N«jY«čji tiorenaid tlimnwli v Združenih državah
«a vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za aouoMtvo celo leto	$7.00
i J
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
3 The lifgei) Slovenian Daily m U the \Jnited States
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242	Entered as Second Class Matter September 21, 1908, at the Post Offloe at Mew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CHelseaS—1242
No. 118.— Stev. 118..	~NEW YORK, THURSDAY, MAY 20, 193/ -ČETRTEK, 20. MAJA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV.
NEODVISNA DELAVSKA UNUA ZAHTEVA GLASOVANJE
V JEKLARSKI INDUSTRIJI
SE BLIŽA KONEČNA ODLOČITEV
Delavci pri Crucible Steel so pri NLRB vložili prošnjo za glasovanje. — Jeklarska družba se pogaja s SWOC. — Martin se pripravlja na organi-^ac-jD delavcev v Fordovih tovarnah.
Tri države v zvezi proti dvema
PITTSBURGH, Pa., J 9. maja. - Medtem ko se zastopniki Crucible Steel Corporation pogajajo z zastopniki Steel Workers Organization Committee (SWOC), je kompanijska unija pri National Labor Relations Board vložila prošnjo, da se pr: Crucible Steel Corporation vrši glasovanje, US naj dosežene, katera skupina delavcev ima pravico <!o kolektivnega pogajanja z jeklarsko družbo.
Predsednik izvrševalnega odbora jeklarske družbe F. B. Hofnagel je rekel, da bo z glasovanjem počakal do ponedeljka, ker se bo danes vršilo glasovanje pri Jones & Laughlin Steel Corporation in \ oo izid glasovanja znan v petek. V jeklarskih kro-l.ih pripisujejo temu glasovanju največjo važnost, kajti, ako bo unija poražena, tedaj bo zelo vpliva-io na nadaljni uspeh Cio.
Ako pri glasovanju pri Jones & Laughlin Steel Corporation kjer je 20,000 delavcev opravičenih do glasovanja, zmaga unija, bo položaj pri neodvisnih jeklarski družbah precej olajšan.
Prošnja pred kratkim vstanovljene kompanij -unije pri Crucible Steel Corporation za glasovanje je zelo presenetil predsednika odbora za organizacijo jeklarskih delavcev, Philippa Murraya in pravnega svetovalca odbora Lee Pressmana. Oba
pravita, da ima unija v družbinah tovarnah večino in sta prosila Hofnagla, da podpiše slično pogodbo, kot jo je podpisala Carnegie - Illinois Steel Corporation.
Nekateri so mnenja, da je Murray nekoliko popustil v svojem stališču, ko je rekel, da bo unija zahtevala edino pravico za kolektivna pogajanja z družbo. Toda Murrayev glavni stan pravi, da je bila njegova izjava tedaj pogojna, namreč, ako bo mogoče družba zahtevala glasovanje.
Hofnagel ni niti odklonil, niti sprejel Murraye-vega predloga. Hofnagel je rekel, da so razmere v različnih tovarnah različne in da bo vsled tega tre-^a celo zadevo obravnavati po razmerah po posameznih tovarnah.
Uprava jeklarne zatrjuje, da Wagnerjeva postava določa, kako je trelja poravnati spore med delavci in družbami. Pri tem se jeklarna tudi sklicuje na neodvisno unijo, ki trdi, da ima v tovarni v Pittsburghu večino.
STRAHOTE NA BEGU IZ MESTA
Žene in otroci so v dežju zbežali iz goreče Amo-rebiete. — Dva tedna že niso jedli ničesar. — Ministri se pripravljajo na beg.
AMOKLBIKTA, Španska, 1?». maja. — 500 žena itn otrok, ki pravijo, da »Iva tedna niso /c jedli skoro n i če-a r, je bežalo iz goreče Amorbiete, <ia najdejo živež in zavetje preti prodi rajočimi fašisti.
Amorabieto, ki s«» nahaja !> milj južnovzhodno od BiHiaa'. so hranitelji zapustili. Fašisti m) na cerkvenem zvoniku razobesili svojo zastavo.
Beg iz Amorebiete je pokazal žalostno sliko civilnega prebivalstva, koliko strahot mora prenesti v državljanski vojni. V hudem dežju so morali bežati po gorskih stezah, opotekajoče se ob kamenju in koreninah. Nekatere žene so bile tako oslabele, da so jih morali podpirati vojaki. Ena žena je "osila dojenčka na svojiii pršili. Druge žene so vodile svoje otroke za roke. Begunci so večinoma zaviti v cunje, celo noge imajo zavite »v cunje.
Dva dni, p redno so Baski zapustili mesto, so vse civilno prebivalstva spravili v cerkev. Pravijo, da so asturski rudarji. ki so bili v me-tu, odne>li iz njihovih hiš vse, celo živež :n obleko.
H END AYE, Franoija, VX maja. — Ministre in druge državne uradnike baskiške republike bo odpeljal angleški rušile«*. v Anglijo, ako bo padci Bilbao.
Bilhau, ki je že poln begunec v, preti velika nevarnost pred fašisti, ko je padla Amo-rebieta.
