ameriškim poslanikom v Tokiu. Razgovori so se nanašali na kitajsko-japonsko vojno. Sv. oče je odlikoval z velikim križem Odre-šenikovega reda, najvišjim odlikovanjem Svet« Stolice, predsednika francoske republike Le-bruna. Poleg tega so dobili visoka odlikovanja še predsednik francoske vlade Chautemps, zunanji minister Delbos in tajnik zunanjega ministrstva de Tesan. Kakor piše franc, katoliško glasilo >La Croix«, so bili ti politični prvaki odlikovani v priznanje za svečani sprejem, kt ga je doživel papežev odposlanec kardinal Pacelli pred kratkim v Franciji. Novo trgovinsko pogodbo med Italijo in J«: ponsko bodo podpisali najbrž 15. decembra. V pogodbi so važne predvsem določbe, ki se nanašajo na japonsko trgovino v italijanski Afriki. Spet smrt pod tramvajem Tramvaj podrl kar trojico - Dva v bolnišnici tretja v mrtvašnico Ljubljana, 22. novembra. Sinoči je pelial ob pol 9 zvečer tramvajski voz v smeri od Dravelj proti postajališču pri gostilni Kavčič v Zgornji šiški. Voz št. 21 je vozil voznik Jančar Anton. Ker je na tem mestu radi modernizacije ceste tramvajska proga daleč od peste, je vozil voz s precejšnjo brzino skozi meglo ii> temo. V bližini postajališča je zapazil voznik nekako 20 korakov pred seboj trojico pešcev, ki so korakali po progi. Začel jo zavirati, vendar voza ni ustavil. Ko se je približal pešcem na tri do štiri metre, je videl, da jih bo podrl, če se ne bodo umaknili. Spustil je pesek na tračnice in zaviral z vso silo. Nesreče ni več mogel preprečiti, ter se je voz zaletel v trojico. Radi mokre proge so zavrta kolesa drsela po tračnicah in se je voz šele ustavil kakih 20 korakov naprej od mesta nesreče. Voznik Jančar je takoj skočil z voz'a in hitel pogledat, kaj se je zgodilo. Našel je dvojico, vsakega na eni strani proge. Moški ponesrečenec je bil težje poškodovan in so zato poklicali v bližini gostilne stoječi avto, čigar lastnik Medvedšček Anton, je odpeljal oba ponesrečenca takoj v bolnišnico. Voznik je še gledal, gledal, kje je tretji, vendar ga nikjer ni našel in je bil mnenja, da se je odstranil. Stopil je zato na voz in začel peljati naprej proti postajališču. Ko je voz pridobil na hitrosti, je voznik čutil, da voz še nekaj ovira v vožnji ter je zato voz ustavil. Sel je pogledat v zaščitno mrežo, ki je bila sprožena in je v njej našel tretjega ponesrečenca — mrtvega. Ponesrečenci so bili Janežič Marija, vrtnarica, doma iz Mengša in stanujoča v Černetovi ulici, stara 42 let, nadalje uradnik Zveze industrijcev, 41-letni Primožič Franc iz škofje Loke, stanujoč v Dravljah in Zirkelbach Elza, uradnica uprave Upokoienci za svoje pravice Celje, dne 21. novembra. Danes dopoldne so zborovali v Celju železniški upokojenci in vdove. Zborovanje, katerega se je udeležilo velike število upokojencev iz Celja, bližnje in daljne celjske okolice, je otvoril g. Jelen iz Celja. Na kratko je podal namen sestanka, nakar je prevzel besedo zastopnik Društva upokojencev g. Korošec iz Ljubljane. Iz vrst samih upokojencev se je rodila želja, da se izvoli v Ljubljani akcijski oiiboi, ki bo imel nalogo, da ščiti pravice upokojencev, da v imenu vseh slovenskih upokojencev vpliva na merodajnih mestih, da se čim prej izboljša njihov položaj. Vprašanje kronskih rentnikov je najbolj pereče in potrebno nujne rešitve. Upokojenci, ki so se v svoji najlepši dobi žrtvovali za državo, ki so žrtvovali .svoje zdravje, ki so celo f50 ali 40 let svoje dolžnosti nasproti železniški upravi z ljubeznijo in veseljem izpolnjevali, pač zaslužijo, da tudi v starih letih, v letih onemoglosti ne bodo pozabljeni. Cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam so visoke in rastejo, da nizka pokojnina, ki jo prejemajo zlasti staroupokojenci, ne zadošča za dostojen in zasluženi kruh upokojenca. Najvišja pokojnina navadnega železničarja, ki je bil pri železnici 40 let, 'znaša po raznih odbitkih 000 din. Prav je, da zvesto uslužbenstvo prejme za pošteno, požrtvovalno iu tako naporno delo kot je pri železnici, tildi pošteno plačilo. Prcčitana je bila tudi resolucija, ki bo predložena celjskemu mestnemu županu g. Alojziju Mihelčiču in poblaucem, ki naj bi vplivali na merodajnih mestih, da so čim prej povišajo prejemki upokojencem, kakor so se povišali aktivnim nameščencem. V odbor za okraj Celje so bili izvoljeni gg. Jelen, Pllko iu Firm, za člana akcijskega odbora j>a gg. Jelen in Vede, Sezonski delavci se še vedno vračajo iz Nemčije Gornja Radgona, 20. novembra. V Slovenskem domu« smo že meseca oktobra poročali o vračanju na:;li sezonskih delavcev iz Nemčije, ki so odšli junija iz Slovenske krajine in delno iz Slovonskih goric. Radi slabih socijalnib razmer ti ljudje sedaj zapuščajo zaporedoma svoje službe in se vračajo v domovino pred potekom pogodbenega roka 18 mescev. Tukaj v Gor. Radgoni imamo pogoste primere tega vračanja sezonskih delavcev, ki dnevno prihajajo čez tuk. mejni most preko avstrijske Radgone v našo Gornjo Radgono. Ti pogosti primeri pa kažejo, da življenje v Nemčiji .res ni tako rožnato, kot si mnogi predstavljajo. Vsaj za naše delavce no. Pogreb pokojnega Filipa Bizjaka bo danes ob 16 uri izpred mrtvašnice na Vidovduuski cesti. »Slovenca :, doma iz Ljubljane. Vračali so se peš proti Ljubljani in sicer tako, da je šel v sredini Primožič, Janežičeva na njegovi levi, Zirkelbacho-va pa na njegovi desni strani. Ko je zadel voz cestne želozuice vanje, je vrglo Primožiča na desno progo, Zirkelbachovo pa na levo na staro cesto. Janežičevo pa je voz zagrabil tako nesrečno, da se je zrušila na tračnicah, pri čemer jo je ujela zaščitna mreža. Nesreča se je zgodila par korakov pred odcepom pešpoti proti zemljišču Knoblehar-jevega zavoda. Voz pa se je ustavil 20 korakov naprej od lega križišča. Na kraju nesreče, kjer se je voz ustavil, so se poznale po nesreči mlake krvi, ki so se nabrale radi krvavitve ponesrečene Janežič Marije, ki je ležala v zaščitni mreži. Radi splosne zmede, ki je po nesreči nastala, so mislili vsi. da jo Janežičeva vsa preplašena zbežala čez njivo in da se ji zato ničesar ni zgodilo. Ko je tramvaj vozil naprej, se je drugič ustavil pri cesti proti^ soli v Zgornji šiški in tam so našli mrtvo Janežičevo, ki je imela globoko rano na desni strani zadaj na glavi in manjšo rano nad levim očesom. Primožiču je udarec tramvaja zlomil desno roko v rami, prav tako je dobi! težke poškodbe po glavi. Zirkelbachova pa je dobila ob udarcu hude podplute po telesu, težjih poškodb pa ni dobila. Usodna nesreča se je deloma zgodila radi megle in hitre vožnje, ki. je na tem odcepu proge popolnoma razumljiva, saj je proga na tem mestu pojjolnoma ločena od ceste, radi česar voznik sme voziti s polno brzino. Naj bo nesreča nauk za vsakega, da tako tiri cestno železnice, kakor tudi cesta niso samo za pešce. Umrlo Janežičevo, ki so jo pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, bodo danes obducirali, da ugotove vzrok smrti. Uvedena preiskava pa bo dognala vzročno zvezo in krivdo za nesrečo. Celjske novice Celje, dne 21. novembra. Na vse načine so če začeli. V soboto zvečer so izginile na poslopju mestnega gledališča odvodne cevi, iu sicer kar 11 ni. Policija, kateri je bila tatvina prijavljena, je storilca kmalu zasledila in ugotovila, da sta cevi odtrgala z zidu mestnega gledališča ISletm Anton M. in 17 letni Franc L., delavca iz ljutomerskega okraja. Ukradene cevi sta v mestu že prodala pri nekem prekupčevalcu železa za naravnost smešno ceno — 20 din, ki sla jih seveda takoj zapravila. Mestna občina trpi 400 din škode. Policija je storilca izročila sodišču. Ista dva sta osumljena, da sta kradla železo tudi v Štorah, ker sta še pred nedavnim pripeljala na majhnem vozičku več železja v Celje prodajat. Policija je železje zaplenila, vendar ju je zaradi pomanjkanja dokazov morala izpustiti. Lastnik tega železja se še ni našel. Najbrž je nekaj železja tudi z železniške proge. — Pripomniti moramo, da so se v Celju že lani pripetili slični primeri, ko je nekdo kradel po mestu kljuke in jih prodajal kar na debelo. Časopisi so priobčili notico o tem in opozorili pred nakupovanjem ukradenih predmetov. Pa so prešli mimo te notice — vede ali nevede — iu kupili, ker je pač bil skšefte, ki je dal veliko zaslužka. Zasebni nameščenci za zboljšan e svojega položaja Ljubljana, 22. novembra. Včeraj dopoldne so v dvorani Delavske zbornice zborovali zasebni nameščenci, da bi dali s svojini zborovanjem poudarka zahtevam po zboljšanju gmotnega položaja. Zborovanja se je udeležilo okrog 350 nameščencev zavarovalne stroke. Ker se cene živilom, obleki in drugim potrebščinam zvišujejo, je potrebno tudi zvišanje njihovih osebnih prejemkov. Zato zahtevajo zasebni nameščenci kolektivno pogodbo, enotno pragmatiku za vso državo, povišanje plač, ureditev službenega razmerja in preskrbo v starosti. