AKTUALNO VPRAŠANJ V »Planlfkem tednu« je javnost ostro, toda upravičeno obsodila gostinsko mrežo v zgornjesavski dolini, ki je ob tej priliki pripravila pravcato raestavo svoje okostenelosti. Letos bo predvidoma še okrog 15 pomembnejših turističnih prireditev na Gorenjskem, hkrati pa se bliža turistična sezona. Mar naj dopustimo, da se bodo še nadaljevale napake, znane Iz »Pla-niškega tedna«, da bo šepal turizem mimo nas, brez zadovoljivega gospodarskega haska? Povprašali smo podpredsednika OLO tov. Dušana Ho r jaka, kakšni so po njegovem mnenju vzroki, da gostinska podjetja ne skušajo ustrezno izkoristiti ugodnih prilik za povečanje prometa. Eden Izmed vzrokov je tudi v pavšalu — je sodil tovariš Dušan Horjak. Spričo slabe turistične sezone so ljudski odbori Jesenice, Bohinj in Bled lani hoteli pomagati tem podjetjem tako, da so predpisali minimalno pavšalno davčno obremenitev za vsa gostinsko - turistična podjetja (razen za Jelovico, Park hotel ln Toplice na Bledu). Pokazalo pa se je, da si podjetja — brž ko dosežejo sredstva za plače in minimalni pavšal — ne prizadevajo več, da bi izkoristila vse možnosti ln povečala promet. Tako pa seveda gostinstvo in turizem ne moreta naprej. Prav bi bilo, da bi ljudski odbori imeli tudi to pred očmi, ko bodo sprejemali letošnj* družbene plane. Z. KTUALNO VPRAŠANJE ni no ti m i mm GOREIMUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 23 — CENA DIN 10.— Kranj, 22. marca 1957 SLOVO OD JUNAKA Več kot 250.000 ljudi iz vseh krajev naše domovine je pospremilo posmrtne ostanke predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada k zadnjemu počitku. Nemi obrazi in solze v očeh, ki »o spremljali njegovo krsto po ulicah Beograda, so najbolj zgovoren dokaz, kako je bil »Cika Janko« priljubljen med našim ljudstvom. Pred grobnico narodnih herojev je govoril predsednik republike Josip Broz - Tito in^ med drugim ♦lejal: »Življenje in revolucionarno delo Moše Pijada zvesto izražata težko borbo delavskega raz-*eda^ in ljudskih množic v stari Jugoslaviji proti '^^njevanju in izkoriščanju, ker je bil dejansko *"en izmed pionirjev našega delavskega gibanja in J*°zneje eden izmed najbolj delavnih pionirjev V&ditve naše socialistične države.« ŽALNE SVEČANOSTI V KRANJU V ponedeljek je bila v Kranju osrednja komemoracija vseh množičnih organizacij kranjske obline, kjer so počastili spomin na pokojnega predsednika Zvezne ljudske skupščine Mošo Pijada. © pokojnikovi življenjski poti in njegovem velikem delu je govoril predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj tov. Vinko Hafner. Po podjetjih v kranjski občini so imeli v teh dfteh žalne svečanosti za pokojnikom. Vsa podjetja ">odo namesto vencev prispevala določene zneske sa dograditev Sindikalnega doma, otroke padlih toorcev in druge humane namene. V TRŽIČU SO POČASTILI SPOMIN POKOJNEGA REVOLUCIONARJA Pretekli ponedeljek so napolnili dvorano Svobode v Tržiču občinski odborniki, predstavniki množičnih organizacij, sindikatov, sol, oblasti in ustanov ter ostalo prebivalstvo. Predsednik ObLO je na kratko opisal delo pokojnega Moše Pijada. Udeleženci komemoracije so počastili spomin pokojnika z enominutnim molkom. J. V. S POSLEDNJE POTI MOSE PIJADA Pred delovnimi kolektivi podjetij in gospodarskih organizacij sta sedaj dve pomembni in daljnosežni nalogi: volitve novih delavskih svetov in pa volitve delegatov za I. kongres delavskih svetov, ki bo junija v Beogradu. Kako kar najbolje pripraviti in izvesti ti dve nalogi, je razpravljal na ponedeljkovi seji tudi Okrajni sindikalni svet. Sklenili so, da bo sindikalna organizacija v zvezi in tesnim sodelovanjem s tovarniškimi komiteji Zveze komunistov ter Socialistične zveze, predlagala nove kandidatne liste. Seveda bodo te kandidatne liste podrobno pretresali tudi na množičnih sestankih v tovarnah oziroma v posameznih obratih podjetij, da bi na ta način dosegli učinek, ki si ga vsi želimo: izvoliti v nove delavske svete res tiste ljudi, ki bodo lahko v največji meri pripomogli k nadaljnjemu razvijanju delavskega samoupravljanja. Okrajni sindikalni svet tudi sodi, da nikafleor ne gre podcenjevati tehničnih priprav za volitve, ki morajo biti vsekakor v okviru zakonitosti. V neposredni zvezi z volitvf«mi v nove delavske svete pa so tudi volitve delegatov za I. kongres delavskih svetov. Ce bomo izvolili v nove delavske svete dobre ljudi, bodo tudi delegati za kongres dobri. Iz kranjskega okraja bo odšlo na kongres 30 delegatov, in sicer 22 iz industrije in 8 iz drugih gospodarskih panog. Tudi o tem, kdo bo in koliko delegatov bo volil za kongres, je prav tako razpravljal Okrajni sindikalni svet in z ozirom na število zaposlenih delavcev v posameznih tovarnah ter števila Članov delavskih svetov sklenil, da bodo v Kranju volili 8 delegatov, na Jesenicah 5, občini Radovljica in Bled bosta dali 3 delegate, Tržič prav tako z, medtem ko bodo 1 delegata volili na področju občinskih sindikalnih svetov v občini Skofja Loka, Ziri in Železniki. Delegate bodo neposredno volile naslednje tovarne: »Železarna« Jesenice 4, »Iskra« Kranj 2, »Tiskanina« Kranj 1, »Inteks« Kranj 1 ter Bombažna predil- nica in tkalnica v Tržiču 1. Ostale delegate bodo volili na občinskih konferencah delavskih svetov. — Omenjeni podatka veljajo zgolj za industrijo. Preostalih 8 delegatov iz drugih gospodarskih panog pa bod« volili po naslednjem ključu: trgovina 2 delegata, medtem k« gozdarstvo, promet, obrt, gostinstvo, gradbeništvo in ostali po 1. Za te gospodarske panoge bo Okrajni sindikalni svet sklical posebne okrajne konference delavskih svetov, na katere bodo poslala trgovska podjetja po 2 zastopnika posameznega delavskega sveta podjetij, gostinska podjetja prav tako po 2 zastopnika DS. Za obrtno okrajno konferenco DS bodo poslala obrtna podjetja po 1 zastopnika DS, iiz prometnih podjetij se bo udeležil okrajne konference vsak tretji član DS, gradbena podjetja bodo poslala po 4 delegate iz svojih delavskih »vetov, vsa ostala podjetja pa bodo poslala za svojo okrajno konferenco po 2 člana DS. Le okrajne konference delavskih svetov gozdarskih podjetij se bodo udeležili (spričo tega, da so na področju kranjskega okraja le 3 tovrstna podjetja) vsi člani delavskih svetov teh podjetij. Okrajni sindikalni svet je razpravljal tudi o tem, da je treba delegate za kongres delavskih svetov temeljito pripraviti, da bi lahko na njem v razprava« aktivno in plodno sodelovali. Zato so sklenili, da naj bi morda tri tedne pred kongresom organizirali za izvoljene delegate za kongres dvodnevni seminar, na katerem bi podrobno proučiili vso perečo in aktualno problematiko delavskega samoupravljanja. Pred kolektivi podjetij in gospodarskih organizacij so torej zelo pomembne in obsežne naloge. Izpolnitev teh pa bo terjala od posameznih delovnih kolektivov ter množičnih organizacij in še posebej organizacij Zveze komunistov v tovarnah nemalo truda in prizadevanj ter ne nazadnje — družbeno politično odgovornosti. i. A. Potem, ko so se od pokojnega Moše Pijada poslovili stotisoči naših ljudi, so ga najvišji državni funkcionarji odnesli na lafeto, ki ga je odpeljala na poslednjo pot. Na beograjskih ulicah je sprevod molče pozdravilo tristotisoč ljudi. .. ČEPRAV VREMBNOSLOVCI — IN TUDIVREMENAR »GLASU GORENJSKE« — VZTRAJNO IN IZ DNEVA V DAN NAPOVEDUJEJO MRAZ IN SE SNEG, SE JE, KOT VSE KAZE, POMLAD VEDARLE 2E DOKONČNO PRESELILA K NAM. NE MOTIJO JE NE VREMENSKE NAPOVEDI, NE SNEG. V PLANINAH, KI GA JE NA NAJVIŠJIH VRHOVIH SE PO DVA METRA IN SMUČARJI UŽIVAJO V POMLADANSKI VISOKOGORSKI SMUKI, KI JE, KOT NEKATERI PRAVIJO, NAJLEPŠA SMUCARIJA. NE — POMLAD SE NE ZMENI ZA VSE TO IN PRAV IMA: KDO BI NE BIL VESEL SONCA IN JASNIH, TOPLIH DNI! Na sliki zgoraj: najcenejša pomladanska solata je regrat. To dobro vedo zlasti tiste gospodinje, ki se popoldne lahko za kakšno urico odtrgajo od doma, da preskrbijo nekaj zelenega za na krožnike. Spodaj: konji so spočiti in zemlja tudi — sejati bo troba. naš rasgovor I 1 I I š| is 1 1 i GRUPNI DELAVSKI SVETI NAJ BI IMELI VEČ PRAVIC PRI DELAVSKEM UPRAVLJANJU Skoro v vseh podjetjih na Gorenjskem se že, ponekod bolj, drugje manj, pripravljajo na kongres delavskih svetov, ki bo junija v Beogradu. Tokrat smo povprašali predsednika delavskega sveta največjega gorenjskega podjetja, kako se v Železarni na Jesenicah pripravljajo na kongres delavskih svetov. »V Železarni smo za to, da bi bila problematika našega podjetja za kongres čimbolj izčrpno pripravljena, postavili posebne komisije, od katerih vsaka dela na določenem področju. Tako imamo komisijo za ekonomska vprašanja, proizvodnjo in produktivnost, organizacijo dela, kadrovsko vzgojo tehnološko strokovna vprašanja in pravno komisijo. V vsaki od teh je po 5 članov. Te komisije bedo zbrale konkretno problematiko, nakar bomo sestavili skupno poročilo, kjer bodo sodelovali tudi predsedniki grupnih delavskih svetov,« je med drugim dejal predsednik delavskega sveta Železarne, Janko Verdnik. »O čem mislite razpravljati na kongresu?« »Govoriti mislimo o odnosih delavcev in uslužbencev do njihovega dela, o ekonomiki proizvodnje in prodaje, predvsem pa o materialni podlagi delavskih svetov. Nepravilno se nam tudi zdi, da grupni delavski sveti nimajo nobenih kompetenc, zato mislimo razpravljati tudi o tem, da bi ti delavski sveti dobili več pravic pri samoupravljanju.« Zanimalo me je še, kako se v Železarni pripravljajo na volitve delavskih svetov. »■Nekateri so mnenja, da bi imeli posamezni obrati svoje delavske svete. Sam pa menim, da jo bolje, če še naprej ostanemo pri grupnih delavskih svetih, vendar — ti delavski sveti naj bi odigrali večjo vlogo pri delavskem samoupravljanju kot do sedaj. Naš delavski »vet bo imel še naprej 67 članov.« Lj. A Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Sveto-zar Vukmanović - Tempo je v sredo odpotoval v Egipt, kjer se bo mudil teden dni. Nato bo odpotoval na zasebni obisk še v Sirijo in Libanon. Vukmanović potuje v Egipt, da bi se odzval vabilu predsednika Naserja, ki ga je povabil. Ob odhodu je podpredsednik Vukmanović izjavil, »da je prepričan, da bodo osebni stiki s predsednikom Naserjem in njegovimi sodelavci, kakor tudi neposredna izmenjava mnenj o obojestranskih izkušnjah in naporih, zlasti na gospodarskem področju, prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljskega in koristnega sodelovanja med oboma deželama.« A Na povabilo sovjetske vlade Je prispela v Moskvo madžarska vladna delegacija, ki jo vodi predsednik vlade Janoš Kadar. Na letališču je predsednik sovjetske vlade Bulganin pozdravil goste in dejal, da bo njih obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju stikov med obema deželama. Kadar je omenil nedavne dogodke na Madžarskem in pomoč Sovjetske zveze ter drugih socialističnih dežel pri obnovi normalnega življenja na Madžarskem. A Poveljstvo jordanske vojske je v sredo zvečer objavilo, da so v torek pri spopadu z jordansko patruljo padli štirje izraelski vojaki. Mešana komisija Organizacije združenih narodov za premirjo bo stvar preiskala. A V sredo je govoril v romunski skupščini predsednik romunske vlade Chivu Stoica o romunski notranji in zunanji politiki. O stikih z Jugoslavijo je izjavil: »Medsebojni obiski partijskih in državnih delegacij v Romuniji in Jugoslaviji v minulem letu so znatno prispevali k razvoju prijateljstva in sodelovanja med obema deželama. V Bukarešti in na Brionih sprejete deklaracije, sloneče na načelih suverenosti, teritorialne nedotakljivosti, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve, so temelj za krepitev teh stikov v korist obeh socialističnih dežel, v korist miru in mednarodnega sodelovanja.« A V Kairu se že mudi indijski »leteči« ambasador Krišna Menon, medtem ko je v sredo prispel v egiptovsko prestolnico tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjold. V političnih krogih sodijo, da bo egiptovski vladi pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi s stališčem Izraela, ki še vedno ne dovoli, da bi čete OZN prišle na izraelsko stran demarkacijske črte. V Kairu je vzbudila tudi zelo veliko pozornost izjava sekretarja Hammarskjolda o možnostih, da bi to vprašanje ugodno uredili, tako da bi bila ureditev sprejemljiva za Egipt, za Izrael in za Organizacijo združenih narodov. A Britanski ministrski predsednik Macmillan, ki ga spremlja zunanji minister Selwyn Lloyd, je t sredo prispel na Bermude. Ob prihodu je Macmillan izjavil, da bodo ber-mudski razgovori z Američani zelo koristni in bodo znatno prispevali k prijateljstvu in sodelovanja med Veliko Britanijo in ZDA. V sredo zvečer je prispel tudi predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower. A Obrambni minister Sovjetske zveze maršal Zu-kov je govoril na splošnem vojaškem posvetovanju predstavnikov sovjetske vojske. Po njegovem je ■apačno misliti, da bi v primeru vojne ne uporabili atomskega orožja. Pripomnil je, da atomsko orožje že sedaj zamenjuje dosedanjo običajno oborožitev. V primeru velikega spopada bi atomsko orožje nedvomno uporabili kot glavno orožje. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO Bt TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIHO ZAKRAJfiEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 476, »t — TELEFON UPRAVE ST. 478 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •l-KB-l-Z-195 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA «00 DENARJEV, MESEČNA M DINARJEV UAJDJE IN DOGODKI » REŠIMO SVET PRED BIČEM VOJNE! « Minuli ponedeljek r,o se spet zbrali diplomati petih velesil v svečani dvorani Lancaster House v Londonu, da bi se lotili enega najvažnejših vprašanj današnjega sveta - razorožitve. Odkar smo vstopili v 20. stoletje, so to vprašanje pojavlja na vrsti mednarodnih konferenc, zlasti po koncu druge svetovne vojne, ki je vsemu sveta i nevidnim uničevanjem prikazala nesmisel oboroževanja in vojevanja. Kljub tako očitnemu dejstvu, ki ga nihče ne zanika, pa se v vprašanju razorožitve nismo pomaknili niti za ped dalje. Tekma v oboroževanju še vedno traja, razorožitveno vprašanje pa je še zmeraj na spisku nerešenih vprašanj. Zaradi dolgoveznih razprav in težav v reševanju so nekateri že nadeli razorožitvenemu vprašanju ime — »kraljica problemov«. Toda če ne bi izkoriščali razprav o razorožitvi v propagandne namene, bi bili danes že dosti bliže končni rešitvi perečega mednarodnega problema. Več iskrenosti in manj propagandi-stičnih efektov, več dejanj in manj jalovega govoričenja — to je tisto, kar pravzaprav svet pričakuje od razgovorov med predstavniki petih velesil. Zdaj so se predstavniki ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in Kanade spet vsedli za zeleno mizo sred: britanske prestolnice, da bi znova načeli trdi razorožitveni oreh. Zasedanje je odprl britanski zn-nanji minister Sel\vyn Lloyd in uvodoma dejal, da je glavna naloga pododbora rešiti svet pred »bičem vojne«, tako da bi čimprej našli pot k zmanjšanju oborožitve. Optimističnih Izjav pred začetkom konference tudi tokrat nI manjkalo. Sicer so take napovedi postale že običajna praksa, saj bi črnogledo ocenjevanje ciljev konference, še preden bi se ta začela, zmanjšalo njene upe v končni uspeh ali pa jo tudi docela onemogočile. Vendar so tokrat optimistična pričakovanja naslonjena na trdnejšo podlago, soiidnejšo kot morda kdajkoli poprej. Zadnje zasedanje Generalne skupščine je precej zbližalo nekatera stališča in tudi ustvarilo ugodnejše vzdušje, ki daje upati, da bodo plod sedanjih razorožitve-nih razprav vsaj delni rezultati. Pododbor za razorožitev sicer ne more sam ničesar ukreniti, vendar bi soglasnost v njem zedinila velike sile in tako uglavi Ha pota za razpravo v komisiji za razorožitev in v Generalni skupščini OZN. Kakšna so trenutna stališča ob začetku razprave? Oglejmo si jih na kratko: Tu so predvsem trije nacrti za razorožitev, iz katerih bo skušal pododbor izluščiti stične točke in jih vskladiti na skupni imenovalec. Marca 1956 so z anglo-franco-ske strani predložili načrt razorožitve »na obroke« in pod mednarodnim nadzorstvom na področju »klasične« in atomske oborožitve. Pri vsaki stopnji (»obroku«) pa bi upoštevali mednarodni politični položaj. Pol leta pozneje je SZ presenetila svet z drugim načrtom. 17. novembra lani je predložila zmanjšanje čet v Nemčiji, umik tujih sil z ozemelj Atlantskega in Varšavskega pakta, vzpostavitev cono za zračno nadzorstvo v širini 800 km z obeh strani razmejitvene črte med obema deloma Nemčije, prepoved atomskega in termonuklearnega orožja in prenehanje poskusov ■ tem orožjem ter omejitev oboroženih sil glavnih velesil. Ameriški predlog 14. januarja 1957 predvideva v petih točkah mednarodno nadzorstvo ln udeležbo pri poskusih z dalekometnim orožjem. Predlog prav tako predvideva mednarodno kontrolo nad zalogami jedrskega materiala, ki ga ne bi smeli uporabljati v vojne namene. Mimo tega navaja nekatere elemente, ki jih vsebujeta tudi prva dva predloga. Razen treh predlogov velesil so na dnevnem redu še drugi: skupni predlog Kanade, Norveške in Japonske, ki predvideva, da je treba vse jedrske poskuse vnaprej registrirati. To je zelo blag predlog, resnično šele prvi korak k omejitvi poskusnih nuklearnih eksplozij. Na isto temo se nanaša tudi indijski predlog o prepovedi poskusov z atomskim orožjem. Precejšnjo pozornost pa posvečajo v svetu jugoslovanskemu načrtu, zato ker v svojih predlogih ostaja na realnih tleh. Naš predlog predvideva omejen sporazum v tistih točkah, v katerih bi dosegli soglasnost; nadzorovali pa naj bi samo toliko, kolikor so se sporazumeli. Generalna skupščina je tudi predložila pododboru, naj prouči možnosti za sklicanje splošne svetovne razorožitvene konference in naj o vseh doseženih sklepih obvesti komisijo za razorožitev do 1. avgusta 1957. Nekatera vprašanja so že vsekakor zrela za rešitev (prepoved poskusnih jedrskih eksplozij ali omejitev oboroženih sil na določeno število). Svetovna javnost zato upravičeno pričakuje, do optimizem ne bo zaman In da bo razprava v Londonu tokrat premaknila »kraljico problemov« z mrtve točke. MARTIN TOMA2IC J kratko, vendar zanimivo ITALIJANSKA MLADINSKA DELEGACIJA NA BLEDU Delegacija italijanske mladine, ki se je v preteklih dneh mudila v nekaterih krajih Jugoslavije, je v teh dneh obiskala tudi Bled. Zanimala se je za življenje in delo naše mladine. Med drugim so se člani ustavili tudi v Italijanski uniji za Istro in Reki. Zanimali so •e predvsem, kakšno je življenje italijanske manjšine v nagi državi. V torek Je mladinski italijanska delegacija odpotovala z Reke domov v pokrajino Reggio Emilia. V ŽELEZARNI JESENICE SO NAGRADILI NOVATORJE V minulem tednu je Železarna Jesenice zopet priznala denarne nagrade najbolj prizadevnim tovarišem, ki šo prispevali koristne predloge za izboljšanje proizvodnje. Natgrajeni so bili: Jože Filej, Alfonz Velušček, Kari Gerdej, Franc Grazer, Branko Stare, Pavel Debeljak, Ivan Bizjak, Franc Krajcer, Stane Mencinger, Viljem Ravnik, Aleksander Rjazancev in celotna vzdrževalna skupina žerja-vovodskega oddelka, ki so prejeli v skupnem 76.472 din. Avtorjem čestitamo! U. VELIK GOZDNI POŽAR V nedeljo j« izbruhnil nad Presečnikom med Hrušico in Dovjem velik gozdni požar. Gasilci z Dovjega, ki so takoj prišli gasit, so imeli zaradi deloma skalnatega, deloma pa spolzkega terena, težavno delo. Po napornem gašenju jim je uspelo ogenj omejiti. Pri tem so se izkazali tudi naraščajniki. PADEL JE S 5 METROV VISOKEGA ODRA V nedeljo popoldne se je v žebljarni jeseniške železarne teže ponesrečil Milan Jaklič, ki je bil zaposlen pri pleskarskem podjetju na Jesenicah. Padel je s 5 metrov visokega odra na žeblarske stroje, ki so bili pod njim. Nezavestnega so ga takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. KRANJSKI OSMOSOLCI NA OBISKU v GARNIZONU JLA V sredo so bili kranjski osmo-šolci za kratko pcpoldne gostje v kranjski enoti !LA. Oficirji so jim razkazali del strojev, nakar so jih povabili na kratek družabni večer. Pomenkovali so se o svojem življenju. Major Dušan Mrdja je v imenu kranjskega garnizona pozdravil iniciativo mladih ljudi, ki so izrazili željo, da bi obiskali kranjske pripadnike JLA. Želel je, da bi se dijaki še večkrat oglasili pri njih in se seznanili z načinom njihovega življenja. V imenu OO SZDL je sodelovanje pozdravil sekretar OO SZDL Janko Prežel j, ravnatelj gimnazije Miha Mohor pa se je zahvalil za topel sprejem. TOVARNA »PEKO« SKRBI ZA SVOJE DELAVCE Delavski svet tovarne obutve »Peko« v Tržiču je sklenil, da bo v Crikvenici najel stavbo za počitniški dom delavcev tega podjetja, kjer naj bi ti še letos letovali. Delavski svet bo ustanovil tudi stanovanjsko zadrugo, ki bo skrbela za gradnjo stanovanj za svoje delavce. PRIREJANJU GORENJSKEGA SEJMA Priprave za letošnji VII. Gorenjski sejem so ie v polnem teku. Uprava sejma je že razposlala vabila za udeležbo na tej letošnji najpomembnejši gospodarski prireditvi na Gorenjskem. Ker so mnenja v vsaltoletnern prirejanju te gospodarske prireditve v kranjskem okraju različna, smo povprašali, kaj sodijo o tej prireditvi nekateri posamezniki: DUŠAN HORJAK — predsednik Stalne turistične konference za Gorenjsko: »Prirejanje Gorenjskega sejma vsako leto si je že utrlo pot v okviru tovrstnih gospodarskih prireditev v državi, saj je Gorenjski sejem upoštevan kot stalna gospodarska prireditev tudi v sejemskem katalogu Sekcije za sejme pri Zvezi trgovinskih zbornic Jugoslavije. — Gorenjski sejem je pozitivna stvar, le glede prireditev v okviru sejma bo treba marsikaj izpopolniti. Iz sklada za propagando turizma smo letos predvideli tudi nekaj sredstev za turistični del razstave, ki naj bi imel letos smotrnejši gospodarski pečat.« JOSKO VOLAVSEK — predsednik Okrajne tr- govinske zbornice: »Prirejanje Gorenjskega sejma je dobra stvar. Zdi se mi, da ima svoje opravičilo, saj je doslej uspeval taiko v komercialnem kot v moralnem oziru. Prav pa bi bilo, da bi obrt sodelovala z .bolj izvirnimi razstavnimi predmeti.« JOSKO URBANC — predsednik Obrtne zbornice: »Gorenjski sejem ima brez dvoma svojo veliko vlogo in je vsekakor koristen. Ce ne flbd bil potreben, prav gotovo ne bi mcgel tudi doslej obstajati. Zdi se mi pravilno, da bi imel tudi v prihodnje poudarek v obrti in obrtni dejavnosti. Seveda pri tem ne gre zanemarjati tudi industrijske proizvodnje, saj nekatera industrijska podjetja stalno sodelujejo na sejmih, ker pač čutijo za to potrebo in pričakujejo od sejma komercialni učinek. — Očitki, ki so padali dostikrat na rovaš ne-iniciativnosti posameznih vej zasebne obrti, so bili bolj ali manj upravičeni, kajti Gorenjski sojem ni bil najboljši odsev zmogljivosti in sposobnosti obrti na Gorenjskem, ki ima že dolgo tradicijo. V tej smeri se bo treba truditi, da bi dosegli še večje in boljše uspehe, kar pa je predvsem naloga samih ra7.stavljalcev...« I. A. PESTRO DRUŽABNO ŽIVLJENJE V SKOFJI LOKI Kulturno in družabno življenje v Skofji Loki se je zadnje dni sila razmahnilo. V sredo sta organizirali Ljudska univerza in Planinsko društvo predavanje prof. Mirka Kambiča »Julijske Alpe« in »Krasote ameriški kanjonov«. Velika dvorana KUD je bila polna občinstva. V četrtek je gostovalo z Rem-čevb »Magdo« Prešernovo gledališče iz Kranja. To je bila že šesta predstava za premierski abonma gledališča KUD »Tone Sifrer«. Razen tega pa je v četrtek zvečer TVD »Partizan« organiziral družabni večer. — Za nedeljo obeta Škofjeloški akademski klub mladinski ples v gimnazijski telovadnici. ▼ OBČINI KRANJ JE PREDVIDENIH 9 OSEMLETK Svet za šolstvo pri ObLO Kranj je pred dnevi razpravljal o možnostih za uvedbo enotnih osemletnih šol v začetku prihodnjega šolskega leta. V krajih, kjer za ustanovitev popolnih osemletk ni pogojev, bodo podružnične šole. V kranjski občini predlaga svet za šolstvo naslednje osemletke: 1. Rupa (v prostorih osn. šole Kranj) s petrazredno podružnično šolo Prim-skovo; 2. Center (v I. gimnaaiji) s štirirazredno podružnico Besnica; 3. Planina, ki se bo združila z II. gimnazijo; 4. Stražišče I. (sedanja osnovna šola) s podružnicama Mavčiče in Pševo; 5. Strnžišče II. (III. gimnazija) s podružnico Zabnica; 6. Predoslje brez podružnic; 7. Preddvor s podružnico Kokra (3 razr.); 8. nepopolno osemletko Jezersko; 9. osemletko Duplje s podružnico v Naklem in Podbrezjah. Sole v Šenčurju, Goricah, Vo-klem, Ollševku in Podblici bedo ostale take kot doslej, ker za osemletke še nimajo pogojev. To so za sedaj samo še predlogi. Posebna komisija bo v kratkem izvedla tudi rajonlzaeijo. ŠOLSKI ODBORI NA BLEDU PREMALO SKRBIJO ZA VZGOJO STARŠEV Komisija za družbeno upravljanje na Bledu je pri ocenitvi dela šolskih odborov ugotovila premajhno povezavo le-teh z odbori SZDL. Šolski odbori so doslej za vzgojo staršev slabo skrbeli. Tudi pionirske organizacije so preveč prepuščene same sebi. Zadnje čase ikaže zanje precejšnje zanimanje Društvo prijateljev mladine skupaj s starešinskim svetom. Komisija je tudi ugotovila, da so sredstva, ki jih daje občinski odbor za vzdrževanje šol in nabavo nove šolske opreme in učil, premajhna. Najslabše je na Bohinjski Beli. Delo hišnih svetov je na področju blejske občine še zelo šibko. Nekateri člani se navadno branijo najnujnejšega dela. Težave so tudi zaradi tega, ker je večina zgradb starih, manjka pa finančnih sredstev za popravila. Nekateri sveti, ki so delavni, so mnoge stvari izboljšali z majhnimi sredstvi. S. B. MLADINSKO organizacijo SNUJEJO V Kranjski gori so se sestali predstavniki množičnih organizacij, da bi pripravili vse potrebno z» ustanovitev mladinske organizacije. Čeprav deluje v kraju taborniška organizacija, TVD Partizan in mladinska sekcija pri DPD Svoboda, je še vedno precej mladincev, ki ne sodelujejo pri nobenem izmed omenjenih društev. Predvsem tem, pa tudi vsem ostalim, bi bilo posvečeno delo nove organizacije. S. volitve v delavski svet Železarne bodo 25. aprila V torek je delavski svet Železarne Jesenice sprejel sklep o razpisu volitev za osrednji DS in grupne delavske svete, ki bodo dn« 25. aprila. Volilne komisije so že izvolili. Delavski svet je potrdil tudi zaključni račun Železarne za leto 1956 ter sklenil, da bodo i* lanskega fonda za plače nagradili člane kolektiva za praznik dela. U. na kokrici se JE prijavilo 37 krvodajalcev Okrajni odbor RK Kranj je priredil na Kokrici večmesečni zdravstveni tečaj. Vodila ga je tov. Anica Sicherl, ki je poučevala tudi ročno delo, kar je privabilo tudi mnogo žena. Tečaj je obiskovalo 50 tečajnic. Številna predavanja so ponazarjali razni filmi. Po predavanju o krvodajalstvu, ki ga je imel dr. Stangel z Golnika, se je prijavilo skupno 37 krvodajalcev. Ob zaključku tečaja so tečajnic* priredile lepo razstavo ročnih del- 44 C.4A Kranj. 