Fašistični general Francisco Franco je sporočil baskiške-mu predsedniku .foso Antonio le Aguirre in njegovim mini-;-tn^n. da jih bo pustil postre-liti, kadar bodo fašisti zavzeli ine>to. Zaradi tega je Anglija sklenila, da nudi baskiskemu predsedniku in ministrom isto \arstvo, kot je dala cesarju Ilaile Selassieju, prodno so Italijani zavzeli Addis Ababo.
PAPEŽU SE ZDRAVJE SLABŠA
ALBANSKA VSTAJA BILA ZADUŠENA
V sprejemni dvorani so j Vojaštvo je zasedlo Ar-bili nastavljeni zvočni- | gyrokastron. — Voditelj vstaje je bil ubit. Vlada dolži komuniste, da so vprizorili vstaja.
ki. — Naduha ga zelo ovira pri govorjenju.
VATIKAN, 11». maja. — Pa-I peževo zdravje se polagoma j nagiblje na slabše, četudi nje jgovo vsakdanje delo ni zato o-2iioj<«iio. Da se njegovo zdravje ni prav nič izboljšalo, je raz-\ idilo iz naznanila, da so v sprejemni dvorani na gradu Gandolfo postavili zvočnike, da bodo mogli obiskovalci razločno slišati njegove besede.
Njegov glas vedno peša, odkar je papež prišel 11a gra I (iandolfo. Njegovih 'besed že ni mogoče več slišati dalje, kot do prvih dveh vrst.
(Jlas mu je oslabel vsled naduhe, 'ki ga vedno bolj tare
Navzlic temu, da se mu zdravje nič ne izboljša, pa papež vedno opravlja svoje i>o>le i:ot »vrhovni poglavar cerkve. Njegov (zdravnik dr. Aminta Milani ga vsak dan dvakrat obišče. Sprejel je tudi držav-nega tajnika kardinala Pacel-liia ter se je ž njim razgovar jal nad eno uro. Sprejel je t litri v avdijcnci carigrajskega patriarha Rossija.
Ker papež vedno vstraja pri j-voji zahtevi, da z nagovorom pozdravi obiskovalce, je njegov zdravnik te avdijenee omejil na dvakrat na teden, ker pa-} ( ž sprejme v<ak dan v avdijcnci skoro sto obiskovalcev, z.ito jih sprejme sedaj po dvakrat na teden po nekoj tisoč.
HI.M, Italija, IS. maja. — Poročila iz Tirane naznanjajo, da je bila vstaja v Argvro-kastonu popolnoma zadušena m da je položaj v mestu zopet normalen. Vsa poročila zagotavljajo, da je bila vstaja krajevnega pomena, kar je razvidno iz tega. kako je vojaštvo naglo obvladalo položaj.
Kot pravijo poročila, ki prihajajo v Rim, je imela vstaja svoj 'vir v sporu med kraljem Zogom in bivšim notranjim ministrom Ethcun Tot oni, ki je bil nekoč najzaupnejši prijatelj kralja. Iz zadnjega kabineta je bil izpuščen skupno s irugimi mlajšimi uradniki.
Zaradi odpusta je sklenil, da se maščuje. Po deželi ima velik vpliv in tako mu ni bilo težko najti privržencev, med katerimi je bilo tudi več častnikov v garniziji v Argvroka-stronu.
Toda vstaja je bila zelo slabo organizirala, ker se ob i-steni času nezadovoljneži niso dvignili tudi po drugih krajih. Zato vojaštvu ni bilo težko obkoliti Argvrokastrana; vsa vstaja pa je razpadla, ko je bil \ boju ubit h Ethemov brat lv.-met. ki je bil vodja vstaje.
TIRANA, Albanija, 18. maja. — Vojno ministrstvo naznanja. da so v ladji e čete zajedlo A rgv rok a stron in kon-(vie 34-urno vstajo, Uporniki no zbežali v gore ob grški meji-
Vlada zanikuje, da je bila vstaja naperjena proti kralju Z ogn zaradi liberaliziranja dežele, zlasti zaradi o*lpravt pajčolanov mohamedank La ;nnogožen-tva. Iz listin, ki so bile najdene pri ujetnikih, je razvidno, da je bila vstaja komunističnega izvora.
BEOGRAD, Jugoslavija, 18. riaja.—Zatrdilo albanske vla-kastronu komunističnega izvora. je tako fanta stično, da vlada celo dvomi, ako je bila vstaja sploh zadušena.
Prebivalstvo južne Albanije je skrajno nazadnjaško in skoro še nikdar ni slišalo o komunizmu. Voditelji vstaje so najbolj zagrizeni mohamedanci.
Vzrok vstaje je v kraljevem odloku, po katerem mohamc-dankc ne smejo imeti zakritih obrazov. Drugi vzrok pa je tudi v tem, ker je Jugoslavija oriznala status quo Albanije. Vsled tega priznanja so albanski narodnjaki Izgubili vsako i .'panje, da bi se Albajiija s pomočjo Jugoslavije osvobodila italijanskega gospodarstva.
NOVA ZVEZA JE NAPERJENA
PROTI NEMČIJI IN ITALIJI
PARIZ. Francija, 1 9. maja. — Angija, Francija in Rusija so se sporazumele, da bodo tesno sodelovale, da se vzdrži status quo v osrednji Evropi. Ta sporazum je obrnjen popolnoma proti Nemčiji in Italiji.
v
DETROIT, Mich., 1 9. maja. — Predsednik United Automobile Workers of America, Homer Martin, je pozval vse unije svoje organizacije, da se mu pridružijo v veliki kampanji za organiziranje 150 tisov delavcev pri Ford Motor Company.