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov .Jugoslavije, podružnica Ljubljana, g. Vladimir V ranči t. Iz njegovih izvajanj je bilo vidno, tla zavarovalni uradniki kot kvalificirani delavci 'še sedaj nimajo kolektivne' pogodbe in so prepuščeni samovolji podjetij. Potreben je složen nastop vseh nameščencev, kar je poudarjal v naslednjem svojem govoru tudi predsednik« Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije g. Pernišek. Zastopnik Delavske zbornice g. Tavčar je navajal, 1 da ima od 17% vseh zasebnih nameščencev mezde, ki znašajo komaj 3 dinarje na uro, 20% pa prejema mezdo 3.30 din na uro. Obljubil je vso podporo za zboljšanje položaja nameščencev. Izjavo o složnem nastopu so podali nato v imenu Zveze društev privatnih uameSčencev Zemljič, v im snu Strokovne zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije, podružuiee Ljubljana, Mlinar, zastopnik Jugoslo- Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Volkovi špijonaže. (Kino Ideal). Ni dvoma, da je francoska filmska produkcija danes na prvem mestu. Ni snovi, ki bi je galski duh. ne znal obdelati prepričljivo ali pa vsaj verjetno. Dobro te še spominjamo raznih nemških špijonažnih filmov, ki so se dušili v patosu, v namišljeni in naivno skomponirani grozotnosti. Francozi so v režiji znanega Marolta postavili to pot špijonažni film prav solidnega formata. Jules Berrv, Jean Murat (mož Danielle Darieux) ter Vivianne Romance so glavni akterji. Libreto Roberta Dumasa: Kapetan Benois je francoski vohun, ki hodi v Berlin in prizadeva nemški proiišpijonažni službi kroničen glavobol. Seznaiu se z barsko plesalko, ki mrzi svojega moža, bivšega častnika nemške armade. V plesalko je zaljubljen mlad SA voditelj. Kriminalni komisar VVelter porabi priložnost ju pošlje Hil-dinega moža (Hilda je ime plesalki) ter Hildo v Pariz. Protišpijonaža je namreč obsodila Benaisa na smrt in mladi SA voditelj naj bi ga v Parizu ubil. P$ raznih poiskusih se ponesreči tudi zadnji. Benois dobi na koncu celo važen spis, ki so ga bili ukradli Nemci. Film vsebuje rahlo roganje nemški togosti; v dejanju ^e marsikdaj zabliska med spletkami v mračnem, surovem vzdušju topla iskra človečnost?. Vedri, neprisiljeni humor in nevsiljiva tragika nam približata zgodbo in igro. Film zasluži obisk. Melforaciia banovinskega posestva Svečina Maribor, 21. nov. V Sloveniji’ je še velik del plodne zemlje, ki trpi na svoji kakovosti radi prevelike moče. Močvirna zemljišča nastajajo deloma radi neugodne lege, deloma zato, ker so na nepropustnih plasteh, ki ne dovoljujejo zadostnega odtoka vode. V večini primerov pa trpi zemlja radi nezajetih ali pa nepravilno odpeljanih studencev in izvirkov. V spiošnein trudu, da povzdignemo donos naše plodne zemljo, katere je radi goratosti sveta glede na površino Slovenije razmeroma malo, redno pomaga banska uprava s številnimi melioracijami. Vsako leto opravlja na najvažnejših krajih nujno potrebne melioracije zemljišč, ki vedno zboljšajo plodno zemljo v gotovem obsegu. Da se izboljšava zemljišč začne izvrševati po sistematskem načrtu in po načelu najnujnejše potrebe, je bil sedaj izdelan na tehničnem oddelku banske uprave poseben pravilnik, ki določa, kdaj in v kakšnem razmerju naj banska uprava pomaga interesentom pri izboljšanju njihovih zemljišč. Melioracija zemljišč je v mnogih primerih le vprašanje pridnosti kmetovalca samega, če le dobi potrebna navodila in vzglede, kako se je treba dela lotiti. Take vzglede pa more dobiti kmečko prebivalstvo na vseh melioracijah, ki se izvršujejo. Radi tega je bilo sklenjeno, da bo banska uprava naj- Izpred obrtnega sodišča (Vi ste en gmajn človek.) Večkrat smo že pisali, da mojster lahko odpusti pomočnika brez predhodne^ 14 dnevne odpovedi, če pomočnik znatno žali gospodarja ali ako noče vršiti svoje službe. Tone je bil več let ključavničarski pomočnik. Nekega dne ga je mojster odpustil brez predhodne 14 dnevne odpovedi. Tone je prišel na obrtno sodišče in je tožil mojstra za 14 dnevno mezdo. Mojster se je pri razpravi branil plačati zahtevano vsoto in je navajal, da je imel dovolj po zakonu utemeljenih razlogov za takojšnji odpust pomočnika. Dobil je namreč večje naročilo, katero je bilo treba v kratkem času izvršiti. Za to je mojster zahteval od pomočnikov, da bi opravljali tudi nadure proti plačilu 50 odstotnega poviška na zaslužek za normalno uro. Dočim so bili ostali pomočniki s tem zadovoljni in so vsak dan navrgli po 2 uri, se je Tone branil delati preko normalnega delovnega časa. Tretji dan je mojster zopet zahteval od Toneta nadurno delo. Pri tem sta se nekaj sporekla in Tone je zalučal mojstru v obraz: >Vi ste en gmajn človek«. Mojster je bil obsojen v plačilo mezde za 14 dnevno odpovedno dobo. Sodišče je reklo, da mojster lahko brez odpovedi odpusti pomočnika, če se ta brani vršiti svojo dolžnost, toda ta dolžnost dela obstoja samo za oni čas, ki ga postava predvideva ; ker je mojster protizakonito zahteval podaljšanje delovnega časa, je pomočnik opravičeno odklonil tako delo. Razun tega se je pri razpravi dognalo, da se je Tone pri razgovoru spočetka čisto mirno in dostojno obnašal, dočim je mojster skakal, kričal, naravnost besnel, vihtil nad pomočnikom železen drog in mu obljubil tudi nekaj gorkih zaušnic. Na to še-le mu je pomočnik zabrusil: »Vi ste en gemajn človek«. Sodišče je reklo, da je mojster s svojim neotesanim obnašanjem in surovim nastopom sam izzval, da je pomočnik izustil one nedostojne besede, v katerih sodišče ni moglo najti z n a t n e žalitve, zaradi katere naj bi bil takojšnji odpust utemeljen. prej vzorno izvršila melioracijo vseh svojih posestev, ki leže na najrazličnejših delih Slovenije. Tako bo omogočena nekaka praktična šola v ire-lioraciji kmečkemu prebivalstvu v vseh predelih Slovenije. Gosj>od ban dr. Natlačen je zato odobril, naj sc najprej opravi temeljita melioracija banovinskega veleposestva v Svečini nad Mariborom. To posfcstvo je že sedaj dobro poznano v bližnji in dct.jm okolici. Prav tako je v okoiici tega pose-siva še polno kmečkih gospodarstev. Ui bi z ucino ni‘, tracijo lahko že v marsičem izboljšala plodo vitost zemlje. Tako bo melioracija banovinskega veleposestva v Svečini, ki se bo prihodnjo pomlad zatela, hkrati tudi nazorna šola za prebivalstvo vse okolice. Prepričani smo, da se bo naše kmeč-k' sc v skrbi za izboljšanje svojega zemljišča vedno rado poslužuje najmodernejših sredstev, rado izrabilo to priliko in se samo lotilo koristnih melioracij na svojih zemljiščih Spomenik Jožefu Resslu odkrit Ljubljana, 22. novembra. Včeraj, v