22. marca 1957 Glas Gorenjske 3 MEOBKLESANI, VENDAR ZGOVORNI DROBCI IZ PRAKSE DELAVSKIH SVETOV V ŠKOFJELOŠKIH PODJETJIH Danes teden je bil v Skofji Loki posvet predsednikov delavskih svetov, ki ga je sklicala komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL. Na Posvetu so se v okviru priprav na volitve in kongres delavskih svetov pogovorili o iz-kuSnjah samoupravljanja v posameznih podlih. Zabeležili smo tele izjave predsedni-delavskih svetov: »Šešir«: »Pri zadnjih volitvah smo hoteli *°biti v delavski »vet kar največ mladine. potem pa se je pokazalo, da mladina često n'nn lastnih stališč do posameznih problemov, da se tudi ne zanima dovolj za vprašanja in zato včasih le formalno glasuje. — Vendar pa delavski svet ni samo na papirju; uprava podjetja ga upošteva. Vsak član Prejme pravočasno dnevni red za zasedanje, včasih pa je seja sklicana tudi zelo na hitro, •d danes na jutri. — Zdaj jt v delavskem 'vetu 15 članov, v prihodnje pa jih nameravamo izvoliti 21.« Gorenjska predilnica: »V glavnem nimamo posebnih problemov, razen v zadniem •asu, ■ skrajšanimi nočnimi izmenami. Nekateri so namreč za take izmene, drugi so Proti, tretji pa so »nevtralni«. Vzrok je v t«m, da ljudje še ne vedo za nove tarifne postavke, a zdaj bo stvar jasna. — V delavskem svetu je 35 članov, od tega 17 žensk ta 18 moških; mladine je 12. — Člani delavskega sveta se za probleme zanimajo; računovodja se potrudi, da jim stvari poljudno razloži.« Gradiš: »Naš centralni DS je v Ljubljani. V obratnem delavskem svetu je 13 moških ta 2 ženski; kandidirali smo tudi 3 mladin-a niso bili izvoljeni. Zasedanja so redna. Največ težav je s tarifnim pravilnikom. — Prej smo imeli nesoglasja z upravnikom, »daj je bolje.« Komunalno podjetje: »Povprečna starost *ltnov kolektiva je 40 let. Nimamo prosto-T*v za politično življenje, zato je opaziti **«ivnost. Ljudje delajo raztreseni tu in tam. Predvsem bi radi imeli stalne delavce, a jim *• moremo nuditi stanovanj.« »Kroj«; »Celoten kolektiv predstavlja de-,av»ki gvet, ker je le 24 ljudi. Nismo si še *a Jasnem, ali moramo imeti predsednika ^•lovskega sveta. Pogovorimo se o vsem. — Včasih ustavimo delo za 5 ali 10 minut, pa ** Pomenimo...« Mlinsko podjetje: »Celoten kolektiv je v delavskem svetu. Upravni odbor pa šteje • članov. Upravnik potegne včasih po svoje, moral bi bolj spoštovati sklepe v zapisniku. Nekateri sklepi se ne uresničijo, a potem na 8'ji stvar spet porinemo naprej. Najhujši so Problemi okrog tarifnega pravilnika.« »Transturist«: »V delavskem svetu je ves kolektiv. Najtežje je zbrati skupaj ljudi, šoferji so namreč vedno na terenu. Včasih se ■•stanemo v nedeljo zjutraj. Sestanki so r*dni. Podobne težave ima sindikat. Ko smo lani sklicali občni zbor sindikata, smo ga •norali petkrat preložiti, preden smo bili »klepčni.« Pilama: »Celoten kolektiv predstavlja delavski svet. Seje delavskega sveta, upravnega odbora in sindikata imamo kar skupno.« »Jelovica«: »Delavsko upravljanje je pri n&» v zadnjem letu dokaj napredovalo. Prej *rno samo združevali podjetje, kar je povzročalo nekatera trenja v kolektivu, zato J* vsak obrat zahteval svoj delavski svet. Zdaj »o v delavskem svetu zastopani ljudje ix vsth obratov. Lani smo največ razpravljali o surovinah. Organi delavskega upravljanja »o upoštevani. Člani delavskega sveta s« ie oglašajo na zasedanjih, ne tolma-*Uo pa vsi sklepov kolektivu ali pa jih tolmačijo narobe. Računovodja pa, ko operira z raznimi konti (denimo pri zaključnem rakunu), ne tolmači poljudno« »Tehnika« (gradbeno podjetje): »Imeli smo Premalo stikov s sindikatom. Zdaj je boljše, ^a »e lahko že kar pohvalimo. Sestanki so Precej redni. Težave so z delovno silo. Da Di plan izpolnili, bi morali dobiti še najmanj 30 ljudi. Člani delavskega sveta Taz-Pravljajo na sejah, a problemov, ki jih res *ežijo, ne povedo, zato se le-ti tudi ne redijo. Tudi jaz sam nimam izkušenj, kot jiih lrtlajo industrijski delavci glede sestankov.« »Odeja«: »Celoten kolektiv je v delavskem 8vetu. Zdaj smo obravnavali družbeni plan, *arifni pravilnik in norme. Sedaj ni sezone, **elamo za zalogo. Sestanki so redni, če pa e kaj izrednega, se Dogovorimo kar med «el °vnim časom, ker nas ni mnogo« Strojno podjetje: »Od zunaj je bilo slišati, g* j* naš delavski svet slab. Ce bi bil res J- *. bi podjetja že ne bilo več. Lami so se *nJ»li kar trije komercialisti. Aprila še ni-m° vedeli, kaj bi delali, ker komerciala ni izv^1**Vl'la trga' Jeseni &mo m0'rall vs0 P1*0-He-»•—•-«.<- ~" ' LEPŠI DOHOD DO KULTURNEGA DOMA V KAMNIKU Zapuščeni trikot pred podjetjem »Kamnik« in kulturnim domom, kjer so lani podrli barake, bodo zdaj spremenili v park. Načrt za uravnavo tega prostora je napravljen, tako da visokih orehov in jesenov ne bodo posekali. Uravnava povzroča dosti dela, ker bo treba še odstraniti betonske temelje porušenih zgradb. Z. SEMENSKA SLUŽBA V KRANJSKEM OKRAJU Semenska služba v kranjskem okraju je v letošnjem letu zajela okoli 300 ha površin, zasejanih s semenskim krompirjem. Količine krompirja s teh površin bodo tudi odkupili. Prav tako je že zagotovljenih 2 milijona dinarjev za selekcijsko postaj* v Poljanski dolini, ki bo vodila selekcijo krompirja. Na Sorskem polju so napravili poizkus in zasejati 8 sort uvožene pšenice, pri kateri uporabljajo močno gnojenje (približno 1000 do 1500 kg gnojil na hektar) in vse agrotehnične ukrepe. Ugotoviti hočejo, kako deluje alpsko podnebje na posamezne sorte uvoženih semen pšenice. I. A. ZAŠČITA RASTLIN PRED KOLORADSKIM HROŠČEM V lanskem letu so poškropili proti koloradskemu hrošču 75 odstotkov vseh površin, zasejanih z raznimi rastlinami. Tudi letos nameravajo škropiti proti temu škodljivcu. V ravninskih predelih škropijo z navadnimi škropilnicami, treba bo nabaviti seveda tudi kako motorno škropilnico, v hribovitih predelih pa bodo morali škropiti s posebnimi, tako imenovanimi molekulatorji. Seveda bo treba te pripomočke nabaviti. I. A. APNENJE ZEMLJIŠČ NA GORENJSKEM Lani so začeli v občini Cerklje in Ziri s apae-njem zemljišč. Letos bodo nadaljevali to akcijo še v Selški dolini in na področju škofje Loke. S to akcijo žele predvsem dobiti odgovor na vprašanje, ali se da z apnenjem zemljišč doseči boljši sestav zemlje ali pa so potrebne v posameznih krajih melioracije. Seveda je slednji macin precej dražji. I. A. NOVE KNJIGE »KMEČKE KNJIGE« Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je izdala knjižico: »Predelava sadja v brezalkoholne pijačo«, ,ki jo je napisal strokovnjak za ta vprašanja Franjo Kafol. Knjižica ima na 40 straneh poleg uvoda še naslednja poglavja: Splošno o sadnih sokovih — Najprimernejše sadje za sokove — Cista steklenica in dober zamašek — Priprava sadja — Preprosto vkuhavanje sokov v steklenice — Vkuhavanje in storili/.iranje — Baumanov pasterizator — Sadni sokovi v sodih — Razpošiljanje sokov za potrošnjo. * * * V zbirki učbenikov pri založbi Kmečke knjige je izšla knjižica »Upravljanje kmetijskih gospodarstev«. Knjižica ima na 128 straneh zanimivo vsebino. Nanjo opozarjamo vse, ki sodelujejo pri upravljanju kmetijskih gospodarstev, posebej pa še kmetijske zadruge, katerih vlogi v našem kmetijstvu je posvečenega tudi precej prostora. »DELO IN VARNOST« številka 1. ln t. S prvo in drugo številko, ki sta pravkar izšli, začenja svoj drugi letnik strokovni časopis »Delo in varnost«, glasilo o aktualnih vprašanjih produktivnosti in smotrnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji. Iz vsebine prve številke: Franjo Aleš — »Naš program«, ing. Ervin Perne — »Povečanje storilnosti dela«, ing. Hubert Clemenz — »Vpliv izpla-čevalnih dni na neopravičene izostanke in na obratne nezgode«, ing. M. B. — »Zaščitni rokavniki«, K. P. — »Delo Okrajne komisije za HTZ v Kranju«, Silvo Furlan — »Povečanje aktivnosti komisij za higiensko-tehnično zaščito«, F. A. — »Organizirajmo borbo proti obratnim nezgodam« (zgled ravenske železarne), ing. Janko Svajger — Olga Maček: »Profesionalni traumatizem« (ocena), ing. Boris Go-stiša — »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Vsebna številke 2.: Franjo Aleš — »Varstvena vzgoja delovnih kolektivov«, ing. Ervin Perne — »Organizacija dela v podjetju«, dr. Leon Jerovec — »Standardni stroški kot pripomoček za merjenje produktivnosti in ekonomičnosti v podjetju«, Franc Rupret — »Možnosti in pomen analitične ocene delovnih mest v gradbeništvu«, dr. Jerovec — »Diagrami in tabele v službi analize in kontrole stroškov«, prof. M. Battestin — »Priručnik za higiensku-tehničku zaštitu rada« (ocena), ing. Boris Gostiša — »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti« (nadaljevanje). Prit Kam % njim? Majben, suh človek, slabo oblečen, s spačentm obrazom, ki ga brezzoba usta še poudarjajo, stoji pred menoj. Brada mu pri govorjenju poskakuje, ko stari ženici pri jedi. Govori in govori. Pripoveduje svojo življenjsko zgodbo .. . Bil je delavec. Vestno je opravljal svoj posel, čeprav ni bil lahek. Ob vsakem vremenu je moral biti na cesti. Zato ni nič čudnega, da ga je — slabotnega kakršen je bil — začela razjedati bolezen. Nekaj časa se ji je upiral, potem pa je moral v posteljo. In vse je šlo svojo logično pot. Zdravniški pregledi, višji pregledi, komisije in končno odločitev: mož ni več sposoben za terensko delo. Predlagamo, da se ga premesti na lažji posel. Podjetje, v katerem je delal, ni ustreglo zdravniškim nasvetom. Čeprav bi odgovorni tovariši lahko našli kako lažje delo zanj, so ga odpustili. Kdo ve, če je možakar sploh popolnoma prišteven, so pri tem pomenljivo ugotavljali. Predlagali so ga za invalidsko upokojitev. Mož pa se je upokojitvi upiral. Ni hotel biti nekoristen član družbe. Čutil je, da bi lahko še delal. Morda res ne na kakem zahtevnejšem delu, za kak nezahtevnejši posel bi pa že še bil. Vprašanje je tudi, kako bi se spričo pičlih službenih let preživljal z invalidnino. Doma je imel dva otroka, ki sta hodila v šolo in bolehno ženo. Začel je iskati pravico' na sodišču. To pa je dolgotrajna stvar. Medtem je dobival od Zavoda za socialno zavarovanje samo skromno podporo. S temi denarji pa se ni dalo živeti. Iz meseca v mesec je šlo teže. Nekaj časa so krpali družinski proračun s prodajo inventarja, ki ga niso najnujneje rabili. Potem so se začeli zadolževati po trgovinah. Kmalu so se jih povsod otepali. Prišlo je celo tako daleč, da so jim tik pred zimo zaplenili drva, ki so jih sami napravili v bratovem gozdu (z bratovim dovoljenjem in dovoljenjem Uprave za gozdarstvo seveda) in z izkupičkom pokrili dolgove. Sedaj stoji ves obupan pred menoj. Kaj naj storim? Da ga potolažim, mu pravim: »Morda bi se kako honorarno delo našlo tudi pri nas. In kak tisočak bi lahko dobili takoj na račun. Iščemo nekoga, ki bi nam zbral čimveč naročnikov za najnovejšo knjigo, ki je že v tisku. Morda bi poskusili v vašem kraju. Počasi, in pa, ko bi bilo vreme ugodno . ..« »Prav rad,« mi odvrne. »Počutim se toliko zdravega, da bom z veseljem povprašal pri ljudeh, če bodo naročili vašo knjigo. A žal ne vem, če bom imel kaj uspeha. Zato, oprostite, denarja vnaprej res ne morem jemati.« Osupnil sem. Ne samo zato, ker je kljub težki situaciji, v kakršni je bil, odbil ponujeni denar, čeprav tudi zato. Bolj zaTo, ker sem pomislil: Bi se mož ob vsej svoji tenkočutnosti drznil potegovati za delo, če bi bil vnaprej prepričan, da za delo ni več sposoben? Ali morda ljudje, ki so ga odpustili, mislijo, da je to storil tudi zato, ker je pač neprišteven . .. ABC V »PLAMENU« SO RAZPISALI VOLITVE V DELAVSKI SVET Dne 19. t. m. je bilo v tovarni vijakov »Plamen« Kropa redno zasedanje delavskega sveta. Člani so potrdili zaključni račun za leto 1956 in razpravljali o proizvodnem planu za prvo letošnje četrtletje. Razen tega so razpisali tudi volitve v novi delavski svet, ki bodo 24. aprila. LEPO DARILO KAMNlCANOM V torek je prispelo v Kamnik lepo darilo. Mednarodna organizacija za pomoč otrokom UNICEF je poklonila popolno opremo za otroški dispanzer. Kamničani pa zanj še vedno nimajo primernih prostorov in bi nujno potrebovali nov zdravstveni dom. Z. »TRIGLAV« REPUBLIŠKI PRVAK V sredo popoldne je Triglav v postavi (Martelanc 876, Stare 854, Ambrožič M. 839, AmbreiVč L. 823, Tur k 819 in Debeljak 795) dosegel skupno 5006 keglje/, kar mu je zadostoval o, da Ji postal republiški prvak za letošnje leto. Skupno je v prvenstvu Triglav podrl 19.889 kegljev. lna srednja šola, znanje Šenčur. 2 tujih jezilkov vsaj pasivno. — Prodam motor NSU 250 CCM informacije v Potovalni agenciji »TRIGLAV«, poslovalnica v odličnem stanju. Naslov Šimenc Franc, Bolnišnica Golnik. Prodam vzidljiv štedilnik — levi, čisto nov, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Prodam cca 3000 kom. zidne opeke. — Poizve se v Stražišču 297. Prodam skoraj nov »Pfaf KINO ŽIROVNICA 23. in 24. marca, mehiški film »MEHIKA V PESMI«. KINO DOVJE MOJSTRANA 23. in 24. marca, ameriški film »PRELOMNICA«. Kranj ali direkcija Bled OBJAVE. Trgovsko podjetje Kranj, telefon 192 obvešča ce- entlaV«""^- 7tro7 jfli aparati ^fJJ^^^^J^^*? (entla, robi, veže, šiva gumb-nice in gumbe itd.) z motorjem ali brez. — Krumpestar Ivana, Sp. Duplje 34. Prodam stavbno parcelo 6000 kvadrat, metrov na Kokrici. Naslov v upravi lista KINO RADOVLJICA Od 22. do 24. marca, italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, »Knrivo« 17.30 in 20. uri. KINO LJUBNO 23. in 24. marca, amer. barvni fižolovke in palice za paradiž- mm »BORBA ZA POSEST«. V nike po znižanih cenah — ko- soboto ob 19.30 uri ter v nedeljo mad po din 7 in 5. Dalje pripo- 0b \q [n i8. uri. roča potrošnikom, da se poslužujejo potrošniškega kredita za nakup premoga. Kredit bodo dajale banke in hranilnice od 1. p£enf pVodVm'Telo dobro 3; *> 30. 