Obenem pa je posvaril delavce pri General Motors, ki pripadajo k uniji avtomobilskih delavcev, Ja unija ne bo podpirala neopravičenih stavk, katerih je bilo že več, odkar je bila podpisana pogod-•>a med UAWA in General Motors.
Pri organiziranju Fordovih delavcev pride najprej na vrsto tovarna Rouge z 90,000 delavci. Organizacijsko delo bo pod vodstvom 30 let starega Richarda Frankensteena, ki je imel veliko vlogo v stavkah pri General Motors in pri Chryslerjevih tovarnah.
Frankensteen bo v bližini Rouge tovarne postavil svoj urad, v katerem bodo najboljši organizatorji, ki bodo pozvali vse avtomobilske delavce, da pomagajo organizirati vse delavce v Fordovih tovarnah. 200*000 unijskih delavcev poživlja,
ADVERTISE in
* GLAS NARODA"
Gentlemamko ubil in pokopal ženo.
VILLE PLATTE, La., 19. maja. — Drama, ki je pretresla ves okraj, je dosegla svoj višek, ko je prišel Melvin Vidrine pred sodnika in mu povedal, da je bil popoln gentleman, ko je ubil svojo ženo Fro-ztno.
Vidrine je rekel svojim sosedom, ki so vsi njegovi daljni in bližji sorodniki, da se je žena sama vstrelila, sam pa da je oda I na njo samo 'milostni' strel. Da je svoje kavalirstvo Še bolj popolnil, je ženo pokopal v gozdu in dovolj globoko, da je svinje ne bodo mogle izkopati.
d*
skušajo vplivati na Fordove delavce, da se združijo z unijo avtomobilskih delavcev.
Izven Detroita ima Ford okoli 20 tovarni in sicer v Edgewater, N. J., Chicago, Long Branch in Richmond, Cal.; Kansas City, St. Louis, Atlanta, Dallas, Louisville, Minneapolis, St. Paul in Somerville, Mass
Ta politika je bila doloeena t« kom kraljevega kronanja v Londonu med visokimi uradniki vseli treh držav in je bila tklenjena v političnih razgovorih med ruskim vnanjiin k misarjem Maksimom Litvino-voin, francoskim ministrskim predsednikom. Leonom B1 limoni in vnanjim ministrom Yvonom DeH>osom.
Ta sporazum označujejo za protiutež za rimsko - berlinsko os, s pomočjo katere sta hotela Hitler in Mus-olini razširiti svoj vpliv čez celo dolino Donave.
Tri države so zavzele stališče, da ne morejo dovoliti z««-iidjepisne, politične in moralne razdelitve podonavskih drža v.
Francija in Rusija ste potrdili, da noI>ena stvar ne sme o-slabiti franeosko-rusko vojaške zveze.
Francija je nasprotovala vsaki novi Ioearnski pogodbi, ki ne bi bila v soglasju s fran-cosko-rusko zvezo, ali pa, ki ne bi vzhodnim državam jamčil;«. i<io nedotakljivosti kot zajwid-n i m državam.
Sporazum je bil sklenjen prvi dan razgovorov. Tem razgovorom pa bodo sledili razgovori med Delbosom in avstrijskim vnanjim ministrom dr. tluidom Sehmidtoin, z jugoslovanskim regentom k n ez o m Pavlom ter z Mgijskim ministrskim predsednikom Paiilom van Zeelandom in vnanjim mi-nsitrom Paulom Spaakom.
KRALJ VIKTOR NA POTU V BUDIMPEŠTO
Viktor Emanuel je s kraljico Heleno in princeso Marijo odpotoval na Madžarsko. — Vrnil b o Horthyju njegov obisk.
AMERIKANCI PADAJO NA ŠPANSKEM
MADRID. Španska, IS. maja. — Ameriški bataljoni prostovoljcev, katere vporablja španska vlada vedno za napadanje, so izgubili skoro treti-iio svojega moštva.
Zanesljivi viri zatrjujejo, da jih je padlo okoli '550 iz med 1700 prostovoljcev, ki so dospeli ina Šj>ansko takoj ob začetku državljanske vojne.
Nekateri prostovoljci so bili piloti in mehaniki, nekateri rojaki po poklicu, večinoma pa vojaško ni-o bili izvežbani.
Največ izgub je imel 16. iu-fanterijski ali Lineoliiov polk, ki .je imel 487 prostovoljcev in je prišel na Špansko v dccoan-bru in januarju ter je šel v najhujše boje ob reki Jarami 12. februarja*.
Njihov prvi poveljnik je bil nek bivši mornariški častnik; dragi je bil nek bivši profesor za naro*liio gospodarstvo
KLM, Italija, 11). maja. Kralj Viktor Emanuel je v rpremstvu kraljice Klene, princese Marije in več dostojanstvenikov odpotoval v Budimpešto, da vrne obi^k madžarskega regenta admirala Jlor-thvja jeseni lanskega leta.
V kraljevem vlaku, ki se.-t<»-ji iz 10 voz, je bil vnauji minister grof Galeazzo Ciano in madžarski poslanik v Rimu baron Frederflc Villani.