uedeljo, je bil na malem vrtu pred našo tehnično fakulteto odkrit prvi spomenik v spomin Jožefa Ressla (1793—1837), izumitelja ladijskega vijaka. Slovesnosti odkritja so prisostvovali zastopnik bana inž. Skoberne, predstavnik vojaško oblasti brigadni general IJodič. mestni župan dr. J. Adleiič. rektor vseučilišča dr. R. Kuiej, • dekan tehnične fakultete dr. A. Gosar, konzul ČSR v Ljubljani g. Miho vtki. zastopnik Československe obce ter Jugoslovansko češkoslovaške lige in predstavnika združenj gozdarstva in rudarstva v Ljubljani. Predstavnik Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov vseuč. prof. inž. Pehani se je vsem zahvalil za časten obisk in se nato posebej zahvalil kiparju Tonetu Kralju in arh. inž. Husu, ki sta ustvarila spomenik ISesslu. V lepem govoru je obujal nato spomin na delo velikega izumitelja Ressla, ki po rojstvu sicer ni bil naš rojak, a je živel in ustvarjal v Ljubljani. Tehničnaf fakulteta se mu je s postavitvijo spomenika najlepše oddolžila za njegovo delo. Ressl je študiral tehniko na Dunaju in nastopil prvo službo v Pleterjah na Dolenjskem, bil v službi nekaj časa v Ljubljani, j>otem pa kot intendant v pomorski šumarski upravi v Trstu. Na pokopališču pri Sv. Krištofa so shranjeni njegovi zemski ostanki. Ressl je znamenit posebno zato, ker je izumil in obogatil tehniko za več izumov. Tako je med drugim izumil kroglični tečaj, valjčni mlin. izboljšal nautične naprave in našel način pridobivanja barvil iz lesa. Višek njegovega dela pa predstavlja izum ladijskega vijaka, ki je ustvaril nenavadni razvoj pomorskega in kasneje zračnega prometa. Žal, da je la veliki mož, kakor mnogo drugih, dobil jnizuanje šele po smrti. Kot borcu na polju tehnike naj mu bo ohranjen trajen spomin. Na prošnjo predsednika Združenja i>rof. Pe-hanija je sprejel v imenu mestne občine varstvo nad spomenikom sam župan dr. Adlešič, ki je poudaril, da se bo Ljubljana še posebej oddolžila Resslovemu spominu s tem, da mu bo postavila spomenik pod arkadami, kjer bodo postavljeni spomeniki slovenskih slavnih mož. Spomenik bo tako najlepša priča vzajemnosti med Slovenci in Ceho-slovaki. Po prečitanju pozdravnih brzojavk je spregovoril dekan tehnične fakultete dr. Andrej Gosar. Izrekel je zahvalo Združenju jugoslovanskih inženirjev jn arhitektov, ki se je odločilo postaviti Kesslu spomenik kot pobudo in otrajen pomin našemu mlademu tehničnemu naraščaju. V našem vse premalo idealistično usmerjenem času je potrebno zmerom več novih pobud k nesebičnemu in požrtvovalnemu delu. Resslu, ki je dal vzgled takega dela, večna slava. V imenu Jugoslovanskega gozdarskega združenja, sekcija Ljubljana, je zastopnik poudaril, da so gozdarji postavili prvi spomenik Resslu leta 1911 v Pleterju pri vhodu v kartuzijanski samostan. Kot zastoj>nik bratskega naroda in kot zastopnik Ceskoslovenske obce je izrekel zahvalo jugoslovanskim inženirjem g. Rvška. Na kraju slovesnosti so pred spomenik položili vence Združenje inženirjev in arhitektov, Jugoslovansko gozdarsko zdru-ženske (ljubljanskr sekcija) in Československa obec. Divji lovci pred tribunalom Ljubljana, 22. novembra. Kazenski sodnik-poedinec na okr. sodišču g. F. Gorenčan je te dni sodil mnogim divjim lovcem in jim delil primerne nagrade za njihova romantična dejanja po lepih notranjskih in drugih gozdovih. Tam v Viševku v Loški dolini živi mlad in podjeten France Mlakarjev. Star je dobrih 21 let in pravijo, da je že izboren strelec. Sam pravi, da še ni nikdar imel puške v rokah. Letos sredi septembra, ko je polšji lov najrazvitejši, je krenil proti večeru z neko čudno ropotijo v lepe gozdove Racnc gore, kjer ima veleindustrijalec g. Karel Kovač iz Starega trga, svoj lep lovski revir. V gozdu na 4 korake sta se srečala France in lovski čuvaj Janez Avsec. Ta je prvega ustavil, rekoč: »Kam greš?« France pa jo je jadrno popihal in bežal na preteg. Čuvaj za njim. France sc mu je kot lisica kmalu skrii v grmovju. Janez je zadevo javil gospodarju in orožnikom. France je bil sedaj pred sodnikom obtožen, da si je skušal prilastiti tuje stvari izven slučajev tatvine in utaje in je s tem zakrivil prestopek po §-u 322/1 kaz. zak. Veselje ima na polhe France je bil povabljen v Ljubljano pred sod-nika-poedinca. Pa je France napisal pismo, v katerem pravi, da nc more priti na sodišče, ker je zanj zadeva malenkostna in je popolnoma nedolžen. Lovski čuvaj Janez ima posebno piko na divje lovce. Seboj v gozd je nesel samo lisičjo past, da bi nastavil polhom. Na polhe, gospod sodnik, imam posebno veselje. Bežal sem zato, da sem napravil Janezu veselje, da je za menoj tekel. Čez v6o vas, gospod sodnik, obrnete, nc boste dobili niti ene stare puške. Samo birt jo je imel, pa se mu je pred leti razpočila. Gospod sodnik! Nisem tatinski lovec zverine, samo polhar. Polhe lovit je pa dovoljeno! Z odličnim spoštovanjem France Mlakar.« Letos slab polšji lov Drugače pa je povedal lovski čuvaj, veliki Janez Avsec. Dobro je videl, kako je nesel France pod suknjičem prelomljeno puško in je kopito gle- dalo iz suknjiča. Pri nas s« iz lovskih čuvajev vse norca dola. Lovil sem ga do 400 m daleč, pa sc mi je skril v grmovju. Sodnik: »Kakšen je bil letos polšji lov?« Priča: »Letos je bilo zelo malo polhov. Polšji lov je bil slab. Druga leta so jih pri nas na tisoče vjeli. Fant ima veliko 6trast do lova.« Priča je nato sodniku še potožil: »Mene niso pet let v vojni ustrelili, naj me pa divji lovci. Z menoj se ne bodo norca brili.« Mlakarjev France je bil obsojen zaradi poskusa prilastitve tuje premičnine v smislu §-a 322 1 k. z. na 900 din denarne kazni odnosno na 15 dni navadnega zapora. France sicer še ni bil kaznovan, pa ni bil deležen dobrote zakona, da bi bil dobil le pogojno kazen, ker je inkriminiran'' dejanje zanikal in 6« ni hotel ud a ti. Dva zanjkarfa Boljšo srečo 6ta imela pred sodnikom kmečk". sinova Slavko in Janez, doma na znamenitem Ko-lovcu, ki ga celo Jurčič v svojih »Rokovnjačih« opisuje. Obtožena sta bila, da sta 11. avgusta nastavila v lovskem revirju ljubljanskega odvetnika dr. Viljema Krejčija zanjke srnam in zajcem. Nastavila sta jih baš 8, tako za sme 4 in za zajce 4. Poročilo lovskega čuvaja pravi, da so bile zanjke prav strokovnjaško nastavljene.' Slavko in Janez sta pred sodnikom priprosto zatrjevala, da nista kriva, v drči da sta le hlode zbirala. Slavko jo res našel eno zanjko sproženo, pa se je z njo poigral. Janez pa mu je kot starejši dejal: »Pusti to stvar na miru!« Nista opazila v bližini nobenega čuvaja. Lovski čuvaj Jože Jazbec, ki 4e le prakticira za čuvaja, je povedal, da je od otrok zvedel, da je nekdo v drči nastavil zanjke. Drugi dan proti večeru se je skril v revirju in oprezoval. Videl je Slavkota, kako je prijel za zanjko. Pozneje je našel 8 zanjk Jože je povedal, da so bile zanjke prav strokovnjaško nastavljene. Ne more pa reči, da bi bila obtoženca znana kot divja lovca. Slavko in Janez sta bila v smislu §-a 280 k. z. oproščena od obtožbe in sta zadovoljno krenila domov. Čuvaj Jože pa se je nekoliko jezil, ker je fcil pred sodnikom ptecej neroden. Maribor v znamenju (Umetnostnega tedna' Maribor, 21. nov. Poskus Umetniškega kluba v Mariboru. Umetnjški teden«. Čo bodo vse prireditve 'Umetnostnega tedna'’, tako uspele, kakor slikarska in kiparska razstava, potem bodo prireditelji lahko v vsakom' oziru zadovoljni: njihov cilj bo gotovo dosežen. Glede Števila del je razstava nekam skopa, glede kvalitete pa je tako zrela, da visoko nadkriijuje vse dosedanje slikarske razstave, ki smo jih v Mariboru videli. Z izjemo Franca Goloba, ki razstavlja letos 4 lesoreze, srečujemo -zopet samo stare znance, ki se nam pa predstavljajo vsi v novi luči. Jirak je našel nov način izražanja v svojih pokrajinah, od katerih stopa »Haloška krajina« najbolj v ospredje. Kos jo dosegel v svojih akvarelnih portretih poleg globine izraza tudi virtuoznost izvedbe, Sirkovi južnosrbski akvareli kar žare v razkošnih barvah, Mušičeva olja kažejo, da so je otresel tujih vplivov ter je našel svojski način, ki izredno intenzivno zajema gledalca, kipar Stoviček pa je to pot pokazal, da ni samo mojster v miniaturni plastiki, ki je na njegovih prejšnjih razstavah prevladovala, temveč tudi v večjih delih. V vrsti umetnostnih literarnih, glasbenih in gledaliških prireditev s-Umetnostnega tedna-" bo slikarska in kiparska razstava gotovo ena uajpo-zitjvnejših postavk. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stan5*' dane? ob 7 z|. Stanovanja na Mublfanskem gradu Krat 1 *- -; ® = 1 o s ; a *■ ; £ c S T leinpe- ratnro 7 O1 C C s * — tf “ X 'i > — Veter (smei, nkot*t» Pada- vine a i? •> E E vrsta Liiubliana 7H4-; i« 3-0 93 n|l. 10 E, - Maribor 762" o-o 9-0 90 5 S\V, Zagreb 761-a 4-0 8-0 95 10 E, u-o dež Belgrae 759-' 41) 8-0 95 10 0 0-2 dež Sarajevo 7621 5-0 9-0 i(5 10 0 8-0 dež Skoplje 7oS'ti 5-0 12-0 90 10 0 — — Split 75y-. 101) 15-0 7l> 6 NNE« 3-0 dež Kunibor 757-:- 14 0 — 90 10 w, 5-0 dež Rab 7608 91) — 90 10 ss\v3 — — Pripomba. Vremenska poroCila od Bel-prada naprei »e nana*aio na orejšnit dan Vremenska napoved: Doloma oblačno vreme. V nižinah Se megleno, v višjih legah sončno vreme. Splošno pripombe o poteku vremena od včeraj do danes: V soboto je bilo ves dan oblačno in megleno. Dež je rosil iz noči do 10. nato pa ^od 10.40 v presledkih vso noč. Padlo je 10.1 mm dežja. Zvečr je nastopila zelo gosta nizka megla, ki je trajala vso noč. Najvišja temperatura je bila 5.4", najnižja pa -.0° C. Včeraj je blia gosta inegla do 7.10, nato pa ves dopoldan redkejša. Popoldan je nastopila zopet gosta visoka megla in je ležala vso noč. Baro-metrsko stanje stalno. Ljubljana danes Koledar Ponedeljek, 22. uovembra: Cecilija. Torek, 23. novembra: Klemen. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4. in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. TEL. 27-30 SLOGA UNI Val«tUm is raškega emigrant si ega llvljenja Potemkin V (lavni vlogi: Karin Hardt ln Peter Vosb ■HEEnraa Filmsko remek -delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih ln ljubezenskih sgodb Antonio Adverso Pridrle Marek o ima de H&villand Radi Izredne dolitne dima predstave danes ob IS., 18-30 In »-1S url Bazerrtrajte vstopnice: Majnovejtl iurnall aa Honamentalni velefllm na)raill4ne]Se lnsoena- cl|e Zadnji dnevi Pompejev 15.000 naitopalottn predstave danes v Uniona in Slogi ot> 16«. 18-16 ln 3116 un Predstave danes v Matici on IS , 18-30 ln 31-16 Frančiškanska prosveta. V torek 23. t. ui. ob 8 v frančiškanski dvorani skioptično predavanje 3Resnica o spiritizmu«'. Predava Edvin Pleničar. Okultizem, mediumizem, sugestija, telepatija, branje misli s kontaktom in brez kontakta itd. Razpisano mesto zdravnika Razpisujem službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Slovenjem gradcu. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. novembra 1937. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 22. novembra: >Vozek. Red B. Torek, 23. novembra: Zaprto. Sreda, 24. novembra: :Firmam. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 22. novembra: Zaprto. Torek, 23. novembra: »Gorenjski slavček«. Premierski abonma. Sreda, 24. novembra: »Prodana nevesta?. Red Sreda. Iz športne krošnje Fantastičen avtomobilski rekord. Iz Newyorka poročajo, da jc znameniti angleški dirkač Captaln Eyston postavil fantastičen avtomobilski rekord s svojim vozom »Blisk/. Eyston jo na progi 1000 hi dosegel hitrost, ki bi znašala 502.320 km na uro. — Ko jc pred dvemi leti sir Maleohn Campbell s svojim avtomobilom r-Modra ptica« prevozil 1000 metrov s povprečno brzino 7.42 sekund, in tako dosegel brzino 485.175 km na uro, ni nihče verjel, da bo ta bajni rekord tako kmalu padel. Sir Campbell pa je pri svojem rekordnem poskusu dal montirati v stroj majhen filmski aparat, ki je avtomatično filmal delovanje motorja. Na podlagi filmskega traku je ugotovil, zakaj praktičua hitrost njegove >Modre ptice-" zaostaja za teoretično brzino. Tudi Captain Eyston si je za svoj rekordni poizkus izbral isto progo, kot sir Campbell. Proga je v Salt Lake City v državici Utah (USA). Proga je trda kot hrast in gladka kot miza. Captainu Eystenu je poizkus uspel. S svojim >Thumlerbolt' (Bliskom) je dosegel z letečim startom brzino, ki je za 17 km večja kot pa dosedanji svetovni rekord Campbella. — Prvi avtomobilski rekord je postavil pred 40 leti Francoz baron Chasseloup. Dosegel je brzino 63 km na uro. Razvoj od t>3 do 502 km nam najjasneje in najvzornejSe priča, kako se jo razvila in izpopolnila tehnika v avtomobilski industriji. Naročajte Slovenski doss! Ljubljana, 22. nov. Pisali smo že, da se bavi sedanja občinska uprava z načrtom, kako bi oskrbela tem naj-bednejšim primernejša stanovanja, v katerih bodo mogli najti svoje boljše domove. V la namen je mestni statistični urad izvedel s sodelu-vajem gospodarskega urada anketo o stanovanjski koloniji na Ljubljanskem gradu, v Gramozni jami za Bežigradom, v takozvani »Sibiriji« v Mestnem logu in na Galjevici. Namen te ankei< je bil predvsem ta, da ugotovi število stauovan-cev odnosno družin grajske siunovalske kolonijo ter nudi s teni mestni stanovanjski akciji trdno podlago pri presoji obsega potrebe ustrezajočih stanovanjskih zgradb. Poleg tega pa je anketa skušala zajeti tudi glavne karakteristike stanovanj samih in zlasti higienske in soeialno-/dravstvene pogoje, ki v njih stanovalci žive. To poročilo se nanaša na rezultate ankete o stanovanjskih razmerah na Ljubljanskem gradu. ■Stanovanjska kolonija na Ljubljanskem gradu šteje 78 družin in 6 nedružinskih gosjjodinjstev; od slednjih so tri enočlanska in po eno dvočlansko. tričlansko in sedemčlansko (skupno stanovanje). Med družinami prevladujejo veččlanske. Sorazmerno visok del (nad eno iretjino) zavzemajo takoimenovane številne družine, t. j. družine s 5 in več elani Skupno štejejo družine 334 članov Če prištejemo temu še 15 oseb, ki žive v nedružinskih gospodinjstvih, in 15 sorodnikov, ki stanujejo ponekod skupaj z družinami, čeprav jih ne moremo vključiti v ožji krog družine (mož. žena, sorodniki v ravni črti), šteje grajska stanovanjska kolonija v celem 364- prebivalcev. Skoraj polovica vseh prebivalcev odpade na otroke in nedorasle. To je okolnost, ki je pomembna zlasti s social no-vzgojnega vidika. Stanovalcev v starosti do 14 let je 101, nad 14 in pod 21 let 66 stanovalcev, nad 2! let 107. Po poklicu so vc-činoma ročni delavci. 39 je med njimi družinskih poglavarjev, družinskih članov 6s. Večje število zavzemajo nižji nameščenci (22), nižji upokojenci, vdove in invalidi; ostali so različnih poklicev: obrtniki, branjevci, zasebniki itd K zaposlitvi so v velikem obsegu pritegnjene tudi žene in deloma otroci. Ljubljanski grad je služil svojčas povsem drugim namenom kot danes in je bil šele po svetovni vojni preurejen v zasilno stanovanjsko kolonijo V kolikor uporabl jamo pojem stanovanja K za skupino stanovanjskih prostorov na gradu, moremo to storiti le v pomenu stanovanja kot socialne cdinice. Prevladujeta dva stanovanjska tipa: enosobno stanovanje s kuhiujo in eno sobo ter eno-prostorno stanovanjc s sobo s primitivnim železnim štedilnikom. Sob s štediinikoin je 25.. Enosobnih stanovanj (soba in kuhinja) je 5l), dvosobnih (dve sobi in kuhinja) 6, trisobnih (tri sobe in kuhinja) 2 Skupno torej 83 stanovanj. K temu je prišteti še vojno golobjo postajo, ki zavzema stanovanje s kuhinjo in dvema sobama, službeno sobo hišnika ter dve sobi, katerih eno 'luži za sklndišče Rdečemu križu, drugo >a ima v najemu Katoliško prosvetno društvo-~ot posebnost je treba omeniti še takozvano >viteško dvorano« v j>odzemljn, ki je z lesenimi pregradami razdeljena na hodnik in 5 enopro-stornih stanovanj, .