7. ti. delavcem in u- sluzbencem s posredovanjem ohranjeno moško kolo »Stever«, železno pečico in violino (čelo). Naslov v upravi lista. Prodam odlično ohranjeno motorno kolo »VVanderer« 97 ccm — Levičnik Milan, urar, Kranj. Prodam dobro ohranjeno spal-aico iz trdega lesa. — Poljska pot 6, Kranj. Stavbno parcelo v centru prodam. Naslov v upravi. Prodam dva nova biljarda, orehovo spalnico (masivno) in nekaj knjižnih omar dolžine 2,5 m — pleskano. Cena ugodna. Naslov v upravi lista podjetij, uradov in ustanov, ostalim potrošnikom neposredno. Te ugodnosti se lahko poslužujejo tudi potrošniki, ki stanujejo v hišah s centralnim ogrevanjem po hišnih svetih preko stanovanjske skupnosti. Poslužujte se zgoraj navedenih ugodnosti pravočasno. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 22. do 24. marca, ameriški film »BELI JORGOVAN«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 23. in 24. marca, nem. film »GOSPODIČNA CASANOVA«. V soboto in v nedeljo samo ob 20. uri. GLEDALIŠČE KINO »STORŽIC« KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 22. marca ob 16. in 20. uri: gostovanje v Novi Gorici. A. Remec »MAGDA«. 22. marca, ob 16., 18. in 20. uri Sobota 23. marca ob 16. in 20. Kupim šivalni stroj pogrezljiv angie5ki barvni film »SVENGA- uri: Gostovanje v Novi Gorici, z okroglim čolničkom. Naslov v Armand Salacrou »NOCl JE- upravi lista. 23. marca, ob 16., 18. in 20. uri ZE«. Nudimo hrano in stanovanje angleški barvni film »SVENGA- Nedelja 24. marca ob 16. uri -dekleta, ki bi pomagala v pro- Li«. ob 22. uri premiera amer. izven in za podeželje. Alojz stem času na kmetiji. Naslov v barv mma »TUJEC V SEDLU«, upravi lista. 24. marca, ob 9.30 uri amer. Iščem gospodinjsko pomočnico £ilm »VIKEND V VALDORFU«. z znanjem kuhe. Stanovanje in ot) 14>( 16 ( 18 in 20. uri angl. hrana v hiši. Nastop možen ta- barvni film »SVENGALI« — zadnjikrat. koj. Naslov v upravi lista. Za pomoč na kmetiji nudim hrano in stanovanje pošteni tovarniški delavki. — Naslov v upravi. Remec: »MAGDA«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto in nedeljo 2?. in 24. marca ob 19.30 uri Karel Ca-pek »MATI«. TRZNI PREGLED v kranju Jutranje vrvenje na kranjskem KINO »TRIGLAV« PROISKOVO 23. marca, premiera ameriške-Iščem upokojenca s ženo, Še ga filma »VE/SELO UDARI PO zmožnega delati na sadnem in SKRBI« ob 20. uri. zelenjadnem vrtu. Za to delo 24. marca, amer. film »VI-bo imel prosto stanovanje in KEND V VALDORFU« ob 15., živilskem trgu je v ponedeljek kar se pridela na vrtu za lastno 17. in 19. uri — zadnjikrat. obetalo živahno kupčijo. Gospo- KINO »SVOBODA« ***** so pričakovale, da bedo STRAŽISCE cene Padle; T ™S 24. marca, amer. barvni film niso kdovekaj popuščali. Med »DZIPSI«, ob 15. in 20. uri. potrebo. Sprejel bi tudi samo žensko. Tomazin Franc, Zaloše 9, Podnart. Sostanovalko sprejme delavska družina. Naslov v upravi lista. »Delikatesa« Kranj sprejme 24. dve pomožni knjigovodski moči. »TUJEC V SEDLU« ob 19. uri. solatami je prevladoval regrat, ki so ga prodajali po 20 din me-kino »naklo« rico. Merica radiča je bila 130 marca, amer. barvni film dinarjev, merica motovilca pa Upravni odbor časopisno-založniskega podjetja „Gorenjski tisk" mesto razpisuje KOMERCIALISTA Pogoj: srednješolska izobrazba s prakso r komercialni službi, zaželena je praksa v papirni ali časo-pisno-založniški stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na upravo „Gorenjskega tiska" v Kranju, Koroška 6. JAVNA LICITACIJA za izvrševanje gradbenih in gradbeno-obrtniskib del Tekstilna tovarna „Inteks" v Kranju razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih obrtniških in inštalaterskih del za graditev devet-stanovanjskega bloka. Predračunska vsota znaša 18,500.000 din. Licitacijska obravnava bo 8. 4. 1957 ob 9. uri dopoldne v prostorih Tekstilne tovarne „Inteks". Projekt in vsi potrebni licitacijski pogoji bodo interesentom na razpolago od dneva razpisa licitacije dalje v prostorih investitorja. 25 oziroma 30 dinarjev. Jajčka so obdržala ceno 14 din, nekateri pa so jih ponujali celo po 15 din. Tudi izbira jabolk je bila precej velika. Cene so se gibale po kakovosti, od 35 do 50 dinarjev za kilogram. Cena čebule je poskočila od 100 na 110 dinarjev. Ostale cene: fižol 60 dinarjev liter, česen 8 do 10 dinarjev glavica, zavitek peter -šilja 10 din, merica špinače 30 dinarjev, kilogram zelja 50 din, četrtinka masla 120 dinarjev. v Skofji loki Izbira na loškem živilskem trgu je bila v srede precej pestra. Cene so bile naslednje: zelje v glavah 50 din kg, kislo zelje 50 din kg, kisla repa 20 din merica, por 7—10 din komad, špinača 20 din merica, radič 25 din mer., motovileč 25 din merica, regrat 20 din merica, črna redkev 5 din komad, korenje 15 din kg, peteršilj 10 din zavitek, čebula 100 din kg, česen 8—10 din glavica, jajca 13 din komad, surovo maslo 400 din kg, liter smetane 150 din, sirček 12 din (komad, jabolka 55 din kg, liter suhega fižola 60 din. v kamniku Kamniški živilski trg je bil dobro založen. Zabeležili smo naslednje cene: kislo zelje 60 dinarjev kilogram, kisla repa 30 din kg, radič 140 din kg, regrat 15 din merica, jabolka 30 do 45 din kg, čebula 100 din kg, česen 10 din glavica, jajca 13 in bodico 7.n uvod bo tale kar dobra! £ Ko sem zadnjič rajžal z vlakom proti Jesenicam, sem bil na postaji v Radovljici deležen tolikšne lepote in užitka, da moram še vam povedati. — Ko se boste peljali skozi radovljiško postajo, si oglejte tisto pobočje na levi strani železniškega poslopja. Menda še niste videli vse življenje lepšega smetišča. Pa kaj bi hvalil! Tudi taka razkošna smetišča močno plemen iti jo turistične privlačnosti Gorenjske, zlasti pa — Radovljice! Tole pa v premislek škofjeloškim vzgojiteljem! 0 Ko sem se ondan sprehajal po Loki, sem naletel na gručo šolarjev, ki so se na poti iz šole pretepali kar sredi ceste. Ko sem jih opozoril, da to r»i lepo in da Jim grozi nevarnost zaradi živahnega prometa, so me poučili, da ni dostojno vtikati nosu v stvari, ki me nič ne brigajo in da naj se praskam tam, kjer me srbi. Da bi ta nauk tudi kaj zalege! so me objestni mulci kar s kamenjem nagnali. 0 Ta dan sem pribrenčal tudi na Suho pri Skofji Loki. Naneslo je tako, da sem vtaknil nos v poslovne prostore državnega posestva in ugotovil, da ostanejo le-ti nezaklenjeni, četudi odhajajo ljudje za več ur zdoma. Tokrat sem hotel govoriti s knjigovodkinjo, pa sem čakal polni dve uri. Le to sem zvedel, da je odšla v mesto. — Lepa beseda tudi v »bodicah« lepo mesto najde — zato svarim zaupljivo knjigovodkinjo, naj v bodoče, ob času svoje odsotnosti, zaklepa pisarno. Ni nevarnosti, da bi kdo odnesel knjigovodske skrbi, utegne pa se zgoditi, da bo »dobila noge« kakšna druga stvar. £ Kaj menijo tisti iz Pre-doselj, da se jih ne upam vtakniti v bodice! — Ko sem jo zadnjič ob end po polnoči prisekal do gostilne pri Ku- raltu, se mi je od začudenja kar kolenilo: gostilna je bila kljub pozni uri odprta. Pa kako veselo je bilo pod to streho. Pijanci so se drli kot grešne duše. Pa še to moram .povedati, da sem tisto noč prav v tej gostilni na povabilo nekega okajenega dedca prisostvoval ustanovnemu Občnemu zboru društva pre-tepačev. % Vso zimo, pa čeprav nam je letos z mrazom in snegom pošteno prizanesla, smo si močno želeli pomladi. No, dočakali smo jo — včeraj, 21. marca smo pozdravili prvi pomladni dan. Kako ga bodo pozdraviLi mladi ljudje? Nekateri z radostjo, drugi z nezaupanjem.. . pomlad pa bo pisala v srca ljudi svoje vesele in žalostne zgodbe. In če bi vse te zgodbe prebrali? Prav gotovo bi se ob njih zamislili in dejali: ljubezen ni greh — to je grenka sreča! Sicer pa, ne bodimo črnogledi! Naj bo tako ali drugače, tudi jaz sem pred nekaj dnevi prebral takšno ljubezensko zgodbico dveh mladih ljudi, ki jima je pomlad na-sula v srci zvrhano mero nemirnega koprnenja, žal pa sta čustva ljubezni doživljala vsak po svoje ... Nič veselega ne bo v teh vrsticah — namenil sem jih mladim ljudem. Preberite jih in presodite! Topel večer me je zvabil v park. No, zgodilo se je .. . Proti svoji volji sem slišal razgovor med deklico in fantom, ki sta pod okriljem noči iskala zatišja v mračnem gaju. Njemu je bilo štiriindvajset let, njej morda sedemnajst. »Cemu molčiš? Saj to povej — me imaš rada?« je vprašal fant Tih šepet. .. Fant Je deklico objeL »Nikar, prosim te!« se je branila. »Zakaj ne? Saj praviš, da me imaš rada,« je fant silil vanjo. »Ze že, toda. ..« je rotila. »Kaj toda... Ne izmikaj se!« je grozil on. »Seveda, če bi bila z drugim, se ne bi branila.« »Prosim, ne žali me! Mar tako plačuješ zaupanje, ki ga imam vate?« »Zaupanje? Kako bedasto! So še druge stvari. Misliš, da bom zastonj brusil noge po. parku?« se je zasmejal fant. Nekaj grozečega je bilo v njegovem glasu. Zdajci je postal nasilen. Objel je deklico, hoteč j« s silo poljubljati. »•Pusti me!« je kniknila in se na silo iztrgala. »Sramuj se! Je to tisto, kar sem zaslužila?« Močan udarec je padel na dekletovo lice. Fant Je pobesnel. »Na, to zaslužiš, preklete cipa!« se je utrgalo iz njega. Nov udarec Je zadel deklic« v obraz. Ni se branila. Fant se je zasukal in izginil v noč. Ona pa Je stala kot pribita na mestu in gledala za njim — nema in toga . .. Vse se je odigralo tako hitro, da sem se šele ta hip zavedeL Pristopil sem k njej. »Pojdi, punčka,« sem Je nagovoril, »in pozabi, če moreš!« Pogfledala me je. Nič začudenja ni bilo v njenem pogledu. Zdelo se mi je, kot da bi me pričakovala. — Tako bleda in nebogljena je bila v medlem luninem soju. Zazrl sem se ji v obraz. Pogledala me je in trpek nasmeh ji je preletel lice. Tedaj sem občutil tudi jaz nekaj njene bolečine — v »r-cu uboge deklice je divjal vihar . . . Izgubljala je ver« r ljubezen in človeka... Tako mirna je bila. In vendar, to, kar sem videl, mi je povedalo dovolj. — Videl sem prazen pogled 1» dvoje solz v očeh ... Glejte — takšni smo! Vas pozdravlja Vaš Bodičar 14 d:n komad, peteršilj 10 din šopek, zelena 60 din kg, por 50 dinarjev kg.- Tudi to pot je brilo naprodaj veliko vsakovrstnega semena. v TRŽIČU Tržnica v Tržiču je od tedna do tedna bolj založena z blagom. Na tržne dneve, t. J. vsako sredo in soboto je blaga na izbiro, v manjši meri se blago prinaša v tržnico izven tržnih dni. Cene pa so izvzemši pri sadju še znatno višje kot v drugih krajih in se Tržičani upravičeno vprašujejo po vzrokih. Jajčka, zelo drobna, so bila po 15 din, surovo maslo po 600 do 700 din, mi pa najboljše kvalitete. Čebula je že po 110 din kg, koruzni z d rob po 80 din, ajdova moka po 100 din, jabolka po kvaliteti od 35 do 55 din kg. — Dobrih jabolk je na trgu veliko, tako da ne gredo vsa v prodajo. Motovileč, radič in regrat prodajajo na merico, toda taka prodaja je kočljiva za kupca. Tudi zeljnate glave so naprodaj po zelo različnih cenah. — Mnogo je na trgu domačega žganja po 400 do 420 din liter, za katerega se hitro najdejo kupci. Negotinci spet prodajajo na tržnici vino po 150 din, kupcev pa ni mnogo, ker vino ni posebno dobre kakovosti. GIBANJE PREBIVALSTVA v TRŽIČU Poročili so se: Valentin Ba-loh, vratar in Jožefa Skantar, tov. delavka. Umrli so: Ivana Peternel, roj. Peiernel, upokojenka; Amalija Vodnik, roj. Kališ, gospodinja. NA JESENICAH Poročili so se: Viktor Renko, bol. strežnica; Anton Laharnar, tov. delavec in Jožefa Mišic, žel. čuvaj in Marija Torkar, uslužbenka; Ladislav Skrinj ar, vodni instalater in Marija Crv, tov. delavka; Ludvik Kokošinek, električar in Vlasta Cerne, bol. strežnica; Vincencij Pogačar, tov. delavec in Ljudmila Ber-guš, tovarniška delavka. Umrli so: Franc Martinuč, oseb. upokojenec; Valerija Von-frina, roj. Humar, gospodinja; Jože Babic, delovodja; Alojz Franc, oseb. upokojenec; Ivan Konic, oseb. upokojenec; Adil Zahirovič, otrok; Andrej Balon, uslužbenec; Marija Repinc, roj. Mencinger, druž. upokojenka; Stanko Fidelj, drž. uslužbenec; Janez Kokalj, novorojenček; Karolina Ušaj,' roj. Vengar, za-sebnica; Ivan Ribnikar, učenec; Pavla Jelen, roj. Manfreda, gospodinja. §§ S SODIŠČA TOKRAT MU OBOGATITEV NA RAČUN DRUGIH NI USPELA Nekateri obrtniki se v svojem pohlepu za čim večjim dobičkom poslužujejo najnizkotnejših načinov izkoriščanja delavcev. Pred nedavnim se je zagovarjal pred Okrajnim sodiščem v Radovljici zaradi kaznivega dejanja kršitve predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju in utaje davka Alojz Pintar, zasebni obrtnik za izdelavo igrač, iz Lesc. Med šolskimi počitnicami v letu 1954 in 1955 je za izdelavo igrač najemal tudi sezonsko delovno silo — dijake in dijakinje srednjih šol, ki 10 delali v delavnici osem do dvanajst ur dnevno, včasih pa tudi več. Po predpisih bi moral z delavci skleniti delovne pogodbe, v katerih bi 'bili določeni pogoji dela in višina plače, ki pa ne bi smela biti nižja pri vsakem .posamezniku od povprečja tarifnih postavk za u-strezno kategorijo strokovnosti za delavce, ki so zaposleni v državnih obrtnih delavnicah. Vsega tega seveda ni storil in se je na ta način izognil kontroli nad plačevanjem prejemkov, deloma pa tudi socialnim dajatvam, ker je le delno prijavil