Kraljeva družba se je ponoči peljala skozi Jugoslavijo in je proti jutru dospela v Budimpešto. Ta obisk ima namen potrditi prijateljske od-Šaje med Italijo in Madžarsko.
Grof Ciano bo prav gotovo imel več |>olitičnili razgovorov z madžarskimi državniki, toda ,ie bodo razpravljali o kakih posebno važnih prblemih, kajti %vsa važna vprašanja nied oljema državama so bila rese-n i lansko leto, ko je bil grof Ci;uio v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 11». maja. — Medtem ko se*je Budimpešta pri pravi jala na sprejem italijanskega kralja Viktorja Emanuela in kraljice Klene, poročajo švicarski listi o smrti hčere regenta admi-iala Horthvja, grofice Karol-
yi-
Budiinpešti njena smrt lie bo objavljena, da ne bo moten obširni program za svečanosti obiska italijanskega kralja, llortliv bo vdeležen pri '\-scli slavnostih in bo šele pozneje žaloval za svojo edino hčerjo.
na nekem ameriškem vseučilišču. ki pa je bil ranjen v bojih ob Jarami. Za njim pa je .prevzel i>oveljstvo nek vojak, ki pravi, <la je bil vojak v a-merišfki aramadi.
Ameriški prostovoljci se l>o-re večinoma pod izmišljenim Imenom, zato tudi ni mogoče vedeti, kako se v resnici pišejo. Mnogo jih je Šlo na Špansko celo s španskimi potnimi U>ti in s španskimi imeni.

ti
9LZ 9 I
New York, Thursday, May 20, 1937
THE LARGE8T 8L0VENF DAILY IN U^Jf.
"Glas Naroda"
<▲ OnrpontSaa) Ovaad and PuDilebed by 9LOVENIG PUBLISHING OOMPANI Vnik Sakae.. *'rMld«Dt	L It—Tnm.
riaoa of bo linn— off Um eorporatlon awl iiKliww oC tbon eCDeara: O« West lttfc 8M W^fc W MirtiWu. Mi* T«fc CHy, N. x.
- O L A 8 NARODA" ~ ____(Voiee of tke Peapio).__
MWWO MTtTJ MJ uzerpi BOBOITI IM HWMiyi
ft črto leto velja aa	in rito ta
Kmrto .................................$6.00
fjk pol	|8«00
Zi C^trt kctjl	fl.OO
Za New York aa celo leto r».... f7J00 Za pol leta..............— .... f3.SC
Za Inozemstvo m Mfto lato......17.00
Za pol leta ••••«>•••••••»••••«» |3J0
Subscription Tearlj >0.00
Advcrdwrnent oa Agreement
"Ota« Naroda** Uhaja vsaki dan lsranoM nedelj ta praanlkov
ULA8 NARODA". tU W. 18th Street. New Ti Telephone: CHelsea 3—1242
1«. T.

va2no za justicno reformo
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli FRANK KERŽE
Včerajšnji ilan je bil v boju za jusiične reforme priča dveh odločitev, ki boste imeli velike in važne posledice:
('lan najvišjima sodišča Willis Van De van ter, ki j<< po službenih letih najstarejši čhun najvišjima sodišča. je sporočil predsedniku Roosevelt u, da z 2. junijem stopi s svojega visokem« mesta;
ju-tični odbor senata je z desetimi proti osmimi glasovi neugodno prijmročal predsednikov predlog o justionih refor-niali t<-r je nav/Jie velikemu prizadevanju pristašev predsednikove reforme zaivrnil v tej zadevi vsak kompromis.
Van Devanterjev odstop je zadel Washington kot strela iz ja-nega neha, »ne sieer zato, ker je s tem v Beli hiši in \ vrstah kongresni k« »v razvozljal veliko naij>etost in zmešnjavo, temveč zato, ker je odstopil ravno v času, ko mora priti boj za justiene refomie do odločitve.
Van Dcvanter je 'bil vedno velik nasprotnik predsednikovega New Deala ter se je pri odločanju o ustavnosti postav, ki se tičejo Xe\v Deala, vedno pridružil sodnikom, ki so glasovali proti taki (»ostavi.
Sodnik Vun Devanter je preostanek divjega v.apada. Pres««duik Benjamin Harrison ga je imenoval za vrhovnega sodnika za teritorij Wyoming. Tedaj ni veljal za nazadnjake, temveč je pomenil zmago vlade nad Standard Oil Company.
Čudno naključje pa je, da je v dvajsetem stoletju odločeval o usodi Združenih držav mož, ki prihaja še iz dolie konjskih voz in ki je bil že zrel mož v času ''Sitting Bull-a" (indijanskega poglavarja), pa je odločeval o postavah v modernem času sedečih stavk.
Ako bo sedaj predsednik Roosevelt kaj popustil v svoji zahtevi [>o jnstičnih reformah, |k> kazala bližnja bodočnost.
Predsednikova predloga za justicne refonne je zadela v obeli zboruieah na velik odpor in celo demokratski kongresni-ki so se glede nje razdelili v dva tabora, tako da je že izgledalo, kot da 1h» v stranki sami nastal razkol.