štiri stanovanja med njimi merijo po 21.12 m5, peto pa 36.83 m*. Hodnik sam služi prav lako za stanovanjski prostor 10 članski družini. • V grajskih stanovunjih odpade na enega prebivalca, če delimo število stanovalcev s kvadraturo stanovanjskih prostorov, v I to primerih le do 5 m'-' prostora, v 146 primerih 6 do 10 m*, v 63 primerih, udobni naseljenosti le v 26 primerih, v vseh drugih primerih je naseljenost pregosta. kar pač v nobenem {»ogledu ne ustreza sociulno-zdravstvenim zahtevam stanovanju. Pri tem je trebu še upoštevati občutno pomanjkanje svetlobe, kajti v veliki večini je le |x> eno ali dvoje oken, nekatera samo na odprt hodnik. Vsa okna pa so močno zamrežena. Več kot tretjino stanovanj uporabljajo obenem za kuhinjo in spalnico. V nad polovici stanovanj spe v istem prostoru več kot tri osebe, v več kot 20 prostorih celo nad 6 oseb (celo po 8, 10!). Nobena stranka nima v stanovanju svojega vodovoda Za skupno uporabo vseli 364 stanovalcev je na razpolago le 5 vodovodnih pip, ki so razvrščene po raznih hodnikh. Na dvorišču je vodna črpalku, namenjena za pranje. Priključek na električen tok ima le 33 stanovanj. Jasno je. da so take stanovanjske razmere vsaj v polovici primerih nevzdržne, da niti od daleč ne ustrezajo socialno-zdravstvenim zahtevam Če se torej sedanja občinska uprava bavi z načrtom, da te razmere izboljša in pripravi ubogim stanovancem teh stanovanj prijaznejše domove, je to veliko socialno delo. ki bo važen korak dalje v izvrševanju mestne socialne politike. Presenetljivi rezultati v prvem razredu Povratne tekme so prinesle močno presenetljive rezultate. Na Viču je domačin SK Reka izgubil a SK Kranjem, za Kolinsko tovarno je domačin SK Slovan izgubil z Marsom, v Koleziji je domačin SK Jadran, izgubil z ŽSK Hermesom. Kakor vidimo, so jo domačini včeraj prav temeljito polomili na vseh treh frontah. Igrišča so bila prav slaba, vreme megleno in precej mrzlo. Zato je bil tudi obisk bolj pičel. Mars : Slovan 5 :1 Mars se pomalem. pa zanesljivo ureja. Zadnio pot je povozil Svobodo, včeraj pa se je znesel se nad Slovanom. Podoba je, da se bo tudi še za drugo leto obdržal v prvem razredu. Pri zadn jih dveh tekmah se jo še prav posebno — prvič dozdaj — obnesel napad, ki je v dveh srečanjih zabil enajst golov. Dobra je tudi tehnično prav lepo izdelana halflinija in ostra, premišljena obramba. Slovan se kar ne more znajti. Če bo moštvo Se naprej igralo tako slabo kot je včeraj, drugo leto ne bo več sedelo med podzvezno elito. Škoda bi bilo. če bi ta, stari ljubljanski klub moral odriniti v drugi razredi S. K. Krani : Reka 2 : 1 Na Viču so si Kranjčani priborili dve točki. Reka je imela sijajne šanse, da bi jih bila pora- zila. toda mečkači, obotavlja?! In nerodneži niso znali poriniti žoge mimo Magistra v mrežo. Kranjski napad, v katerem so agirale prav mlade moči. je igral preprosto, toda koristno. V kratkih potezah je prihajal pred nasprotni gol in streljal. Prav dober je bil Slokan. Značilno je. da sta bila danes oba centerbalfa šibka, tako visoki korenjak Kokolj kakor tudi Untereiter. Pri Reki sta zadovoljila edino le Legat in Jež. Tekma je bila dokaj ostra. Občinstvo se ie razburjalo nad odločitvami slabega sodnika g. Štiglica ki tako resnemu re-ferejn še daleč ni dorasel in se bo moral še precej učiti. Teren je bil, razundjivo, blaten in težak za igro. Hermes : Jadren 6 :1 Jadran od tekme do tekme popušča. Videti je. da skuša posnemati Svobodo. Moštvo je izgubilo prvotno navdušenje. Ne igra več z isto borbenostjo in voljo kot je igralo v prvih tekmah. Hermes je zdaj menda definitivno uredil svoje vrste. Njegov napad je nehal z nekoristnim šarjenjem; naglo in silovito prihaja pred nasprotniška vrata in strelja. Nekaj današnjih golov je bilo prav Čednih. Če bo Hermes tudi vnaprej vozil tako dobro kol je danes, bo brez dvoma finalist. Sodil je avtoritativno in prav dobro ss. g. Mirko Vrhovnik. Vincencijeva konferenca v Koniicah Slov. Konjice, 21. nov. Velika potreba nam narekuje, da se tudi v našem kraju ustanovi Vincencijeva konferenca. Požrtvovalno delo takšnih društev na karitativnem polju 6C pač ne da z nekaj vrsticami niti opisati niti oceniti Prištevati jih moramo k najdelavnej-šim organizacijam na polju izkazovanja ljubezni do bližnjega. Slovenske Konjice 60 industrijski kraj. Industrija je za tukajšnje ljudstvo življenjskega pomena in bi danes brez nje ne bilo obstanka za marsikoga iz mesta in okolice. Prebivalstvo je povečini delavstvo. Beda je zadnja leta posegla med to ljudstvo. posebno pa med starejše in onemogle, ki so v velikem strahu pred najbližjo bodočnostjo. V teh okoliščinah nam bo Vincencijeva konferenca zelo dobrodošla. Stojimo pred njeno ustanovitvijo. Z njenim delom bo marsikateremu bolniku in revežu olajšano bedno živliejije.^Treba pa je. da naše ljudstvo, posebno premožnejši sloji, to vsestransko podpro in se dobri volji pridruži tudi radodarna roka bližnjemu v pomoč. Upamo, da «e bodo tega vsi v polni meri zavedali in se akciji radi pridružili. Požigalec Koren: 15 let feče Maribor, 21. novembra. V sobotnem .Slovenskem domu« smo obširno poročali o sodni razpravi proti zločinskemu požigalcu Jožefu Korenu, ki je bil obtožen zaradi 25 jKižigov Sobotnu razprava je trajala ves dopoldne ter je prinesla zanimiva presenečenja. Kolen je skraja vse tajil, priznaval je edino zadnji požig na škodo Jožeta Zupančiča v Vrhlogi, pri katerem so ga prijeli. Zagovarjal se je. da so mu priznanja vseh ostalih požigov orožniki izsilili. V teku razprave pa jc nastal pri obtožencu nenaden preobrat, začel je priznavati ter jo nazadnje svojo krivdo v celoti skesano izpovedal. Na koncu svoie izpovedi pa je še prosil.’ naj bi ga dalo sodišče novič zdravniško preiskati. Dejal je, da ga vedno glava boli in da čuti od časa do časa tako močan pritisk v možganih, da se ne zaveda svojih dejanj. Vedno i« ob priliki teh napadov zagrešil požig, tako da ne more biti |>ovsem odgovoren za svoja dejanja. Sodišče njegovi prošnji ni ucodilo Po daljšem posvetovanju je sodni dvor razglasil sodbo: Koren se obsoja na 15 lef robije ter na trajno izgubo častnih pravic. KodiSče ie uvaževalo. da ni j bilo v nobenem slučaju požica ogroženo človeško življenje, sicer bi bilo izreklo kazen dosmrtne ječe. Prekinjena dela pri graditvi nove ceste Moravče, 21. nov. Zaradi izrabljenih kreditov in slabega vremena je bilo pretekli teden ustavljeno delo pri graditvi nove ceste na Zagorje. Gradnja je trajala neprenehoma od junija do novembra z lepimi uspehi brez kake pomembne nezgode. Dolžina izravnane črte znaša kake 3 kilometre ter seže od banovinske cesto na Zagorje do občinske ceste v Peče. Tudi s tlakovanjem in posipanjem so že pričeli. Ako bi bila dela od Kanderš do ceste na Peče letos popolnoma dovršena, bi bili delavci deležni mastnega »likofac, ki ga je obetal neki peški gostilničar in^ trgovec. Nadaljevanje graditve bo sledilo baje že zgodaj spomladi, cim bodo določeni novi krediti. Delavci, ki so na zimo ostali brez zaslužka, bodo ponovne zaposlitve nestrpno pričakovali. Zaspal ie zraven soda Moravče, 21. nov. Letošnja sadna letina je bila ponekod prav dobra. Zlasti po nižjih hribih so napravili ljudje obilo sadjevca, s katerim se bodo hladili pri delu v poletni vročini. Hlapec nekega gospodarja pa *i je mislil: »čemu poleti, ako lahko takoj uživamo prejete dobroto!