zaposleno osebje socialnemu zavarovanju. Plače, ki jih je izplačeval zaposlenim dijakom, so bile dosti nižje od minimalnih plač nekvalificiranih delavcev in so se gibale okoli 25 din na uro. Svoje izdelke je zlahka prodajal, precejšen del Jih J' bilo namenjenih tudi za izvoli zato so poedinci opravili veC nadur, katerih pa ni plačeval • 50% pribitkom na osnovne pla-če. S tem je oškodoval pet zapo" slenih dijakov za 1680 nadur, ▼ vrednosti okoli 19.860 dinarjev! zavod za socialno zavarovanj* pa zaradi neplačanega prispevk» za okoli 90.000 dinarjev. Prav tako je v davčni prijavi za let* 1955 navedel za 130.380 din miiJ1 dohodek od dejanskega, da bi »e na ta način izognil plačilu davka na dohodek v znesku 80.784 d I' narjev. Svoje dejanje je skui*» na sodišču opravičiti z izgovorom, da ni poznal predpisov i° s tem, da ga zaposleni dijak1 niso terjali za dodatek za nad' urno delo. Sodišče ga je upoštevajoč, da še ni bil kaznovan U1 da je že znesek utajenega davka pred glavno obravnavo poravnal, obsodilo na 40.000 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka v zneski 5000 dinarjev in na povračilo neplačanega dodatka za nadurfl* delo oškodovancem v zneski* 19.860 dinarjev. Razen obsodb* pa je zahteval tudi Okrajni z»' vod za socialno zavarovanj9 povračilo prispevka v znesk^ okoli 90.000 dinarjev. Ta primer nazorno kaže, 9& kod nekaterim obrtnikom denar za razkošje. Take pojave bo mo^ odpraviti le z dosledno kontrol0 nad delom nekaterih obrtnikov, le tako bomo lahko dosegli, d» bodo bolj dosledno Izpolnjeval' svoje obveznosti do družbe 1° posameznikov. -nc TRIGLAV : medvode 66:46 (24:24) V prijateljski košarkarski tekmi so mladinci Triglava vre' magali košarkarje iz Medvod-Prvi polčas sta bili moštvi Pre' cej izenačeni, kasneje pa je Tr1' glav prevladal na igrišču zmagal. t Kranj, 22. marca 1957 Glas Gorenjske 5 Z LETNE SKUPŠČINE SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KRANJ Pred kratkim je bila v Kranju letna skupščina Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, ob številni udeležbi delegatov vseh društev in predstavnikov političnega in društvenega življenja v Kranju. Poročilo je postavilo v ospredje vprašanje družbenega življenja delovnih ljudi, vprašanje razvedrila in koristne izrabe tistega časa, ki ostane -med delovnim časom, političnim de-; rn in življenjem v družini. Pretežna veČina ljudi preživlja čas v službi, na !' <'nkih, ali pa se zapira v družinski •l 1U, pri tem pa gre mimo tiste člo-"tške vsebine, ki jo daje prijetno razvedrilo v prijateljski družbi. V v/'!>redje je postavljeno vprašanje kulturnega družbenega doživljanja, ki pt>veka sprošča in poživlja, medtem j'0 danes nekateri poznajo samo de-<■ 'no dolžnost, drugi pa svoj družinski *rc>g in mali egoizem. Svobode in prosvetna društva so v '■_''.> smeri napravile korake, ki pa ne J; egajo smotra, omejile so se na nekaj družabnih večerov za člane last-nega društva ali pa na lahkotnejši (Plehikejši) repertoar, medtem ko za Ot'iotno prebivalstvo kraja še niso našli Ustrezne oblike družbenega življenja. S tem v zvezi so načeli delegati vprašanje domov, ki ne ustrezajo klubskemu načinu družbenega življenja, Drugo važno vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo izobraževanje odras-iih. V tem pogledu so bili uspehi prav nu.ihni, izražajo se le v posameznih predavanjih, ki so jih priredila posamezna društva, trajnejših oblik izobraževanja pa niso nikjer uvedli. Edina izjema so kmečko - gospodarske šole za kmečko mladino, ki so uspele zlasti tam, kjer je dobra organizacija mladih zadružnikov. Te šole so istočasno dokaz, da šole za odrasle niso> samo stvar Svobod in prosvetnih društev, temveč so stvar vseh prosvetnih institucij kot so Sveti za šolstvo pri ObLO, zlasti pa sindikatov. Vzgoja in izobrazba delavskih kadrov, ki so izšli iz nezadostno razvitih osnovnih terja, da se pomanjkljiva izobrazba nadoknadi v večletnih večernih šolah lr* tečajih splošnega in strokovnega teobraževalnega tipa. S sredstvi in 8trokovnim kadrom, ki hi mogel orga-n'2irati tako izobraževanje, pa razpo-1??ajo ljudski odbori in podjetja, ki "^ajo biti tudi prvenstveno zaintere-5irana na izobrazbi delovnih kadrov. knjižnice pomenijo možnost ši-^>kegai individualnega izobraževanja. Posamezne knjižnice so lepo napredo-vale. je pa še nekaj obč. LO. ki v Preteklem letu niso dali skoraj niče-N»T za napredek knjižnic. Tako pa v nekaterih občinskih središčih životarijo in žive le od idealizma nekaterih Prostovoljnih kulturnih delavcev. Spremembe nastopajo tudi v pogledu dviganja strokovnih kadrov. Novih dirigentov in pevovodij ni, zato bo treba za začetnike dirigente pevskih zborov i-n instrumentalnih skupin ustanoviti na obstoječih glasbenih šolah posebne oddelke, za režiserje pa pri Prešernovem gledališču stalno režisersko šolo. Razprava, v katero je posegel tudi tajnik glavnega odbora sindikatov, tov. Roman Albreht, je pokazala, da je ljudskoprosvetno delo na važnem razpotju in da bo uspelo le ob širo- kem sodelovanju vseh družbenih čini-teljev, zlasti ljudskih odborov in sindikatov. Po razpravi je bila odlikovana vrsta starejših Svobodašev. B. 'fUm. ht'jSk gledamo »SVENGALI« V angleškem barvnem filmu »Svengali« bomo našli le malo svetlih strani. Vse je tako podpovprečno — zgodba, scenarij, režija, fotografija, da se gledalec nehote vpraša: mar filmski producenti res tako podcenjujejo okus gledalcev? Tokrat so na filmski trak posneli zgodbo, ki pripoveduje o hipnotizerju in glasbeniku Sven-galiju, ki dela s svojo hipnotično močjo čudeže . .. Seveda je zgodba začinjena z dobro mero mistike in naivnosti, ki se stopnjujejo do neumnosti. Kaj več kot o nedomšselni režiji Noela Langleva bi morda lahko napisali o igri igralcev Hildegarde Neff, Terence Mor-gana in Donalda VVolfita, ki pa niso presegli povprečja. aa »ONA JE VEDELA, KAJ HOČE« Ob tej ameriški barvni komediji ne gre toliko za ugotavljanje kakšnih posebnih umetniških kvalitet, ki bi povzdignile film nad povprečno raven, temveč za ugotovitev, da smo taksnih ztrodb, pa tudi slabših in boljših, videli že precej. — Zgodba je sicer našim pojmom iz kakršnih koli prepričanj malce odmaknjena, lahko pa jo opravičimo na kratko: pač Amerika, da o Hollywoodu ne govorimo! V skopi oceni: scenarij, režija, igra — vse povprečno, pa ne tako slabo, da ne bi film nudil povprečnemu gledalcu uro in pol zabave. Vsekakor nas pa prijetno preseneča ljubka Deb-bie Ra.vnolds, ki je dobila v Dicku Powellu simpatičnega soigralca, a a Aldo de Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic« v uprizoritvi Mestnega gledališča na Jesenicah. KRITIKA V NIŽAVI 44 Menim, da je vsakomur jasno, da bodi kritika objektivna, toda prav zadnje čase se pojavljajo pri nas ocene, ki so pisane bolj ali manj subjektivno in zdi se, da recenzenti le preradi pozabljajo, da je treba pri pisanju ocen prezreti prav vse osebne simpatije. Predvsem pa je ta zahteva nujna, kadar se nekdo loti ocenjevanja dela celotnega ansambla nekega društva, in to dela skozi vso sezono. V eni izmed prejšnjih številk GG se je tov. PK. lotil ocene loške uprizoritve drama »V ni-žavi«, pri tem pa je navedel tudi nekaj splošnih trditev, ki pa jih ljudje pri loškem KUD ne moremo jemati resno. In v teh nekaj vrstah bi skušal tov. P. K. pokazati, da je v svojih trditvah »udairil mimo«, da so njegove trditve subjektivne in prazne. Tov. P. K. (zakaj se ni podpisal s polnim imenom?!) ugotavlja, da so v Loki z uprizoritvijo drame »V nižavi« vendarle začeli napredovati. Mimogrede povedano: drama »V nižavi« je bila pravzaprav nekak »kulturni kompromis«, saj delo kot tako ni prav nobena umetniška stvaritev, je čisto povprečna melodrama, notranje razbita, brez-idejna itd. Zaradi tega so nam nekateri Ločani očitali korak nazaj v našem razvoju, konservativnost. Nasprotno pa vidi tov. P. K. v tem velik korak naprej!? Torej smo se znašli med dvema stoloma; verjetno pa je, da se nahajamo v očeh tov. P. K. še taim nekje v vsezaverodom-cesarjevski dobi. Toda tako gledanje je vendar odločno površno, plitvo in konservativno! Nadalje pravi recenzent, da v Loki ni najti dobrega režiserja. — To resnico poznamo žal že nekaj let. Sicer pa, kako si tov. P. K. zamišlja režiserja-amaterja? Pa menda ne z diplomo AAU v žepu! Je že tako, tov. P. K., da se pri diletantskih odrih loti režije tisti, ki ima poleg merice znanja tudi največ poguma in je pripravljen prijeti v roke poleg režijske knjige tudi kladivo — čopič. Kdo more zahtevati od amaterja popolno obvladanje odrske tehnike, izkušenih režijskih prijemov itd., saj si še recenzenti niso na jasnem z umetniško opredelitvijo dela! Videti je, da se zadnje čase preveč oddaljujemo od pojma »amater«. Amater se sproti izpopolnjuje, se sproti uči, dela zgolj iz ljubezni do odrske umetnosti, ni pa noben vseznalec, da ne rečemo dovršen umetnik, in kot takega je treba amaterja tudi ocenjevati1 Izenačevanje pojmov amater in profesionalec se zadnje čase le prepogosto ponavlja in skrajni čas je, da se ta dva pojma spet pravilno opredelita. »Da je napredek očiten, ni treba posebej ponavljati, očiten pa je tembolj, ker ga ni nihče pričakoval« — lep, zelo lep primer leporečja, frazarjenja1 in prav nič drugega. Za ilustracijo poglejmo samo letošnji loški repertoar: Moliere »Sganarel« in Lope de Vega »Paštetar« (vsekakor klasika, tov. P. K.); Hof-man »Svetloba velike« samote (slovenske novitete — zanič, tov. P. K.); Tiran »Čarobne gosli« (za najmlajše — tudi zanič). Pa vendar niste pričakovali »Mlinarja in njegovo hči« ali pa kakega »Strahu na sokolskem gradu«, da se tako čudite napredku?! Sicer smo pa v Loki poleg Matajevega Matija in Švejka igrali z uspehom že tudi Mil-lerja, Williamsa, in tudi Cankarja in ta imena so dovolj, da lahko trdimo, da smo že prerasli čitalniški okvir, toda ne samo z repertoarnega aspekta, temveč tudi z igralskega in režijskega. In v Loki imamo že tudi dve leti abonma, kar za amatersko gledališče ni graje vredno. Odveč bi bilo pisati še o drugih dokazih in z njimi dokazovati nepoznanje razmer, neznanje in sentimentalni snobizem. Da pa ne bi mislili, da zapadamo v svetožalje; Ločani smo željni kritike, želimo, da bi bila vsaka premiera pravilno ocenjena, da bi bili uspehi in napake prikazane v pravi luči, zavedamo se, da pravilna kritika uči, da je zdrava, da kaže pot k napredku. Odločno pa smo proti vsakemu ovinkarjenju, proti gostilniškemu blefiratnju, ki dostikrat že meji na šarla-tanstvo. Menim pa, da velja to tudi za ostala amaterska gledališča, ki imajo prav tako težave z ansamblom, z odrsko izreko in tehničnimi rekviziti kot jih imamo mi, in ki se prav tako trudijo nuditi Ob takih razmeran gledalcu čim več in čim kvalitetnejše, nuditi to, kar lahko nudi amater. Jože Kloboves KULTURNA BELEŽKA Z BLEJSKE DOBRAVE Letos so na Bohinjski Beli slovesno praznovali vse pomembnejše obletnice, kakor Linhartov jubilej, Prešernov praznik, pred nedavnim pa 8. marec — dan žena. Posebnost letošnjih praznovanj je izredno dober obisk, česar doslej ni bilo opaziti. jNaj-bolje obiskana pa je bila proslava dneva žena. V tesno zasedeni dvorani se je predstavil občinstvu močno okrepljeni mešani in meški pevski zbor, z zanimivimi prizori pa ie sodelovala šolska mladina. Precej pozornosti je vzbudila tudi uprizoritev kratke tivedejanke, ki jo je za ta dam napisal osmo-Sclec jeseniške gimnazije, Jože Zupan. Podobna proslava je bila tudi na Bledu, kje.