Zato bo predsednik Roosavelt najbrž gledal na to, da oa-ot-ii,ne v demokratski stranki zopet složnost, zato pa Imi moral na vsak načiin s kakim kompromisom doseči (poravnavo in sjh)-razum.
To Im» zanj mnogo lažje, k«*r Im> na mesto odstopi všega Van Devanterja mogel imenovati v najvišje sodišče moža, ki je njemu vdaiu in Ih» podpiral vse postave, ki bodo v kongresu sprejete na predsednikovo |K>budo.
Tako se Ik» mogel zanesti, da bodofvse postave, tikajoče so New Deala, pri najvišjem sodišču potrjene, ne da mu bilo treba imenovati <>est novih sodnikov, ki bi bili naklonjeni njegovemu New Dealu, kakor je nameraval in kar je v kongrese zadelo na velik odpor in celo med demokratskimi k 011 grešniki.
1'redscitaiik je dober strateg in upamo, da bo porabil sedanji {K»ložaj ter I m i zavzel zlifto srednjo pot.
Kol, kamen, katran ali delo iče pridejo tretje, neodvisne o-za narod?
Khlorkol i dela na prosvetnem al i kulturnem polju med našim narodom v Ameriki, mora vsak računati s kolom, kamnom in
katranom. Kol je vsak direkten napad, ki jm ima to dobro st rail, da veš kdo ni ah a po tebi. Cc bi bil taik napad stvaren 111 dostojen, bi ga imenoval samo kritiko, ki je vedno in povsod dobra. So pa največkrat laži, podtikanja, zmerjanje in zavija« jr, kar denem vse skupaj pod en naislov: kol. Kol je dediščina polena pijanih vaških fantov, žalostna dedšeina, a moramo računati ž njo, ker je dnevno v naši javnosti.
Slathši od kola je kamen. Prileti od nekod — všasih v temi, da ne moreš dognati niti direkcije, odkod prihaja. Vendar ga pa vsaj čutiš na sebi in vsaj veš, da moraš soriti nekaj v svojo obrambo.
Najgrše, najnižje in najbolj umawano je trot je sredstvo — katran. To je obiranje, podtikanje, summičenje bi mazanje človeškega značaja. Ne veš, o:Iko<l pride, ker gre po:1, firmo: pa ne snu»š povedati. Ne veš, kaj je, ker se skrfmo skriva pod tvojim obličjem. Prideš v dotiko z ljudmi in na-pram tebi so, kakor so bili vselej. Poid krinko vsakdanjega govora pa se oglaša tih in neviden: aha, ta je tiisti, ki je . . . Kaj je? Vse, kar je slabega. Gre nekako tako: ti, ta je bi! tam »n tam, v zvezi s tem in tem, pa so ga ... . kaj bi govorili, vsaj veš, kaj more bili. Drugi začne zopet: a še • '«ra n.' v<%š? Hm ... mi ga dobro poznamo.
Človek, ki to sliši, sani nn-hote dodaja in ko gre vest v širše kroge naših dragih rojakov, je že cela povest. In to gre za človekom leta in leta, ne da bi slutil, kaj se godi za njim. Ne povedo ti ne tvoji nasprotniki ne tvoji prijatelji. Iti če slučajno kdaj kje kij vjameš, se brž skrijejo: ja, slišal a m, pa ne vem, kdo je že pravil.
.Tako karakteristično zgodbo o delu s katranom sem slikal pred leti v vičji družbi, ko smo se menili o ti slab"' navadi našega naroda. Neki slovenski duhovnik je pravil s'edečo zgodbo:
Bil sem kot duhovnik poklican v materinsko bolnišnico za porode k neki naši ženski ki je bila težko bolna. Kakih štiri najst dni ali tri tedne kasneje mi pride slučajno na uho. kai se
DENARNE POSILJATVE
■gg^-1 ■ ■_	n	1	,
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-; vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
trn % 2.55 _ Din. 1M
$ 5-tt - Din. 2M
f 1J2M-----Din. 5M
811.W---Din. SM
te.*---Din. im
HtM-----Din. ZtM
V ITALIJO
Za $ 6.50______Lir Iti
I 12-25------Lir M
9 30.00------Ur B00
f 57.00 _________Ur 1000
$112.50________Ur 2000
$167.50 ---------Lir SO
1
III SM OMNM BEDAJ HIT KO MENJAJO 80 NAVEDENE CMNM PODVMŽENE BPMEMEMB1 GOBI ALI DOLI
Wm lifliMi vetjih nakir kai staraj navedena, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo «e haljie pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
la Ual^Ua t f_ mtrmU paalaU___f 1.7B
110^- » -__$10Ji
$11^- - " _$lf^-
- - _$2L—
Mi—• " ---MLU
• " -MLM
Fral—II d«H ▼ atarca kraja taplaflla ▼ dolarjih.
MUHA milBli DCVR&CJmO PO CARUK Ullli SA PR1-
•TOJBINO 0L-.
BCOVENIC PUBLISHING COMPANY
liajst dni ali tri tedne kasneje mi pride slučajno na ulio, kaj se govori jki fari.
t4Si že slikal! Naš fajmošter ko š*li sina obiskat."
4tlPa je res V'
4'Kaj ne bo — ta in ta ga j" videl."
Ko to izvem, sem skienil, da grem stvari do dna in pronaj-dem, kdo je začel s to lažjo Ustavljal sem ljudi in vsakega vprašal, če je kaj slišal o tem.