< Pa si je izgladil bezgovo cevko, s katero se je v gospodarjevi odsotnosti nasrkal sladke pijače. Gospodar je opazil, da sod noče ostati poln do vrha, pa je zvračal krivdo na kipenje in pridno zalival. Naposled se je naveličal in zaklenil .vrata. Na linico, ki je zunal pri tleli, ni mislil: saj je bila zakrita z dosko. Neko jutro je klical hlapca, toda fant se ni oglasil. Tedaj je zagledal, da ie deska odtrgana z line. Brž je pogledal v klet, kjer je našel hlapca, spečega zraven soda. Cevka je ležala še mokra na tleh zraven njega. Fant se je izgovarjal, da ni bif pijan, marveč le prijetno omamljen. Kazni zalo ni bilo, samo linica je dobila okno in zapahe. Za žeparjem, ki je skočil iz drvečega vlaka, je skočil na železniški progi blizu Novega Sada orožnik, ki je spremljal vlak. in tatiča prijel. Med ‘ potniki v nabito polnem vagonu se jc sukal in motal neki moški. Še preden so prišli do prvo naslednje postaje, kjer bi se vlak ustavil, so potniki odkrili, da jih je nekdo okradel. Sum je takoj I pade) na neznanega možkega, ki jo pa pretočo ■ nevarnost pravočasno opazil in se pognal iz drvo- | čega vlaka ven. Hip nato pa se je za njim pognal tudi službujoči orožnik in žeparja ujel. K sred 1 se obema ni nič hudega zgodila « Od tu in tam Hrvaški profesorji, ki so člani zagrebške sekcije jugoslovanskega profesorskega združenja, se tudi z vso vnemo zavzemajo za spremembo in dopolnitev zakona o srednjih šolali. Dalje zahtevajo stalnost, skrajšanjo števila let službe, ki so jx>-Irebna za polno j>okojnino, potem Se popravilo krivic, ki so jih zakrivili prejšnji režimi, in enako pravice za oženjene in neoženjene profesorice. Nazadnje so naslovili tudi na prosvetnega ministra prošnjo, da se predsednik profesorskega združenja Radoje Kneževii postavi spet nazaj v službo. Po dveh lotili so bili izsledeni morilci nekegu kmeta ob priliki »hoda Svetislava Hodjere v Kragujevcu. Kakor za vsak shod, tako je Hodjera tudi za shod v Kragujevcu najel večjo skupino svojih >borba*ev< kot telesno gardo, ki je imela nalogo razganjali demonstrante. Na shodu je res prišlo do neredov in nazadnje do pretepa) v katerem so se izkazali oboroženi borbaši. Toda kmetje so bili močnejši ter so borbaše raztepli na vso strani. Ena izmed skupin borbašev pa je med pretepanjem' vdrla v kavarno in z noži razmesarila kmeta Blaš-koviča do smrti, Mele to dni pa so oblasti prišle na sled pravim morilcem. Prijeta sla bila namreč kmeta Stavovič in Mišič, člana borbaških napadalnih oddelkov. Na svečan način Jc bila včeraj v Rclgradu odprta nova glasbena visoka šola, obenem z njo pa tudi nova glasbena srednja šola. Glasbeni akademiji sta bili ustanovljeni po zakonu, ki ga je izdelal bivši prosvetni minister Dobrivoje Stošovič. »Veličastno« zborovanje JN8 se je odigralo včeraj v Banjaluki. JNS-Časopisje je dolge dni napovedovalo sijajno, grandijoziio manifestacijo Ju-gofašistične misli, katero bodo zbranim razlagali Pera Živkovič, Jovo Banjanin, Boško Jevtič, liro-' Krulj in podobni voleumniki. Gromovniki so so pripeljali, a v majhni dvorani banjaluškega kinematografa je bilo tako malo ljudi, da so praznine zijale od vseh strani Kljub temu-so ^voditelji«: govorili... »Navdušeni« narod se je zbral v velikem Številu pred kinom in demonstriral proti fašistom. Policija je komaj mogla preprečiti, da ljudje niso izrazili svojega navdušenja na preveč drastičen način. Komaj je policija razpodila demonstrante na enem koncu, so so že zbrali spet na drugem kruju. Nazadnje je morala policija zapreti dohode do kina in puščati v dvorano le izbrance, kar je pa imelo za posledico, da »o ae nekateri JNS-arji zbali in jo pobrisali iz pozori&a velike komedije. Tudi vso >lulirerjc< je morala policija pospremiti do hotelov ter pozneje do postaje. Na revno obiskanem zborovanju so vpili vsi po vrsti, Ie velmož Pcra jo svoj govor bral... 0 svojih uspehih in načrtih jo v petek i\wr predaval v Zagrebu znani stratosferni letalec in raziskovalec kozmičnih žarkov ^profesor Piccard iz Bruslja. Predavanje jc bilo dobro obiskano, ker jo predavatelj govoril v nemščini. Piccard je povedal mnogo o svojih prvih poskusih, o prvem vzletu v stratosfero in načrtih, ki Hh je imel pri tem. Najdaljo_ sc jc pomudil pri vprašanju, ce l>odi> kdaj možni poleti običajnih letal v stratosferi. Piccard je izrazil ne samo svoje upanje, temveč tudi svoje prepričanje, da Je kaj takega možno, in da bo do letenja skozi stratosfero dejansko tudi prišlo. Po njegovem prepričanju in doguanjih bodo letala v stratosferi letela lahko s hitrostjo do 80'i kilometrov na uro, ker je zrak tam redkejši (torej je manj upora), povrh pa v stratosferi ni neviht niti drugih vremenskih neprilik. Kajpak bodo morala biti letala za lete skozi straloslerue plasti težja in motorji močnejši, zaradi česar se bodo povišali stroški letenja. Na koncu predavanja je Piccard delil še avtograme, vendrfr vsakega za pet dinarjev. Zbranega denarja pa ni pobasal v žep, temveč ga je razdelil med zagrebške reveže. 2 kilograma heroina (diacetilmorfina) v vrednosti 134.000 dinarjev, je zaplenila zagrebška policija. Oddelek policije za zatiranje tihotapstva je zasledil, da se v Zagrebu nahaja neki človek, ki Ima dva kilograma vtihotapljenega heroina. Poji-eijn je več tednov vohala vsepovsod, dokler nazadnje iskanega heroina ni našla pri nekem delavcu. Zaenkrat policija še ni mogla- dognati, kod je kupil na vider, reven delavec tolike množine belega strupa, čeprav je tihotapec zatrjeval, da jo vse skupaj za mal denar kupil od nekega Srba. Heroin je zelo drng strup, ki ga lekarne prodajajo na zdravniške recepte le po eno do pet tisočink grama. Cigansko naselbino so lani potgnli kmetje i/ okolice Zagreba pri Okičkem logu. Oblasti so bile namreč dovolilo ciganom, da se stalno naselijo v tem kraju in sl zg»ade nekaj kolib. Okrog*dvajset ciganskih družin si je sicer postavilo stanovanja, vendar niso uiogll prepričati sosednjih kmetov, da so pošten^ in dn nimajo namena »škiliti; na tujo lastnino. Kmetje pa so v neki noči sredi poletja obkolili naselbino, ukazali ciganom, naj se izselijo, nato pa vse kolibe zažgali. Zaradi tega dejanja se mora 11 kmetov zagovarjati pred sodiščem. Sodišče ne more vsem kmetom dokazati, ker so cigani prepoznali le malokaterega od njih. Za razpravo, ki teče v Zagrebu, vlada med Okičani neverjetno veliko zanimanje. Reka Sava je v nižinskih krajih v Posavini in Slavoniji že prestopila bregove. Vso zadnje dni ie roka neprestano naraščala, da je v soboto dosegla pri Slavonskem Brodu višino 715 cm. Predmeti (deli hiš, mostov, trupla živali), ki jih nosi Sava s seboj, dokazujejo, da so Sava in njeni pritoki že na mnogih krajih povzročili poplave. Divji veper se jc sredi belega dne pojavil sredi vasi Gradnc pri Samohoru. Velikansko žival, ki se je napajala pri vaškem vodnjaku, je zapazil neki deček, ki je šel urno [»oklicat kmete. Ker vaščani niso točno vedeli, za katero žival Pr#v « prav gre, so se oborožili s sekirami in l*°li in odhiteli proti vodnjaku. Ko so se živali približali, so spoznali v njej velikega vepra. Ker niso imeli pri sebi puške ali kakega drugega strelnega orožja, »o sklenili, da bodo vepra pregnali iz vasi, da jim ne naredi preveliko škode. Zagnali so grozen vik in krik, da se jo žival nazadnje po dolgem oklevanju le ustrašila in pobegnila preko polja v gozd. Cim jo je veper odkuril, so se pa [»javili lovci vsi žalostni, da niso prišli preje, ter na najbolj enostaven način »odnesli« najznamenitejšo lovsko trofejo. Oproščen je bil pred sarajevskim sodiščem nadškof dr. Ivan Ev. Šarič, katerega je bil tožil narodni poslanec in pravoslavni duhovnik Milan Božič iz Sarajeva zaradi nekega stavka, ki ga jo bil nadškof napisal o Božiču v svojem poročilu za sv. Stolico, v zadevi referenta za katoliško cerkev v pravosodnem ministrstvu dr. Cičiua. Razprava je bila večkrat prekinjena in preložena, v soboto pa Je sodnik razsodil, da ee nadškof oprosti vsake krivde iu kazui. Kolo WariK'i Bro« :urškim »da« in raztolmačiti. Elizabeta „Me ženske moramo postati vojaške letalke, če bo potrebno" »Angleško vojno ministrstvo je sklenilo, da se bodo v bodoče lahko tudi Angležinje pripravljale za vojaško služb-o. Ta sklep je takoj izzval nešteto razlag in razpravljanje.