-bo na čast 8. marcu priredili slovesno akademijo. -Jb INTERNI NASTOPI GOJENCEV NA KRANJSKI GLASBENI SOLI Kakor prejšnja dva, tako je bil pretekli Petek tudi tretji interni nastop gojencev GIas,bene šole v Kranju uspešno naključen. Tudi tokrat ni manjkalo poslušalcev — zla-. fti onih, ki z zanimanjem zasledujejo glasino vzgojo na tem zavodu. Nastopilo je 16 gojencev iz razredov za klav,ir, violino, pihala in solopetje. — Te 8*8 bene produkcije, ki jim posveča vodstvo '.oie veliko pozornost zlasti zato, ker se .go-JPr"-'i že od prvih začetkov glasbenega študija privajajo na nastope pred poslušalci, se bodo ponavljali še ves prihodnji mesec. Postopoma bodo nastopili vsi, to je 250 gojencev zavoda. s. PREDAVANJA SVOBODE NA JESENICAH SO DOBRO OBISKANA Letos je Svoboda na Jesenicah priredila več predavanj, ki se odlikujejo zlasti po kvaliteti in zanimivosti. — Pred kratkim je predaval v tesno zasedeni dvorani delavskega doma dr. Karel Rosenstein. Predavanje o vtisih s poti po Indiji so spremljali številni diapozitivi. Tudi šola za starše, ki jo je organizirala jeseniška Svoboda, ni ostala brez odziva. Predavanj, ki se vrste vsak teden, se udeležuje nad 200 mater in očetov. — S spletenimi predavanji, s šolo za starše ter jezikovnimi in strojepisnimi tečaji je uspelo jeseniški Svobodi uresničiti del svojih načrtov pri vzgoji ljudskih množic. u- USPEHI IN TEŽAVE KAMNOGORISKE IGRALSKE DRUŽINE Pred kratkim je kamnogoriško prosvetno društvo uprizorilo komedijo »Navadni človek«. — Uprizoritev je dokaj dobro uspela. Iz priznanja, ki so ga dali navdušeni gledalci igralcem, je bilo moč posneti željo, da bi bilo v bodoče na domačem odru še več takih uprizoritev. Požrtvovalni igralci so po tokratnem uspehu sklenili naštudirati tudi dramo »Sveti plamen. S sredstvi, čeprav pičlimi, ki jih dobiva društvo od vstopnih, počasi toda vztrajno urejajo oder, ki ni ravno v zavidljivem stanju. Zavedajo se namreč, da bo tudi dobro urejen oder prispeval svoj delež h kvaliteti bodočih uprizoritev. — Z dobro voljo in požrtvovalnostjo se da premostiti številne težave! — menijo člani tamkajšnje igralske družine. p. »VZORNI SOPROG« NA ODRU KRANJSKOGORSKE SVOBODE DPD Svoboda »Slavko Cerne« Kranjska gora, je v soboto in v nedeljo postavila na oder v režiji Ivana Marinka, komedijo Ave-ryja Hopvvooda »Vzorni soprog«. Doslej so morali Kranjskogorčani veseloigre »uvažati-(gostovalo je MG Jesenice s Scapinovimi zvijačami lin Svoboda »Tomaž Godec« s Srečnimi dnevi), zdaj pa se je izkazalo, da so jim sami ne-le kos, ampak jih celo dobro zaigrajo. Publika je uživala zlasti ob zreli situacij-ski komiki, pa tudi ob uspelih likih igralcev, ki so vsi po vrsti dobro rešili svoje vloge. V vlogi Billvja Barletta je nastopil Miloš Sodja. njegovo ženo Margaret je kreirala Marija Košir, Jack Wheller — Tone Prezelj, njegova žena Blanch — Andreja Oitzl, Friderik Evans -— Lojze Cuznar. Ugajala je Vida Dorčec v vlogi Margaretiine sobarice Mary. Kot nosača sta še nastopila Janez Kerstein in Andrej Gosar. Sceno za uprizoritev je posodilo MG Jesenice in priznati je treba, da je bila dobro prirejena. Režiji se je čutilo večmesečno delo z igralci, ki so bili suvereni gospodarji prostora. J. S. ŠESTA; IN SEDMA PREMIERA GLEDALIŠČA NA JESENICAH Mestno gledališče na Jesenicah je pred kratkim uprizorilo šesto premiero letošnje gledališke sezone, in sicer Alda de Benedettija komedijo »Dva ducata rdečih vrtnic«. Režiser in inscenator BOJAN CEBULJ, je tudi tokrat povsem uspel. Sam je igral Alberta Veranija, medtem ko je igrala Marino MARJANCA CEBULJEVA, Tomaža Savel-lija je igral Marijan Stare ter Rozino Francka Pri-stova. Igralci so s temperamentno igro že takoj v prvem dejanju navezali stik s publiko, za kar jih je tudi primerno nagradila. K uspeli uprizoritvi je veliko pripomogla tndi funkcionalna scena. Na večer pred praznikom žena pa so jeseniški gledališčniki presenetili občinstvo s sedmo premiero letošnje gledališke sezone, s Capkovo dramo »Mati«. Sedmi premieri bosta sledili še dve, in sicer Olivera Stuarta »Čudovite pustolovščine ene noči«, ki jo bodo uprizorili konec marca in v maju Gol-donijev »Lažnlk«. v kolikor bodo dopuščale finančne možnosti, bo gledališče naštudlralo za 1. maj še Ocvirkovo dramo »Ko bi padli oživeli«. Priznati je treba, da letošnji repertoar Mestnega gledališča na Jesenicah ni le obširen, marveč tndi dokazuje, da je gledališče ubralo pravo pot v repertoara! politiki. Dejavnost gledališča je dosegla v tej sezoni višek, pa tudi kvaliteti ni kaj očitati. Želeti bi bilo, da bi gledališču ob koncu letošnje sezone uspelo uprizoriti še opereto na letnem gledališču. U. Z razstave v Mestnem muzeju v Kranju VITTORE CARPACCIO (*-I55--1525) Movo Uršule in princa Herea s kraljem Maurom v (Benetke, Akademija) wbwmimw \ mnmmmm^tmmmm -i^mmmfummmimmtmMimM ■Mawea*iwws»wiMMWw»jh*^ v.. m \ •. \ «. \ . v xt .v v n n •„ ... n v m« BREZBRIŽNOST SE LAHKO MAŠČUJE RECEPTI n \ v \ sv \ \ vv \ \ \ v \ . VSE. Pričakovanje otroka je zmeraj povezano s strahom pred porodom in z bojaznijo, da o-trok morda ne bo normalno razvit. Kljub temu pa marsikatera žena, četudi si otroka želi, ne stori vsega, da bi si olajšala porod in zagotovila otroku zdravje. Mimo počitka^ rednega gibanja in vsestranskega zmernega življenja je v času nosečnosti potrebna tudi pravilna prehrana, od katere sta v veliki meri odvisna počutje bodoče matere in otrokov razvoj. Kaj pomaga, če nosečnica je za dva, če pa v hrani ni n. pr. dovolj beljakovin, kalcija, železa itd., kar nujno potrebuje ZARADI »ČASTI« Štiri leta je tega, kar je Marko spoznal Vido. Na plesu sta se srečala še nekajkrat po tisti februarski nedelji. Dekle je bilo dolgo nezaupljivo, čeprav ji je bil temnolasi fant všeč. Enkrat v življenju je že doživela polom, zato ni hotela znova za-bresti v take težave. Fant je po Obljubi, da jo bo poročil, pobegnil čez mejo; tako je morala sama preživljati dve hčerki. Pa vendar si je želela ljubezni in razvedrila. Kdo bi ji zameril! Z Markom sta se še tisto poletje poročila. Zelo jo je razvajal in sprva je minevalo njuno skupno življenje brez večjih težav. Vida je leto dni še hodila v službo, nato pa se je rodil sin. Ostala je doma in tudi kasneje ni več odšla na delo. Z možem sta se od Vidinih staršev odselila v novo stanovanje. Dokler je Vida delala v tovarni, je sama prejemala otroške dodatke za hčerki. Potem bi jih moral prejemati Marko, a se je vedno izgovarjal, da denarja za tuje otroke ne dobi. Vida se je vdala v to, dokler se ni prepričala, da bi ga lahko dobil. Zdaj čaka že petega otroka. Odnesi med njo in možem so se v zadnjih letih močno spremenili. Tisto, kar nekoč Marku ni pomenilo ovire, ga je nenadoma pričelo motiti na vsakem kor altu. Ženina nezakonska otroka, ki jima je bil očim, je zasovražil. Ni ju hotel priznati in prejemati zanju mesečnih doklad, da bi ne omadeževal svoje »časti«. Da je žena pri tem trpela in se mučila, kako bi skuhala in oblekla številno družino, mu ni bilo mar. V družbi se je Marko štel za naprednega državljana, ki je obračunal z navlako starih predsodkov, doma" pa je na enakopravnost žene popolnoma pozabil. Ko sb mu na oddelku za socialno varstvo dejali, da bi moral kot očim na svojem službenem mestu prejemati dodatke za ženina prva otroka, je izjavil, da ni očim. »Ce me boste pa k temu silili,« je zagrozil, »bom zapustil ženo in si poiskal službo v drugem kraju.« In vse to samo zaradi »časti«, na katero je ob poroki popolnoma pozabil... J. O. zase, še bolj pa za svojega novo rojenega otroka. Samo debele-nje nosečnici še ne zagotavlja, da bo otrok čvrst in zdrav. Veliko žena je tik pi«ed porodom slabokrvnih, tožijo tudi, da jih bolijo zobje, nervozne so, četudi živijo zmerno in niso preobremenjene z delom. Vse te težave marsikdaj pripišemo lahko prav nepravilni prehrani. Seveda pa se brezbrižnost do POMLAD V ITALIJI ZGORNJA MODELA SMO POSNELI IZ ITALIJAN. MODNIH REVIJ. KOSTIM NA LEVI NOSIMO OB SVECANEJŠIH PRILOŽNOSTIH IN JE IZDELAN IZ TEMNEGA BLAGA. DRUGI, SVETLOB AR VNI KOSTIM JE KROJEN V ŠPORTNEM SLOGU. ZANJ SI LAHKO IZBEREMO TWEED ALI KAKO DRUGO PRIMERNO TKANINO, KI NI PREVEČ OBČUTLJIVA. prehrane lahko maščuje tudi nad otrokom, ki začne bolehati za rahitisom, veliko jih v prvem letu starosti tudi umre in zboli. — Vse to kaže, da nosečnice ne uživajo dovolj mleka in mesa ter sadja in zelenjave, v čemer je največ snovi, ki jih njihov organizem nujno potrebuje. Več o vsem boste lahko izvedele v knjižici »Pretirana nosečnic«. BENEŠKA RIŽOTA 6 dkg surovega masla, 30 dkg riža, juha ali voda, sol, 5 dkg parmezana, 15 dkg telečjih ali kurjih jeter, 3 dkg surovega masla, čebula, 1 dkg moke, 2 dkg paradižnikove mezge, juha, sol. Na maslu prepražimo riž, da postane prosojen, nato ga solimo, zalijemo z dvakratno množino juhe 3li vode in dušimo 20 minut. Kuhan riž zmešamo s polovico nastrganega parmezana, ostalega pa po-tresemo po vrhu potem, ko je riž že v skledi. Nazadnje denemo v sredino riža ragu, ki ga pripravimo tako, da na maslu zarumenimo sesekljano čebulo, pridenemo na tenke liste zrezana jetra, jih prepražimo, potresemo z moko in jo zarumenimo, pridenemo še paradižnikovo mezgo, zalijemo vse z juho, solimo in prevremo. CVETAČA V SOLATI Lepa glava ovetače, slan krop; 1 dl olja, 1 dl kisa, poper. Cvetačni cvet odločimo od listov in stebla tako, da ostane še cel. Nato ga skuhamo v slanem kropu, odcedimo in denemo v skledo. Iz olja, kisa in popra naredimo marinado in polijemo z njo cvetačo v skledi. PRAKTIČNI NASVETI ČIŠČENJE PODA Gumasta tla — razen polivinilnih tekačev uporabljamo za zaščito kuhinjskih tal lahko tudi tekače iz guime. Le-ta je sicer trajnejša, vendar skoraj še enkrat dražja, razen tega dolgo ohrani značilni neprijetni vonj in jo je teže dobiti na trgu. Kamnita tla, teraco ploščice. — Tovrstna tla umivamo s toplo milnico, nato pa še s čisto vodo. Suha lahko tudi namažemo s parketnim loščilom, vendar za delovne prostore to ni priporočljivo, ker so spolzka in ovira pogosto umivanje. Lakiran pod. — Lakiranega poda ne smemo ribati z milom niti s pralnim praškom. Očistimo ga najprej prahu, nakar ga umijemo z vodo. Ne močimo ga preveč! Pod moramo nato dobro posušiti. Lignolit. — Masa iz žagovine je tako zvani lignolit, bodisi ulit na mestu ali položen v ploščicah (25X25 cm, debelina 1,5 cm) v cementno malto. Na že obstoječi ladijski pod ne nameščamo niti teh ploščic niti mase, za novogradnje pa sta zelo priporočljiva. Lignolit je zmes lesne moke, magnezijevega klorida in drugih primesi. J Nekoč je živel kralj. Zena mu je umrla in mu pustila majhno hčerkico. Deklica je bila lepa in dobra in iskreno je ljubila svojega očeta. Pozneje pa se je kralj ponovno oženil. Druga žena mu je pripeljala še dve hčerki-pastorki. Bili sta grdi in hudobni. Na vso moč sta se trudili, da bi pri kralju mlado princeso, očrnili. Začeli sta proti njej spletkariti. In res je kralj pričel dvomiti nad iskrenostjo in dobroto svoje hčerke. Ko so bile nekoč vse tri pri njem, je sklenil, da jih preizkusi. Zato vpraša najstarejšo, kako visoko ga ceni. »Kot svoje življenje!« Kralju je bil odgovor všeč. »Kot vse zlato na svetu,« je dejala druga. Tudi to je kralju laskalo. In slednjič vpraša najmlajšo, svojo pravo hčerko. »Kot kruh in sol,« je preprosto odvrnila. Kralj se je silno razburil, da ga deklica tako omalovažuje. Saj kruh in sol si privošči največji revež. In ukazal je svojim ljudem, da izženejo princeso v velik gozd in jo prepustijo divjim zverem. Deklica je neutolažljivo jokala. Zavetišče si je poiskala v votlem drevesu. V istem gozdu pa je lovil divjad mlad kraljevič. Slišal je |e pse, kako lajajo in jim je »ledil. V drevesnem dupiu je odkril mlado princeso. Zazdela se mu je silno lepa. Vzljubil jo je, jo odpeljal na svoj dom in pripravil razkošno svatbo. Povabljen je bil tudi princesin oče. Za poročno kosilo je mlada nevesta prepovedala, da bi jedi solili in tudi ni pustila, da bi postregli gostom s kruhom. Med povabljenci je raslo nezadovoljstvo in kralj, princesin oče, jt dejal: »Najboljše manjka!« »In kaj naj bi to bilo?« je vprašala nevesta. »Kruh in sol.« je odvrnil kralj. »Da,« je rekla princesa, »tako kot kruh in sol sem cenila svojega očeta, pa me je zato zavrgel in pregnal.« Ob teh besdah je kralj spoznal svojo hčerko, vroče jo je objel in od veselja zajokal. Spoznal pa je tudi nevoščlji-vost in hudobijo svojih pastork. Kot prej princeso, ju je pregnal globoko v gozd in do danes še nihče ni slišal, da bi ju našel kakšen princ in ju odpeljal na svoj dom. Prev. M. 8. MIHA KLINAR: niapaintnka Aja tutaja, sonček zahaja; v zibelki zlati sladko je zaspal. Aja tutaja, lunica vzhaja; iz lunice škratek Sanjarček je vstal. Z lunice splezal po lestvi je zlati, s koškom na rami in s sanjami v košku. Aja tutaja, Sanjarček prihaja, sanje prinaša, punčka, zaspi! Ninika mala že je zaspala. Kaj neki sanja, da se smehlja? Morda o Sneguljčici, morda o Pepelki, morda o mamici, ki še bedi? Morda jo škratek je med zvezde ponesel in se na Rimski cesti igra? Morda se vozi z Velikim vozom, Morda se z Malim vozom pelja? Škratek Sanjarček je vsemogočen; morda da Niniki zvezde z neba? Jaz jih bom videl zvezdice čiste, videl jih zjutraj boni, ko se zbudi. S sončkom zaspala, s sončkom bo vstala, skrila bo zvezdice v svoje oči. KRI/ANKA MHfA MOTORJU« VODORAVNO: 1. pamet, razum; 3. v njej se vzgajamo ln učimo; 6. atletska panoga; 7. z vseh strani obdan» zemlja z vodo; 10. tekočina, ki se pretaka po žilah: U-dela nam svetlobo; 13. del obraza; 15. pol svetloba, pol tema; 17. vrsta drevesa; 19. predplačilo; 20. odlična ocen* v spričevalu; 22. zgodna. NAVPIČNO: 1. mrčes, ki se najraje skrije v laseh; Z-vrsta motornega vozila; 4. plavam po zraku; 5. če; 8. žensko ime; 9. z njo solimo; 10. mesto ob jadranski obali; 12' učena; 14. delo kiparja; 16. potočna žival; 18. oče; 21. ve«' nI k. PIONIRJI, PRESODITE SAMI, CE JE PRAV ... ... da tale deček v svoji objestnosti razbija s fračo steklene izolatorje? .. .da ta dva dečka brcata žogo na prometni cesti? 