1 Sem nekaj s-li-al."
"Pa kdo ti je povedal?"
"Tistega pa ne vem. Tukaj so govorili — tam so se menili."
44Kdo je hi1 v«e zraven?"
"Zraven - bi^o jih je več, ampak da 1>J mogel reči, kdo je to povedal in prinesel, res ne vem."
Tako je d«dje in dalje. Miniti« s<a od tedaj dva m<-se-ca in danes vem 1 .i i ko, kot tedaj, ko som prvič sličal. Se manj. Zakaj če danes še koga ustavim in poizvedujem, mi pravi:
"O, to je že staro "
Izvedel ni nikdar, kakor se ni nfltdar opral. Katran, ki ga je vi^el malopridem jezik, je ostal. In ljudje so že taki, da 6e jim bolj dokazuješ, da ni res, večji enm *e rodi v njih. Tudi
sobe človeku na ]»omoč iu dokazuj« jo v vsi podrobnosti, da ni r«*s, kar se govori, «*e oglasi kak ixvežban goh<-zdaf*, kateremu je do tega, da ostane na drn^lli nekaj ldata in k*onča navadno z b<*sedami:
44Kaj bo tisto. Brez nič ni nič. En hudič je pa le moral biti."
Žalostno je to pogin v j- v zgodovini našega naroda, žalostno zato, ker nima vs?k "lo-vek na sel)i tiste močne kože, ki bi prenesla ljudski katran. Kaj je posledica? l>a imamo 11 »nogo zmožnih ljudi, ki bj nam lahko mnogo koristili — a jih ni več med nami. Bolela jih je krivica, ki so dobivali kot plačilo za svoje požrtvovalno delo in so s«» umaknil". Danes imajo mir — narod p:». izgubo.
Odkod prihaja ta čudna poteza v življenju na-šega naroda? Vzrokov je več, a najvažnejši med njimi je: nevoščljivost.
Enkrat mi je rekol neki naš rojak, ki dobro pozna 44svoje" tako:
Ce bi bila fovšija denar,
Bil bi vsak Kranjec miljonar.
Kdo si malo boljše gospodari, malo bolj hrani, tistemu <e kmalu pozna napredek. Kar naenkrat ga vidijo sosedje, da ni več ''-njihov.'' Vse to napravi gotovo reakcijo v njih. Začne se glasiti nekaj notranjega: ti bi bil lahko prnvtako. Vča-sih pride še kai podoben dodatek od žene ali koga drugega. V človeku ni — ra/ven v močnih karakterjih — neka.; tfifkega kot priznanja, da bi 1 kel: res je tako. Peče «;a sicer in žge, a ne pride do pravičnega odgovora. Treba je, da se notranji ogenj pogasi. Vsaka laž je dobra.
44Ti, meni se pa vseeno čudno zdi, kako je te človek naprej prišel. Zaslužil je toliko kot jaz, ima familijo in stroške — če si jaz nisem mogel pomagati, re* n«- vem, kako si j<> ta. Kaj ne misliš tudi ti tako!"
Bratec mu pritrdi iu oba sknrpaj začneta iskati odgovora na: cwlkod. Bc-seda da be-sinIo, iz vsega skupaj se rod: verjetna liiž in katran j- tukaj. Ne proti enemu, ampak I>roti vsem. Kar |K»gle.jt»-, kakšen ugled in spoštovanje jima jo naši trgovci med svojim narodom. Kadar se jih omenja — posebno v gotovih delih našega časopisja in organizacij, kar mraz trese tiste, ki mislijo, da more biti narod v črnili, špeha^tih srajcah, v zanemarjenem, po dragem človeku merjenem gvantu, s šla po na glavi, ki je podobna posušenemu kravj^ku in z obrazom, ki je k večjemu enkrat na teden močen.
Na mi/sel mi prihaja d.»godba, ki se je zgodila prod nekaj leti v neki naselbini. Pride k moni eden tistih rojakov, ki so delavni rn nu pro«:, da grem ž njim obiskat nekega somišljenika njegovega. Prideva t je. najdeva ga v trgovini, potem pa gremo v*i skupaj v njegovo stanovanje z lepim pohištvom in redom na vseh • -tranch. Po daljših razgovorih sem in t je se odpraviva proti mojemu domu. Rojak po'eg mene se mi je zdel nenavadno zamišljen. Delal je večji korak, kakor po navadi in vlekel je cigareto, da se je valil dim za njim kakor za avtomohilem m naših sta-rokrajskih cestah. Vede] sem, da ga nekaj teži. pa mu nisem hotel pomagati, da mu odprem tista vratica. Govor.1». o ti in oni stvari, pa ga nisem mogel ogreti.
44Ti," pravi kratko in se o brne proti meni. 44Kaj — ta-ie dela tukaj, kajne T"*
"Ne", odvrnem na kratko.
Peier Zgaga
Vse tiho.
4 4Pa ja ne misliš reči, da jc to njegovo?"
44Gotovo je njegovo."
"'Trgovkna?" .
4*Da, trgovina."
'■•In hiša?"
111 hiša. In kakor slišim, ima .v> iiu -rli dve.'
I;i vi«s tisti dan p , il moj, c.bi.-kovalec masko na obrazu,' dn nisem vide! ali bo vdaril v •ok ali snu4i.