« Tako piše znana angleška letalka Amy Mol-lisson in nadaljuj«: »Kaj pa naj ženska počne v vojaški službi? Ali sploh more ženska postati vojak? Zakaj pa ne? Samo vedeti je treba, kakšno službo naj opravlja. Korakati v četverostopih, se vaditi, pripravljati na bojni metež, na boj na nož, seveda ni napačno, toda najmanjši telesni napor in trpež-noet se upira ženski naravi. Tudi življenje po vojašnicah bi se moralo za ženske nekoliko spremeniti. Ker ne poznam dirugih vojnih strok, hočem govoriti samo o tisti, ki mi je dobro znana, namreč o letalstvu. Angleška vlada se dobro zaveda velike važnosti, ki jo ima letalstvo v obrambenem in napadalnem pogledu. Zato si tiidi na vse načine prizadeva, da bi dvignila letalstvo na čim višjo stopnjo popolnosti, da bi vzgojila čim večje število pilotov, katerim plačuje 10 funtov nagrade, če dobro napravijo izpite. Vendar si zastonj prizadeva doseči zadostno število izprašanih pilotov. In prav v letalstvu ženske lahko zmorejo skoro toliko kot moški. Zakaj se ne bi torej ženske hotele bolj zanimati za to stroko! Nikakor se ne zavzemam za to, da bi se ženske vzgajale za napadalne pilote. Saj je še vse polno drugih opravil, ki bi jih ženske lahko pre- vzele moškim in s tem pomnožile število »ognjenih« letalcev, letalcev, ki se spuščajo v neposredno bližino sovražnega ognja. Letalske službe za ženske bi bile sledeče: 1. Ambulanta rabi prevažanje ranjencev iz bojišča v bolnišnice. 2. Odprema novih letal iz tovarn na letalske vojaške postojanke. 3. Slikanje in razpoznavanje sovražnih postojank na krajih, kjer nevarnost ni prevelika. 4. Poučevanje v letalstvu. Zenske bi prav tako lahko učile novince ravnanja z letali kot moški, razen v končnih vajah: v bombardiranju, napadanju in boiu. 5. Popravljanje letal bi lahko mirne duše izročili ženskim rokam, vsaj veliko večino popravil. 6. Radio: vsa letala bi morala imeti radio in to radijsko službo naj bi opravljale ženske. 7. Poskušanje novih letaL 8. Prevozno letalstvo (potnikov in pošte) se lahko poveri ženskam in tako omogoči vsem civilnim letalcem udejstvovanje v vojnem letalstvu. Torej v vseh panogah letalstva, razen v bojevanju v pravem pomenu besede, je mogoče zaposliti ženske: Povsod kjer se ne zahteva telesna moč in odpornost, ampak samo tehnično znanje. Zato pa bodo tiste države, ki jim je res kaj za dobro obrambo, z odprtimi dokami sprejele vse ženske, ki se hočejo posvetiti letalstvu. Prepričana sem, da se bodo rade odzvale povabilu, kajti j nikdar in nikjer na svetu še ni ženskam manjkalo poguma.« Da" je „n@", „ne" pa „da ff Tujec, ki ga pot zanese tudi na Turško, se posebno težko navadi na to, da Turek na vsak pritrdilni odgovor odkima z glavo, če pa hoče reči »ne«, pa prikima. To za človeka, ki je navajen pri vsakem *da« prikimati, mesto »ne« pa zmajati z glavo, ni kar tako enostavno. Vedeti pa to vseeno mora, če se hoče 6 Turkom kaj meniti. Nekdo, ki je prvič prišel na Turško, nekako takole piše: »O teh čudnih turških »da« in »ne« prej nisem nikdar slišal. Zato sem moral skusiti marsikaj mučnega, tu in tam celo nezdravega, da ne rečem žalostnega. Nekoč sem sedel z nekaj pjastrov v žepu v turški krčmi ob morskem obrežju. Nasproti mene je pri sosednji mizi sedela neka gospodična. Zdela se mi je na vse zadnje tudi od Benjamin Gigli v novem nemškem filmu »Materina pesem :, ki ga snemajo v Italiji. sile lepa — pa to mimogrede povedano. Ko sem se vsedel k mizi, je prišel natakar, to se pravi krčmar sam, kajti krčma je bila bolj skromna in je lastnik opravljal vse posle sam, pa še ta ni imel mnogo posla. Prišel je še dosti vljudno k meni in mi nekaj dejal, bogve kaj. Kako naj ga tudi razumem, saj sem vse prej kot Turek. Niti besede nisem znal po turško. V svojem življenju sem imel priliko, da sem se naučil angleško, francosko, italijansko, celo rusko, romunsko in madžarsko sem za silo klepal — po madžarsko sem, bolje rečeno, znal le kleti —, po turško pa se še pridušati nisem znal. Zato tudi nisem razumel, kaj mi je dejal krčmar. On pa spet ni znal drugega jezika, kot tistega, ki mu ga je vcepila turška mati. Tudi po madžarsko ni znal zabavljati. Zadrega z ribami Torej, se res nisva mogla razumeti. Toda, krčmar vendar ni bil tako neumen človek in si je znal kaj hitro pomagati. Ko je videl, da ga samo debelo gledam, je hitro odšel, prinesel poln krožnik rib, pripravljenih na olju, mi jih pokazal ter spet nekaj pripomnil. Skoro gotovo me je hotel povprašati, če bi bil 6 to jedjo zadovoljen, ali pa da bi mi prinesel kai drugega. Nikdar nisem rad jedel rib. Morda sem zaradi tega prikrajšan za marsikakšen užitek, vendar ne morem pomagati. Ribe in jaz se nič kaj dobro ne razumemo. Zato sem tudi krčmarju odkimal, češ da ne maram rib. Krčmar se je kar vidno razveselil, postavil krožnik z ribami pred me in hitro spet odšel. Krožnik sem kakor z neko jezo potisnil vstran, udaril precej energično po mizi, in v tem trenutku je že spet prihitel krčmar, ki se mojemu začudenju ni nič manj začudil, kakor jaz prej njemu, ko mi je kljub moji želji pustil krožnik rib na mizi. Bil je nekam v zadregi, pa vendar ni dopustil, da bi bil užaljen njegov ponos. Ko je videl, da odkimavam nad krožnikom rib, je spet hitro odšel in prinesel — še drug krožnik enakih rib. To pa je bilo tndi meni že malo preveč. Zdelo se mi je, kakor da me zafrkava. Odgovarjal sem mu z mahanjem rok in kimanjem z glavo, poskušal sem si sicer pomagati še enkrat z ysemi jeziki, ki sem jih kdaj s kom govoril, celo po madžarsko nisem pozabil dati poudarka svojemu ogorčenju, — pa vse zastonj, temu Turku nisem mogel dopovedati ničesar. Pa bi se kljub temu že še pomiril, če mi ne bi ta vrag še v tretje prinesel rib za mizo. Čim bolj sem kimal, da jih ne maram, tembolj mi jih je nosil skupaj. Novi londonski župan sir Harry Twyford. „Užaljena, ker sem ji prikimal" Ko eem spoznal, da se brez uspeha »bodem« s Turkom, sem se udal usodi. Malo nerodno mi je že res bilo, ko se je pri vsem tem neizrečeno zabavala tudi gospodična pri sosednji mizi. Toliko se je smejala, da ni nesla niti enkrat v usta, da se ji ne bi utrnila solza od smeha. Celo dopasti se mi je začela, ker je bila toliko naravna. Pa to Sipet mimogrede! Kakor da 60 mi ribe najdražja jed na svetu, sem 6e vrgel nanje, čeprav mi je postajalo kar malo črno pred očmi. Ko mi je krčmar prinesel ribe že tretjič, so se nabrali okoli mene še vsi ostali gostje, se muzali in menda čudili, da je ta tujec tako zelo požrešen. Precej rib sem le pospravil. Sit sem jih bil, dvakrat.. . Nasproti mene je še vedno sedela ona gospodična, ki se še ni nehala kriviti od smeha. Zazdelo se mi je, da ne bi imela ničesar proti temu, če bi jo povabil na sprehod ob morju, kjer se zlati valčki poigravajo s gorkimi sončnimi žarki... In, odločil sem se. Začel sem ji kimati, kazati nase in nanjo, da bi šla ven iz te nesrečne krčme. Vsaj malo nadomestilo za vse gorje, ki sem ga moral prestati pri tem nedopovedljivem Turku, bi bil morda le zaslužil. Toda, dekle mi je odkimalo, tako kakor pri nas kdo odk:ma z glavo, če hoče reči »ne«. Sedaj sem bil še bolj v zadregi, kajti prepričan sem bil, da sem z njo izgubil še zadnjega človeka, ki bi me utegnil le razumeti in ki bi smatral za krivega mene, če so Turki tako čudni, da pri njih velja »da« za »ne« in narobe. Oba sva umolknila, ona in jaz. Končno pa je ona prekinila ta mučni molk. Pomigala mi je še enkrat, jaz pa sem še močneje prikimal. Tedaj pa je bila očividno užaljena. Nato sem spet namignil jaz, ona pa je nepotrpežljivo odkimala. Kakor bi bil znorel in hotel čimprej s tega kraja, sem vstal in nekaj korakov proti izhodu. Ona pa je za menoj! Zunaj 6va se potem le kakšna je razlika med našim in »ne«. Seveda mi je morala ona to Kralfevi obiski pariške razstave Kakor hodijo letošnjo pariško razstavo ogledovat najrazličnejši vladarji, tako so tudi razstavo 1. 