24 Kranj, ?2. marca 19!".7 CI«e<5 korenjake 7 ŽIVLJENJSKI POGOJI V VOJNI AKADEMIJI Prvo" leto prejema gojenec plačo 800 dinarjev mesečno, v tretjem letu pa 1400 dinarjev. Razen tega so zagotovljene tudi vse ostale življenjske potrebščine. Po končani akademiji prejme gojenec rvanje podporočnika, 15.500 dinarjev plače in 148 tisoč dinarjev v gotovini, kar je namenjeno nabavi •Preme. Pogoji za sprejem v vojno akademijo so sledeči: Vse Vojne akademije trajajo 3 leta, razen sanitetne, kjer traja pouk 4 leta. Prvi pogoj za sprejem na vojno akademijo, letalsko, letalsko-tehnično *n vojno-pomorsko akademijo je, 8 razredov gimnazije z zrelostnim izpitom ali tehniška srednja *ola in ,ja kandidat ni starejši od 21 let. Za vstop v vojno pomorsko strojno akademijo ln vojno tehniško akademijo so v veljavi isti šolski P°goji kot v prejšnjem odstavku, le s to razliko, da kandidat ne sme biti starejši od 23 let. Za vstop v intendantsko vojno akademijo kandidat ne sme biti starejši od 22 let, za sanitetsko akademijo pa m let. Razen tega morajo biti mladeniči fizično »dravi in povprečno dobri dijaki. Življenjski pogoji v podoficirskih šolah Gojenci podoficirske šole prejemajo mesečno Plačo od 600 do 900 dinarjev, hkrati pa so pre-skrbljcni z vsemi življenjskimi potrebščinami. Dva *W večkrat mesečno obiščejo brezplačno kino ali gledališče. Sola jim nudi tudi dovolj prostega časa ** 0rejevanje osebnih opravkov, saj imajo gojenci naJmanj trikrat tedensko prost izhod v mesto. Gorućem, ki končajo šolanje, je priznana srednja *°'a in imajo pravico do vpisa na visoko šolo, kjer študirajo kot podoficirji. , Po opravljeni podoficirski šoli dobe gojenci na-ziv vodnika z 11.000 dinarjev mesečne plače, uni-'°rmo pa prejemajo brezplačno. Pogoji za sprejem v podoficirsko šolo: V podoficirsko pešadijsko šolo, konjeniško, sani-tetsko, artilerijsko, inženirsko, tankovsko, v šolo za »veze in mornariško šolo so sprejeti mladinci s 4 razredi gimnazije aH s šolo, ki je sorodna obrtniški tehniški šoli in da niso mlajši od 15 in ne »tarejši od 19 let. Pouk na teh šolah traja 2 leti. Mehansko strojna podoficirska inženirska šola, tehniška šola za zvezo, pilotska podoficirska šola, specialna tehniška, letalsko tehniška in strojna Mornariška podoficirska šola sprejema mladince s *• razredi gimnazije ali tehniško srednjo šolo in da niso mlajši od 15 let in starejši od 18 let. Pouk na te& šolah traja 3 leta. Podrobne informacije dobe kandidati aH njih »tarši na Vojnem odseku v Kranju v sobi št. 5 ali P» telefonu 360. major Dušan Vukovič ČLOVEKOLJUBJE PA TAKO... »no «. marca je pogorela hiša Franca Koprivca ▼ Skofji Loki, v kateri je stanovala štiričlanska Krmeljeva družina. Družina je ostala s C0-letno bolno materjo in 4-letnim otrokom čez noč brez ■*rehe. odgovorni organi Občinskega ljudskega od-°r* Skofja Loka so oškodovani družini hitro pri-*ko*iIi na pomoč in ji skušali priskrbeti prazno dvosobno stanovanje v hiši Marije Okornove. — Us'užbenec stanovanjske uprave se je še isti dan napotil k Okornovi, ki je soseda oškodovane Krme-Ijeve družine, in ji predlagal, naj jo sprejme začasno v svojo hišo. Okornova je izjavila: »Prav tega, da me boste silili, naj se ta družina vseli v •"oje stanovanje, sem se bala, ko sem zvedela za Požar.« V nadaljnjem razgovoru je še dodala, da n» vselitev ne pristane pod nobenimi pogoji. Tudi Prigovarjanje organa LM, ki je Okornovi dejal, naj bo uvidevna do nesrečne Krmeljeve družine, •ie bilo zaman. Ko si je uslužbenec stanovanjske uprave želel ogledati stanovanje, mu je odklonila vstop vanj z besedami: »Jaz sem lastnica. Dobiti moram najprej odločbo, na katero imam pravico pritožbe, razen tega pa imam tudi pravico izbirati stanovalca,« Pripomnila je še, da ni le njena hiša v Loki. Okornova zelo dobro pozna predpise, ki so ji v korist, pozabila pa je na dolžnost človeka — na pomoč v nesreči. Odločbo, ki jo je izdala stanovanjska uprava, je dobila, vendar se nanjo ni pritožila. Krmeljevo družino je sprejela v svojo hišo, vendar ne v prazno dvosobno stanovanje. Na razpolago ji je dala Predsobo za kuhinjo in še eno malo sobico. Z. M. Pri Salzburgu v Avstriji je rudnik soli, ki pa ni samo rudnik, ampak so ga domiselno in spretno spremenili hkrati tudi v zelo obiskovan turistični objekt. Žičnica te popelje na hrib pred vhod. Tam te že vabi gostišče. Potem ti v garderobi posodijo rudarsko obleko. Brž ko vzameš v roko še rudarsko svetilko, te že fotografirajo; seveda ti je nerodno, da fotografije ne bi naročil, zato poveš naslov, kam naj ti jo pošljejo. Medtem ko čakaš na odhod v jamo, ti iz ličnih kioskov ponujajo drobne spomine in razglednice. Ko pa se pr.idričaš po drsalnih stezah iz rudnika, se skoraj zaletiš v stojnice, od koder te spet vabijo, da kupiš vsaj majhen prigrizek. Tudi največja avstrijska akumulacijska elektrarna Kaprun je hkrati turistični objekt, z avtobusnimi progami, stojnicami, fotografi, gostišči, vzpe-njačo. .Turizem pomaga naglo vračati izdatke za gradnjo elektrarne. Tako spretno izkoriščajo prav vsako najmanjšo možnost zaslužka, ki jo nudi turizem. V Štefanovi cerkvi na Dunaju, recimo, prideš prej do stojnice kot do oltarja; enako je v kolnski katedrali. Ko sem si te stvari ogledoval, sem primerjal naše gostinstvo in naš turizem in se spomnil, kako so predlanskim turisti pred Postojnsko jamo kupovali v spomin na obisk v Sloveniji samo suho robo, ker primernejših spominkov pri najboljši volji niso našli. Spomnil sem se tudi doživljaja, v neki naši restavraciji pred petimi ali šestimi leti. S težavo sem priklical natakarja in ga prosil, skoraj zares prosil, naj mi prinese pijačo. »Oprostite, niste v mojem rajonu!« Debelo sem ga pogledal, saj nisem takoj razumel, kaj mi hoče s tem povedati. »Pri tej mizi ne strežem jaz. Počakati morate, da pride mimo drug natakar,« je dodal nato bolj po domače , in odšel — stat k oknu. No, pa to se je zgodilo že pred leti. Zdaj lahko rečemo, da je že mnogo bolje. Tako dobro, da bi bili lahko že zadovoljni, pa v gostinstvu s temi rečmi le še ni. Mnogi ljudje v gostinstvu se trudijo po svojih močeh, toda so pojavi, ki še močno jemljejo ugled našemu gostinstvu ln turizmu. »Planiški teden« je na Gorenjskem v tem pogledu najbolj svež in izrazit primer. Tisti, ki si prejšnjo nedeljo v Planici na letošnji najmnožič-nejši gorenjski turistični prired.tvi niso mogli kupiti niti kruha niti kisle vode niti cigaret, ker je vsega zmanjkovalo, prav gotovo ne bodo pohvalili ne gostinstva ne trgovine v tem kotu naše domovine. Gostinska in trgovska mreža sta ob tej priliki izpričali dokajšnjo mero nespretnosti in pomanjkanja samoiniciative. Oglejmo si samo tole primerjavo: na jesenskem »kravjem balu« v Bohinju, ki ga je obiskalo nekaj tisoč ljudi, so gostinska in trgovska podjetja iztržila 3 milijone din ali prav toliko kot v »Planiškem tednu«, na katerega pa je prišlo skupno — če računamo vse tri dni — okrog 30.000 ljudi. Vsak obiskovalec »Pla-niškega tedna« je kupil (pa še to z veliko težavo) povprečno le za 100 din jedi, pijače ali cigaret. Nekatera gostinska ln trgovska podjetja v tem delu Gorenjske sploh niso pokazala Interesa., da bi GORENJSKI NOGOMETAŠI SE PRIPRAVLJAJO' NA SPOMLADANSKO SEZONO Kako se pripravljajo Tržičani? Se deset dni je ostalo do začetka prvenstvenih borb v ljubljansko-primorski ligi. Gorenjski nogometaši so jesenski del zaključili na naslednjih mestih: »Triglav« na prvem, »Tržič« na petem in »Mladost« na devetem. Tržičani so na začetku sicer več obetali, vendar je peto mesto za novinca v ligi kar zadovoljivo. »Mladost« se je slabo plasirala in se bo morala močno truditi, če bo motela ostati v ligi. »Triglav« je igral naj-solidneje med vsemi ligaši in bo verjetno do •akijučka ostal na prvem mestu, saj ima tre-»utno zelo močno ekipo. Danes bi vas seznanili z delom tržiških no-tometašev. Iz razgovora s tov. Elerjem smo ^vedeli, da so se Tržičani preselili iz telovadnice na teren pred približno mesecem dni. V telovadnici ni treniralo vse moštvo, ampak predvsem člani »Partizana«. Na vprašanje, če bo v moštvu prišlo do kakih večjih sprememb, je tov. Eler odgovoril, da jih no razen dveh novih igralcev. To sta Dot- ŠE LETOS BO STEKLA ŽIČNICA NA KRVAVEC To nI nobena novinarska raca, kajti to novico smo zvedeli v ponedeljek od najodgovornejših predstavnikov Okrajnega ljudskega odbora v Kranju... Investitor nove žičnice na Krvavec, o kateri je govora že vrsto let, je »SAP« iz Ljubljane. Okrajna ljudska odbora v Kranju in Ljubljani sta iz svojih investicijskih skladov že zagotovila 40 milijonov dinarjev sredstev za gradnjo omenjene žičnice. Načrti, ki jih dela podjetje »Žičnica« iz Ljubljane, bodo kmalu gotovi, posebna komisija Okrajnega ljudskega odbora Kranj ter zainteresiranih zastopnikov pa bo v petek in soboto na terenu pregledala predvideno traso. Kot zatrjujejo, bo žičnica na Krvave usposobljena že oktobra ali novembra letos. Ta vest bo prav gotovo razveselila številne ljubitelje planin in belih poljan! I. A. postavila stojnice. Zdaj se nekateri izgovarjajo, češ da se niso hoteli spuščati v riziko; toda ri-ziko in kupčija spadata vendar skupaj kot hruška in pecelj. Razen tega ta izgovor ne drži ne glede števila obiskovaJcev ne glede vremena. Vsak predvojni kramarček je znal dosti bolje preceniti, kje bo ulovil zaslužek, saj bi sicer zelo hitro šel po gobe. Tudi prejšnjo nedeljo so se nekateri privatni gostilničarji ob cesti Ljubljana—Jesenice dosti bolje znašli kot podjetja v zgornjesavskem kotu. Planica pa v tem pogledu ni izjema. Stopimo po potrditev še v nekatere gostilne: ponekod bomo čakali tudi pol ure, da se nas bo kdo le usmilil in nas vprašal, kaj želimo. V nekaterih krajih niti ni gostilne, kamor bi tujca brez zadrege lahko po- Ne v vseh gostinskih obratih, ponekod pa je postrežba še takale vabil. Ali pa se zaletimo tako, kot ob lanski blejski regati, ko so nekatera tamkajšnja gostinska podjetja tako pretirala s cenami kot bi hotela zaslužiti za vse leto skupaj. Hodimo na ekskurzije v inozemstvo in si tamkaj ogledujemo napredek, se vračamo in pripovedujemo: »Seveda, če bi tudi mi imeli nove hotele, ceste, vzpenjače . . . Brez tega pa ni turizma!« Res je, vse take objekte bi potrebovali. Se boli in še dosti prej pa pogrešamo inozemske iznajdljivosti, spretnosti, samoiniciative in prizadevnosti, da bi izkoristili to, kar že imamo. Brez tega p.i res ni napredka v gostinstvu in turizmu.Zahtevamo sredstva za nove gostinske in turistične objekte, ne izkoriščamo pa možnosti, ki so že tu. Sram nas je, da še ne moremo popeljati inozemca z vzpe-njačo, ni pa nas sram, da pustimo na gostilniški mizi, pred domačim ali tujim gostom, umazan prt ali pa da mora čakati na postrežbo toliko časa, da ga mine žeja in lakota. V gostinstvu in turizmu ne bomo prej napredovali, dokler ne bomo povsod prišli do spoznanja, da se ta napredek ne začne pri žičnici, marveč pri čistem prtu, nagli, vljudni, vsestransko solidni postrežbi. Samo na ta način bomo. prišli tudi do sredstev, s katerimi bomo potem lahko naše gostinstvo in turizem tudi modernizirali. Vzrokov za sedanje stanje v gostinstvu je seveda precej, takih in drugačnih, od plačnega sistema do še ne dovolj stimulativnih družbenih dajatev (glej današnje Aktualno vprašanje) in premajhne konkurence. Zbornice, organi delavskega upravljanja v gostinstvu in ljudski odbori se bodo lotili pomembnega dela, če se bodo bolj izdatno lotili te problematike, da bi izluščili uspešnejša pota v gostinstvu in turizmu. Pri tem bi lahko' koristno sodelovali zlasti sveti za gostinstvo in turizem oziroma sveti za gospodarstvo pri ljudskih odborih, prav tako pa tudi krajevni odbori občin. Se zlasti je to potrebno zdaj, ko začenjamo dajati za razvoj gostinstva in turizma več, čeprav še vedno ne dovolj sredstev. Turizem je pomembna javna služba, ki pa ne kaže svojega gospodarskega učinka neposredno, marveč posredno s tem, da povečuje promet v gostinstvu, trgovini, obrti, prometu in drugod. Prispevek okrajnega družbenega' plana za turizem zato ni dotacija marveč gospodarska naložba, ki pa mora biti zato tako uporabljena, da jo bo moč ob koncu leta gospodarsko upravičiti. M. Z. KORISTEN POSVET Na pobudo Zveze komunistov na Bohinjski Beli je bilo pretekli petek posvetovanje vseh organizacij in društev. Prisostvovali so člani KPD, odborniki krajevnega odbora SZDL, ZB, gasilci, zastopnice društva žena in RK, člani mladinskega aktiva in ZK. Obisk je bil precej dober in posvetovanje, na katerem so razpravljali o dosedanjem in bedočem delu na vasi, je pokazalo, da so taka snidenja potrebna in koristna. Na posvetovanju so govorili o nekaterih najbolj perečih zadevah kraja, kot so: gradnja novega vodovoda, obnovitev prosvetnega doma in drugo. Mladina se je obvezala, da bo uredila igrišče pred prosvetnim domom, organizacije in društva pa jo bodo podprle z gmotnimi sredstvi. Gasilci so v zadnjem času začeli posvečati več skrbi praktičnemu izpopolnjevanju in vajam. Nedavni požar jih je poučil, da je potrebna boljša pripravljenost in smotrnejša organizacija v primeru nezgod. Tudi med pionirji so vzbudili veliko veselje in zanimanje za gasilstvo z ustanovitvijo pionirske skupine pri društvu. Ob koncu so sklenili, da bodo v bodoče imeli še take posveto z vsemi organizacijami. J. B. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE REZERVNIH OFICIRJEV Občinski odbor ZROJ na Bledu je od zadnjega občnega zbora povečal svojo dejavnost predvsem pri strokovnem usposabljanju članstva. V ta namen je organiziral vrsto piedei/anj za posamezne skupine vojske. Zanimiva predavanja skrbno pripravljajo aktivni oficirji garni-zije na Bohinjski Beli, ki svojo izvajanja ponazarjajo tudi s praktičnimi prip^omočki in shemami. Čeprav je občinski odbor organizacijo skrbno in smotrno pripravil, vendarle obisk nekaterih predavanj ni bil popolnoma zadovoljiv. Izkušnje so pokazale, da je dosedanji način predavanj po strokah boljši in uspešnejši, saj imajo rezervni oficirji večjo možnost za izpopolnjevanje, kakor pa če bi pripravljali predavanja za vse oficirje blejske Občine skupaj, n4 glede na njihovo specialnost. J. B. NA BOHINJSKI BELI SE NIMAJO SPOMENIKA PADLIM BORCEM Občni zbor krajevnega odbora ZB na Bohinjski Beli je opozoril na vrsto pomanjkljivosti, ki so bile posledica premajhne delavnosti dosedanjega odbora Leta je med drugim premalo skrbel za partizanske sirote — za dijake, ki obiskujejo nižjo gimnazijo v Bohinjski Bistrici, in za zboljšanje učnega uspeha. Bohinjska Bela je edini kraj v blejski občini, ki še nima spomenika padlim borcem, čeprav je znano, da so prebivalci pridno sodelovali v NOB in tudi padlo jih je veliko. Zato bo treba že v bližnji bodočnosti storiti vse potrebno za skorajšnjo postavitev takega spomenika. J. B. •o. aik iz Mladosti in Jodanac ia aagrebskega »Metalca«. Pri predvidevanju plasmana svoje ekipe je Eler dejal, da bodo zadovoljni, če se bodo obdržali na petem mestu. Za prvaka je tov. Eler predvidel »Triglav«, za izpad iz lige pa »Mladost« in »Branik« iz Solkana. O novem sistemu tekmovanja meni, da bi kvalitetno lahko pomagalo pri dvigu slovenskega nogometa, medtem ko je vprašanje, če bi vsi klubi lahko zdržali velike finančne izdatke, ki so s tem tekmovanjem združeni. ML SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GORENJSKE NOGOMETNE PODZVEZE VSEM NK IN NOGOMETNIM SEKCIJAM GNP Ker so v nedeljo 17, ,t. m. odpadle vse nogometne tekme, je razpored nogometnih prvenstvenih tekem GNP naslednji: Nedelja 24. marca 1957: na Bledu ob 15. uri Bled : Triglav B, služb. Canjko — v Tržiču ob 15. uri Tržič B : Jesenice, službujoči Dobrin, — v Naklem ob 14.30 uri Naklo : Sk. Loka, služb. Feldin, — v Boh. Bistrici ob 10. uri Bohinj : Mladost B, služb. Rozman. Nedelja 31. marca 1967: na Jesenicah ob 15. uri Jesenice : Prešeren, služb. Bogataj, — v Kranju igrišče Triglava predtekma k re- publiški Triglav B : Tržič B, služb. Rozman, — igrišče Mladosti ob 10. uri Mladost B : Naklo, — v Skofji Loki ob 15. uri Skofja Loka : Bled, služb. Strah, Balderman I. Gorenjska nogometna podzveza Kranj poziva vse nogometne klube, tovarniške aktive, kmetijske zadruge, srednejšolske aktive, univerzitetne aktive, kakor tudi enote JLA, da prijavijo svoja moštva za tekmovanje za cup Jugoslavije za leto 1957/58. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos tekmovali za navedeni % cup in prosimo vse organizacije, da prijavijo svoja moštva za to množično nogometno tekmovanje. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. aprila 1957 na naslov: »Gorenjska nogometna podzveza — Kranj, poštni predal 16.« PREMALO PRIJATELJEV ODBOJKE Odbojka je lep in nesurov šport. Toda zakaj ni v Kranju in ostalih krajih na Gorenjskem bolj razvita? Privržencev odbojke razen v šolah skoraj ni. Na Gorenjskem je le en odbojkarski klub in to »Mladost« v Stražišču. Ker ta klub ni imel niti igralcev niti trenerja, ni mogel doseči takih uspehov kot so jih želeli. Sedaj ima klub novo vodstvo. Na zadnji seji so sklenili, da bodo sprejeli v svojo sredo čimveč prijateljev in prijateljic odbojke. Klub ima trening dvakrat tedensko: v sredo od 17. do 19. ure in v nedeljb od 8. do 10. ure. Kdor se želi pečati s tem lepim športom, naj pride v telovadnico TVD Stražišče in prav gotovo se bo ogrel zanj. Z. PRVENSTVO KRANJA V KEGLJANJU Pretekli teden je bilo na kegljišču Triglava končano prvenstvo Kranja za moške posamezno. Nastopilo je 23 tekmovalcev, tekmovali pa so v disciplini 2 X 200 lučajev mešano. REZULTATI: 1. Martelanc 1714, 2. Stare 1686, 3. Miro Ambrožič 1654, 4. Lado Ambro-žič 1628, 5. Turk 1626, 6. Vehovec 1619, 7. Kre-ner 1617 itd. Tekmovanje je bilo obenem tudi kvalifikacijsko za sodelovanje na prvenstvu Gorenjske. M. TRIGLAV : PREŠEREN (LESCE) 16:1 (6:1) Kot priprave za bližnjo nogometno sezono je kranjski Triglav odigral trening tekmo s Prešernom iz Lesc. Gostje so se le krajši čas uspešno branili in se niso mogli izogniti katastrofi. Moštvo Triglava je igralo zelo dobro, posebno pa so izstopali Mihelčič, Toni, Krašovec in Brezar I. Gole so dosegli za goste Langus, za domače pa Mihelčič 6, Toni 3, Kraiovec 4 ter Stular I- Brezar III. in Brezar I. po enega. M. iVOriAN SLIKANICA zmmosr r* i i i t ..Ne poznam ga." „In boš dala?" „Zakaj bi ne? Bolje, kot da stoji prazno." „Ce Globočnik seže sem, bo vse zadušil," je počasi, resnobno rekel Dominik. „Škoda, da nimam denarja, vzel bi oba vigenca v najem, tako pa..." Počasi se je nagnil k njej, da je začutila njegovo sapo na licu in skoro zahtevajoče vzkiiknil: „Samo Globočnika ne spravljaj v Kropo! Ljudje te bodo kleli!" Bila je presenečena, skoro prestrašeno je strmela vanj. Potem se je osvestila. „Ljudje so zdaj brez dela, Globočnik bi jim dal zaslužka," je rekla. „Jaz pa tudi potrebujem denarja. Bratove šole stanejo in sama moram od nečesa živeti." „Ljudje bi malo zaslužili," je burno ugovarjal Dominik. Globočnik in Rudi bi bogatela, nihče drug. Potem lahko Hetori, Majdnik in Rogovilc kar zaprejo svoje kovačnice." Njegove besede so jo zbegale, nič več mu ni vedela odgovoriti. Čutila je, da ji govori iz srca, tudi ona si ni želela Globočnika v hišo. Ne zaradi trških podjetnikov, toda slutila je, da bi se zagrizel v njeno premoženje in bi ne odnehal, dokler bi ga ne kupil. V zadregi je svaljkala košček kruha. Dominik jo je ostro motril. Čeprav je imela na sebi gosposko krojeno črno obleko, se mu je zdela skoro sirotna. Čutil se je močnejšega od nje in je pribil: „Globočnik bi poskušal tudi mene izriniti iz kovačnice, toda jaz se ne dam! Pogodbo imam in ta drži. Z menoj ne bo nihče pometal." Spet mu ni znala odgovoriti. Molk je legel mednju. težak kot svinec. Stenska ura je bila polnoč. Ani je bilo raskavo bitje kot odrešenje. Hitro je vstala in prijela luč. „Pozno je. Pokazala ti bom, kje boš spal," je rekla. Brez ugovora je šel za njo. Odprla je iz veže v stransko čumnato in nerodno ji je bilo, ker je opazila, da je vse zanemarjeno. V kotu jestala starinska postelja s slamnjačo, ki je dišala po preperelem, odeja je bila razcefrana, koščki vate so gledali iz umazanega rdečega blaga. Tudi sicer je bilo vse razvlečeno. Na skrinjo so nametali kup ropotije. Vlaga Je davno načela zidovje, omet se je spodaj luščil, na stropu pa so se pokazale velike lise od zamoka. Med starimi svet niškimi podobami, ki so jih obesili sem, ker drugod niso imele prostora, so visele vrvi in raztrgan konjski komat. Pajčevine so se vlekle iz kot v kot. „Se te dni ti bomo pospravili," je rekla, ker jo je bilo sram nereda in umazanije. „Tuđi blazino bomo napolnili z novim lickanjem." „Kakor hočeš. Meni je vseeno, povsod spim kot ubit," je rekel Dominik. Voščila sta si lahko noč in Ana je odšla v zgornje nadstropje. Čutila je, da je trudna, zelo trudna in današnji dan ji -je prinesel k množici starih skrbi še novih, težjih. III Dominik ni tratil časa s postavanjem. Ze drugi dan po Anini vrnitvi iz Železnikov se je lotil dela, Vigenc je bil zanemarjen, moral ga je spraviti v red, če je hotel začeti kovati. Eno samo ognjišče je bilo dobro, tisto, na katerem so delali, dokler ni Gašperin umrl. Vsa druga so bila zabasana z žlindro in ugaslim ogljem, na debelo sta jih pokrivala pepel in prah. OBOROŽEVALNA ■■■■TEKMA Zgoraj desno: bombnik, hitrejši od zvoka — njegovi 4 reaktivni motorji (pod krili) so najmočnejši motorji, kdajkoli vgrajeni v kako letalo. Na vrhu: prvi dve atomski podmornici na svetu: Zgoraj: prva objavljena slika dirigiranega izstrelka »Pascal«, ki si sam poišče svoj cilj. Vse iz ZDA . . . Gorenjske ANEKDOTE SINDIKAT JE AKTIVNO SODELOVAL Predsednik sindikalne podružnice v nekem gorenjskem podjetju je prejel dopis Okrajnega sindikalnega sveta, naj poroča, ali in kako je sindikat sodeloval pri sestavljanju tarifnega pravilnika. Predsednik sindikalne podružnice je začel takole razmišljati »o tem vprašanju«: »Kar se mene tiče, sem vedel, da pripravljajo v podjetju tarifni pravilnik, računovodja, ki ga je sestavil, je tudi član sindikata, prav tako pa sta člana sindikata tudi direktor in predsednik delavskega sveta, ki je tarifni pravilnik podpisal. Ergo! lahko mirne duše odgovorimo, da je sindikat aktivno sodeloval pri sestavljanju tarifnega pravilnika, saj le-ta brez sodelovanja sindikalnega članstva tako rekoč sploh ne ibi mogel ibiti sestavljen.« PRESNETE TUJKE Odbornik Občinskega ljudskega odbora Železniki je prilšel na zbor volivcev v Selca. i Volivci so mu očitali, da se v občini vse preveč skrbi za center — torej za Železnike, medtem ko se na okoliške vasi in njihove potrebe kaj rado pozablja. Odbornik se je branil kakor je vedel in znal. (Pri tem je celo tisto, kar je za napredek posameznih krajev prispeval okraj, proglasil za občinski prispevek). Ko pa je videl, da ljudi le ni povsem prepričal, je pomenljivo pristavil: »Ja, tovariši, razen vsega, kar sem povedal, pa morate upoštevati tudi to, da smo vas pri davkih popolnoma drugače maltretirali!« ABC Sredi Radovljiškega polja leži na lepi ravnini s slikovito razgledno lego vas Lesce, važno prometno križišče. K železniški postaji se stekajo ceste iz Radovljice, Hraš, Begunj in Bohinja. Iz Lesc je glavni dohod na Bled in Begunje. Zaradi dobrih zvez in dobre organizacije tujsko prometnih naprav se v vasi ustavlja precej letoviščarjev. Kmetsko jedro vasi, z deloma razdrobljenimi posestvi, so zabrisale prometne, industrijske in obrtne stavbe (tovarna za verige, tovarna čokolade, strojno pletilstvo idr.). Vas se omenja že leta 1004, ko jo je cesar podaril briksenškim škofom. Pod zaščito sosednjih graščakov se je okrog leta 1564 v Lescah močno razširil pro-testantizem. Učil ga je zlasti bivši župnik Peter Kupljenik Poleg okoliških kmetov in radovljiških meščanov so obiskovali njegove pridige tudi gorenjski plemiči: Moric Dietrich-stein s svojo družino, Jani Lam-berg, Boltežar Kacijanar, Jakob Gallenberg in drugi. Dobival je letno plačo od stanov, podpiralo ga je gorenjsko plemstvo, predvsem Dietrichstein. Pri vizitaciji stolnega prosta Tomaža Reitlin-gerja leta 1571 je Kupljenik izjavil, da ima okrog štiristo ob-hajancev. Leta 1572 je nadvojvoda Karel ukazal Dietrichsteinu, naj izžene Kupljenika s svojega posestva, ker mu bo sicer odvzel zastavljeno graščino. Dietrichstein se je spočetka izgovarjal, da so predikanta nastavili stanovi, ko pa se ni čutil več varnega, so prestavili bogoslužne shode v Begunje, kjer je v te namene prepustila Julij ana Kacijanar del svojega gradu. Tu sta poleg Kupljenika pridigala tudi Jurij Dalmatin in radovljiški krojač Klemen Bobek. Nadvojvoda je seveda zvedel za to lin leta 1580 prepovedal Radovi j ičanom in okoličanom zahajati v Begunje k protestantskim pridigam. Obenem je ukazal Kupljenika zapreti. Ta pa je kljub temu ostal v Lescah, zahajal v Radovljico, kjer sta živela žena in otrok, pridigal dalje ter obiskoval bližnje gradove in zbirališča protestantov. Ko se je 18. junija 157S vračal od bolnika iz Železnikov, so ga zajeli loški lovci, ga zaprli, čez teden dni pa odpeljali v Gorico in ga izročili arhidia-konu Nepokoju. Ta ga je poslal arhidiakonu v Videm, da bi ga izročil oglejskemu patriarhu, ki je Kupljenika posvetil. Kranjski deželni stanovi so si prizadevali, da bi ga osvooodili in Kupljenik je 2. avgusta 1587 v Vidmu vsaj navidezno preklical svoje nauke in obljubil, da bo do smrti živel v katoliški veri. Bil je odstavljen od duhovniške službe in obsojen v dosmrtno ječo, a o božiču in veliki noči naj bi stal v spokorniški obleki pred cerkvijo. Na nepojasnjen način pa se je še isto leto rešil iz ječe. Kranjski deželni stanovi so mu na njegovo željo 9. februarja 1950 izstavili odhodnico, ker se je iz raznih vzrokov izselil s Kranjske in v tujini tudi umrl. Kupljenikova osebnost je bila priljubljen predmet literarnega oblikovanja. Andrej BuJfal ga je opisal v svoji knjigi Križev pot Petra Kupljenika, Ivan Tavčar pa v povesti V Zali. V Lescah sta bila rojena: Jurij Golmayer (1755—1882), janze-nist in borec za slovensko šolstvo, ter pedagoški pisatelj doktor Franc Walland (1887). V bližnjih Hrašah je bil rojen novelist in časnikar Matej Brence (1856 do 1887), v Novi vasi pa Janez Božič (1829—1884), poljudni pisatelj in narodni borec. 89. — Pri Mozolovih je teklo spet po starem. Stričeva smrt je močneje prizadela le Pavleka, ki je premišljal, kako bi se maščeval rokovnjačem. Proti večeru tistega dne, ko je Tonček ovadil Nandeta, je Pavlek srečal gozdnega čuvaja, ki se mu je nekam zelo mudilo. Ker sta bila znana, ga vpraša, kam s tako naglico, in oni mu pove, da je prišel ukaz iz Kamnika, da gredo lovit rokovnjače. Pavlek je hotel z njimi, pa so ga zavrnili. Zato je jezen odšel proti domu. 90. — Po večerji je Pavlek legel za hišo in oprezoval okrog. Opazil je, da v sestrini sobi nekam dolgo brli luč, zato pogleda bolje in vidi, da dekle veže obleke v culico. To se mu zazdi sumljivo. Hoče se splaziti bliže, da bi bolje videl, kar zasliši nek šum. Hitro se umakne proti drevesu, kajti prav natanko je čul stopinje. Tik pred grmom, za katerega se je skril Pavlek, se ustavi šestorica ali sedmorica. »Tiho!« pravi nekdo, »zdaj smo komaj streljaj od Mozolovih; kdo ve, če ni ona punica že na straži? Njen ljubej bo kmalu tu.« 91. — Pavleku je bilo zdaj jasno Polo-nično vedenje! Fant je sklenil iti za hišo. da bo tam pazil. Tiho se je splazil tja. Naenkrat je nekdo prišel po stezi in šel naravnost proti razsvetljenemu oknu Tam je obstal, se ozrl pazno na vse strani in trikrat narahlo potrkal na šipo. Ko mu je šinil svit leščerbe čez obraz, je Pavlek spoznal, da je pričakal pravega: bil je Nande. 92. — Polonica je naglo stopila k oknu in ga odprla: »Ali si že tukaj?« je začudeno vprašala, »oni mi je rekel, da m« boš zgoraj počakal.« »Hitro, hitro se opravi!« sili Nande-»izdajalci so mi za petami in kmalu bodo vojaki tu ali pa gori pri borovcih.« Dekle se je močno prestrašilo. »Upihni luč!« de Nande, ko vidi, da ie pripravljena. »Precej, precej,« reče ona ter se ogleda po sobici. Nande je začul neke korake in se bliskoma umaknil za vogal hiše.