Pravijo, <la nevrš'jivost škodi tistemu, ki jo no?i. Je res ^icer, a je p'avtako resnica, da dostikrat oneem, ki jc-IV"« men jena. Bobri ]>očasi globljo, vstrajno. In kone * kon 1 jim podleže vsak) drevo. Marsikdo ne d n.uni j.» izkušal ioseči kje kr.'ko mesto. Č(» bi ga bili podprli, b' »>«lc pot odprta za druge. K< j«, bil čas, '»a pomagajo, je >'•> pa vsi- pr »-ii ajeniu : tklepr/:r.. 4M*'c jaz ne moreni, pa tudi ta ne bo."
Nevošljivost zade- vs*», najbolj pa na«, ki delamo 11a kulturnem polju. Čudno je to,1 ker veni za nekatere, ki si služijo s tem dokaj skromen kruhek. Ne vem pi za ni kogar I ki bi si bil opomogel na tem j polju. Kar imenujte v javnosti nekaj imen, pa boste naleteli na ljudi, ki se oodo kar ob račali same jeze.
V znamenju treh 44k" — kola, kamna in katrana se 1,.zvija vse naše javno življenje. Imamo nekaj listov, ki m, d sabo davijo že leta. Mesto, da bi šli vsak s .svojim delom naprej, pa se mikastijo v sredi pota. Ljudstvo jih nekaj ča sa gleda, jKrtem pa odhajajo ljudje vsak proti svojemu domu.
Vsaik človek ima danes s seboj in svojimi razmerami ves boj, kolikor ga hoče. Važno j«* zanj, da se odpoči je ju razvedri. Prime list v roke — zonet boj. Gre k svojemu društvu, pa (nihaja razočaran s sklepom: nič več.
Baš zadnjič sem srečal člana, ki ga nisem videl še nikdar pri reji.
44Zakaj ne prideš h soji?"
44 Da ti po pravici povem: zato, ker hočem mir."
44 Ampak na ti seji si se vendar prepričal ..."
4 4Vse dobro. Počakaj malo. Toliko in toliko let sem že član. Hodil sem tudi mino k sejam. Potem se je pa začel tukaj prepir, tam prepir, tega pa jaz nečem. Jaz pridem h sejam, kakor pravi Američan 44 for good time", ne pa da se lmiii prepiral ali poslušni take spopade. Sem pa izo<tal.*?
Ta ni edini. Da hodi na sejp nabili društev le po deset do dvanajst odstotkov ljudi, je vzrok ta, ker nismo znali razviti prijateljskega, družabnega življenja, ki bi vabilo ljudi. Resnica jo in ostane ena: prepiri niso še nikdar vaibili in družiti i ljudi. To so navsezadnje i z pre videli tudi tisti, ki mislijo toliko o sebi, da so namreč nji h črvi prepiri zadeva vsega naroda. Danes pravijo: bi odnehal, če bo tudi drugi. In v tem je globnlko priznanje, da niso nikomur koristili s tem. ne sebi ne stvari, pač pa mnogo škodili. Kdor izkuša razširjati svoje ideje, prepričanja in drugo s kolom, kamnom in katranom, ne bo daleč vozil.
Gla vni prineip demokracije ne obstoji v tem, da .^/obodno
ne dobro založene s slovenskimi lUti.
Od jed not in od zvez dobivajo glasila — tedenska in mesečna'— za nameček je pL še dnevnik — bodisi 4'Pr«»veta". "Ameriška Domovina", •• Enakopravnost'* in 44Amerika 11 si k Sksvenee". Se* i.-elo sta-rokrajnko 44Jutro'' iu ljubljanskega 4'Slovenca" sem i sempatain opazil, j 44Glas Naroda"' je zelo razširjen. Nkoro v vsaki hiši ga I imajo, če ga nimajo, se ga p.i dobro spominjajo kot dobrega prijatelja, ki jim je bil v dobrih f-asili v veselje in zabavo, v težkih dneh jih je pa hude ure »vedril.
Vsnpovsnd - «» m prijazu«* sprejet. Ime Petra Zgage se j" precej razširilo med našimi Slovenci, še celo mladina me
1
pozna po imenu.
Toda mladina ne čita več — ni kriva, če ne čita, ker je vzgojena v drugem duhu in v drugačnih okoliščinah kot smo mi v njih rasli.
J* osvoji šibki pameti sem i takole preudaril: slovensko 'besedo čita jo z večjim ali nianj sini užitkom naši ljudje, ki so stari nad štirideset ali recimo nad petintrideset let. Mlajšega, če slučajno ni prišel po vojni iz starega kraja, boš že težko zaloti) pri čitanju našu knjige ali lista.
So izjeme, seveda, pa -o le redke. Naprimer Kokaljcvi si novi v Indianoii, Pa., Prevl-čevi na Universal, Pa., in Mike K inner istotam.
Tudi v Clevelandu se dob", kateri so v slovcnsko-angleško solo hooili, pa se bojim, da jih bo čedalje manj kajti Atne lika jih je s svojim prostran stvom i ji veličino preveč prevzela, da bi upoštevali, cenili in oboževali tisti razmeroma majhen košček neizmerne lepote, odkoder smo mi doma, pa smo šli v dotlej nam neznano tujino, ker sta pač tako zahtevala in sta ya- gnala 44si!a življenja in srca nemir,f.