1900 obiskovali številni mogočniki, med njimi perzijski šah in siamski kralj Nekega dne je bil šali v neki veliki restavraciji in ker mu natakar ni takoj postregel, je šah zakričal: »Na raženj ga nataknite!« čez dve minuti je že prišel glavni natakar in Darijevemu dediču vljudno sporočil: »Je že nataknjen.« Siamski kralj pa ei je ogledoval giljotine, se zelo zanimal zanje in obžaloval, da je na njih prostora samo za enega obsojenca. Ker bi tudi rad videl obglavljenje, so privedli nekega zločinca iz Kralj Kordšrerov Dasi je pri zadnjih letalskih tekmah iz Francije v Mezopotamijo in nazaj Italija hudo potolkla Francijo, s tem nikakor ni rečeno, da so francoski letalci manj vredni. Toda naj večji junaki niso oni, ki jih je razvpilo časopisje, ker so peskušali doseči razne rekorde, razbili toliko in toliko letal, bili v raznih zagatah in smrtnih nevarnostih, ampak oni skromni, vestni in redni pilotje, katerim se še nikdar ni zgodila nobena nesreča in ki prav radi tega »niso vredni zanimanja«. Kajti človek je menda bistveno žejen krvi, smrtnih nevarnosti itd. Med temi vzornimi in zato nepoznanimi letalci je tudi Francoz Guillaumet. Če danes pišejo o njem, store to le radi tega, ker je nameraval in baje dosegel rekord na daljavo s hidroavionom, ogromnim vodnim letalom »Lieutenannt de Vais-seau de Pariš«, s katerim je priletel iz Francije v Južno Ameriko. Toda njegovi tovariši ga obožujejo že nad 10 let in občudujejo njegovo krepko, mirno naravo, ki mu je pripomogla prestati nečloveške napore. On in Mernoz sta prva preletela Kordiljere, južnoameriško gorovje, ki loči zapadne države (Brazilijo, Argentinijo itd.) od vzhodnih (Čile, Peru) in ki se dvigujejo kot neprekoračljiv zid z najnižjo višino 4000 m. Desetkrat je preletel Guillaumet Kordiljere, enajstič pa je »obsedel« na nekem ledeniku 5000 m visoko in tako daleč od človeških bivališč, da je potreboval 4 dni in 5 noči, da se je prezebel, sestradan in razcapan privlekel do pomoči. Kmalu 6i je opomogel in nato še 260-krat letjsl čez gorovje, ki bi kmalu postalo njegov grob. Še prej se je odlikoval s poleti čez morje, iz Dakarja v Afriki do Buenos Airesa v Argentiniji, katero progo je preletel več stokrat. On je še edini ostanek prvotnega moštva, ki je odprlo zračno progo Pariz-Dakar. Gašper: »Ti, tvoj pes mi je danes pojedel petelina!« Blaž: »Hvala Bogu!« Gašper: »Zakaj?« Blaž: »Mu vsaj večerje ne bo treba dati!« * »Spomenik svoboden v Ne\vyorku stoji že 50 let. ječe, da bi ga pred kraljem obglavili. Zločinec pa je bil lep, mlad človek, in kralju se ga je zdelo škoda. Zato je zakričal: »Ne tega! On je še premlad. Obglavite raje onega tam!« in je pokazal na starega, častitljivo skrivljenega državnega tožilca. M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Perry se je zagledal dekletu voči in je takoj vedel, da je Elizabeta prišla sem zaradi njega Ta trenutek je pozabil ves svoj obup zaradi prestavitve v Loharo, pozabil je na jezo do brata in na vse svoje skrbi zaradi Elizabetine bodočnosti. Saj ga je Elizabeta ljubila! Perry je med pogovorom prišel bliže h Elizabeti. aOtroka, pustila vaju bom sama, ker moram poskrbeti za lunch; vi, kapitan, pa boste imeli miss Campbellovi zatrdno veliko povedati o njenem zaročencu Godfreyu!« »Geoffrey, draga«, jo je že s hodnika popravil mož, »Ne bova vama v nadlego, lady Warrentonova, in pojdeva na majhen sprehod po vrtu, ne Perry?« »Zunaj je že vroče! Pojdita v senčnico konec vrtal« Lady Warrentonova je še dolgo gledala za mladim parom. »Vsej družbi kljubujeta v brk!« si je mislila in se spomnila lastne mladosti in poroke. Čutila je kot dolžnost, da temu dekletu in temu fantu pomaga, da jima bo prijateljica in zaveznica. Prišla sta v staro senčnico, ki je bila konec vrta. To je bil velik lesen paviljon. Les je bil že ves počrnel. Samo tla iz črnih in belih štirioglatih plošč so bila nova. V sredi senčnice je stalo nekaj pletenih naslanjačev in majhna okrogla miza. Perry in Elizabeta nista sedla. Stala sta dolgo objeta pri ograji in nista nič govorila. Perry ni pričakoval, da bo dobil Elizabeto tu in je bil vso pot od Kalkute do tu ves obupan, ker je prav dobro razumel guvernerjevo zapoved, da ne sme zapustiti Lohare: to je bila nekaka kazen, razen tega pa je hotel sir Charles za vsako ceno preprečiti, da bi se dobil z Elizabeto. Zdaj pa je sama prišla sem in to zaradi njega! In vedela je, da bo danes tudi Geoffrey prišel v Chukoli! A kljub temu je prišla v Loharo! Elizabeta ga je imela rada! Nazadnje je zašepetal : »Kako srečen sem! Samo... ali tvoj oče ve, da si prišla sem ... prav danes, ko pride Geoffrey v Chukoti...?« »Ne ve!...« »A kako si potem mogla priti? Ali te ni strah, da bo . . .« »Morala sem! Tako mi je hudo zaradi očeta? Vem, da sem ga razočarala!... Obetala sem mu, da se ne bom več dobila s teboj, toda nisem mogla biti brez tebe ... ne da bi te videla ...« »Draga...« »Ves ta čas, kar se nisva videla, sem si prizadevala, da bi čim manj mislila nate. Menila sem, da te bom morda pozabila, a nisem mogla. Vsak dan sem vse jasneje videla, da imam samo tebe rada. Ne morem se te odreči!« »Tudi jaz se nisem in nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bi te kdaj moral in mogel zgubiti. Prepovedali so mi, da bi smel iti od tu v Chukoti. Zaradi tega nisem nič vedel, kdaj bo spet prišla tista srečna ura, da te bom videl. Nič nisem vedel, kako se boš odločila, ali zame ali za Geoffreya, toda ves ta čas sem vedel nekaj: da imam samo tebe, tebe edino rad« »To je najina usoda, da se imava rada,« je zašepetalo dekle. Za trenutek je premolknila, potem pa je glasno nadaljevala: »Toda kljub vsemu temu boš moral prositi za nekaj dopusta, da boš prišel v Chukoti in da boš govoril z mojim očetom .. . i potem pa ... še z Geoffreyem ... Ali si pripravljen, da bo? vztrajal ob meni? Ali verjameš, da bova mogla premati vse ovire in zapreke, če bova držala skupaj?« »Verjamem, draga. Bodi prepričana, da nama bo vse uspelo in da bova zmagala vse težave, jaz te ne bom zapustil. Boril sc bom proti vsakomur, ki bi si drznil poskušati, da bi te meni vzel, pa naj bo kdorkoli. Naju ne bo nobena sila ločila! Rada se imava, to je dovolj, in bojevala se bova za to najino ljubezen ... Prav si rekla prejle: to je najina usoda, da se imava rada.« Nekaj časa sta oba molčala. Potem je spregovorila Elizabeta: »Za zdaj ne reciva nikomur nič o tem, kaj imava, kajne? Tudi Warrentonovi ne smejo izvedeti ničesar, čeprav so dobri ljudje in bi nama najbrž šli na roko. Najprej moraš poskušati, da prideš v Chukoti, da se dobiš z očetom ter Geoffreyem in še enkrat govoriš z obema.« V hiši se je oglasil gong. Njegovi zamolkli udarci so naznanjali, da je lunch pripravljen. rerry je med pogovorom prisei Diize h Elizabeti. »SiuveuakJ do um ubaja vsak delavni* 12! Mn>»xSiiB naročnin« 12 Din ta inozemstvo 2.’ l)ln Uredništvo Kopitarjeva ulica <1/I1L telefon to b. Uprava, kopitarjev« h> Talefoii 2994 Za JuffoaiuvAuako tukaiuo t LjuMjaiu; K. Ce& Izdajatelji Ivan tiakoveo. (Jmiuik: Juže Koiiče*