O priliki konvencije Slovenske Narodne Podporne Jednote v Clevelandu sem segel v roko >edmim sedanjim in bivšim slovenskim urednikom. Spogledali smo se, in oči so z ustnic ujele nespregovor j e n o •■. prašanje: — Kako dolgo še/
I11 odgovor, dasi neizgovor jen, je bil soglasen: — Še de->et ali kvečjemu dvajset let.
Zgoraj -eni govoril o izjemah in moram pojasniti, da Min naletel v Johnstown 11a , povsem edinstven primer d »a-1 intrideset let starega sloven-'skega fanta Antona Turka, ki j ga m prevzela tuja neenost.
Nikdar v 1 i videl znotraj iiobe l.iie slovenske šole, edino mati t je bila njegova učiteljica. Ko 1.je bil štiri leta star, je naročila zanj slovenski Abecednik iz .->(airega kraja. In ga je učila, kot je pač "vedela in znala.
Slovenska beseda je imela nanj tako privlačno moč, da ji je danes vešč v govoru in pisavi in je ni pozabil niti v hudih letih, ko je bil kot ameriški vojak na Filipinih in na Kitajskem. Zdaj ima službo pri Betlehem Steel Co. Ln je o-četn in materi največja opora.
Povabil me je domov in sem se zares čudil njegovemu gla sbenemu in pevskemu znanju, ki si ga je z vztrajnostjo kot samouk prilastil. Na harmonij mi je zaigral Ln zapel 44Zagor -ke zvonove".
Mojo pohvalo je prehitel z besedami: — Tako je: »vso naši* slovensko lepoto čutim v vsebi. Duša in srce mi je prekipevala od nje. Sam ne vem, kaj je to. Rad bi povedal z besedo, pa ne morem.
Tudi jaz mu lii-em skušal odgovoriti, ker za tako čutnost nima noben jezik že vsaj približno primernega izraza. Toda v očeh sva si čitala, da
NAŠI LJUDJE
Ko gre človek po slo ven->kih naselbinah, ki so v Peiiu-: vlvaniji — posebno okoli Pittsburgha, kar 11a kupu, opa ža, da so vse, slovenske druži-
govorimo, pišemo in mislimo, pač pa ta. da ljudstvo s svojimi možgani išče luči in resnice. Demokracija je zgrajena pred vsem na tem temelju in kdor ga nima ali n»> razume, tisti ji« tujec v nji. In prvo mesto v tem moram dati tistim, ki se kregajo. Z;iika.j oni smatrajo ljudstvo za tako neumno, da se inn mora we trobiti in povedati, kako naj misli, da bo prav.
Jaz sem nad trideset let v javnem življenju, bi! sem vs<«ira skupaj več napadan, kakor kdorkoli dragi. NV samo s kolom in kamnom, ampak posebno še s katranom. Kdor mi je mogel, mi je kaj pritisnil. A v vs«-m tem življenju nisem nikdar zapisal vrstice v >vojo obrambo. Čemu pa? Kdor verjame, pa naj. Jaz ne bom za-stran tega nič dabši in če bo tisti kaj boljši, ki verjame, 11111 kar iz srca "privoščim. Gh-dal sem vedno, da sem vsako vrstico in vsak ki>s listov porabil za kaj boljšega. I11 nikdar nisem zapisal: tako je, kakor mislim jaz. Ljudje naj čitajo in ustvarjajo vsak svojo sodbo. Zaikaj na svetu ni merodajna sodba tistih, ki so učeni, pač pa ljudstva samega. Kar ono vzorejme, to živi, kar 0110 zavrže, to gre. Ljudstvo je in o-stane najvišji sodnik in navsezadnje tudi najpravienejsi sodnik. Četudi se moti, kakor vsak človek, a konec konca le najde pravo |>ot. I11 ta prirojeni čut je podlaga vsega našega napredka.
Ni treba, da dajem ljudem nasvet: poslušajte vse, čitajte vse — sodite pa sami. Ljudje že imajo to po svoji naravi. Kdor ne verjame, pa naj samo izkuša ljudem dopovedati, tako
dajte in tako ne. Ljudje pojdejo gotovo do tistega, kar j»> zabra njeno in prepovedano, ker se hočejo sami prepričati. Kdor misli, da je zmožen voditi ljudsko mnenje in prepričanje, tisti vodi v resnici le sebe za nos.
Dovolj in preveč je kola, kamna in katrana, kdor se ga je prestrašil, tisti je že davno med mrtvimi. Ostalo nas j«* nekaj, eni vsled poklica in kru. ha, eni vsled veselja in čuta dolžnosti do dela samega. Teli zadnjih je tako malo. da bi pri štetju bilo že preveč prstov na eni roki. Ampak to ne straši mene. Baš nasprotno: čim manj nas je, toliko večjo dolžnost čutimo v sebi. Zakaj poleg tist«- male peščice, ki maha s kofcvni. meče s kamnom in meče s katranom, je tiha. velika večina, ki ji pravimo narod. Ta ve. kdo dela in ve tudi. kdo prav dela. Tti vse moje delo velja tem tihim masam, one naj me spremljajo, čitajo m^*" misli in — podijo.
Jugo Slovanska K at. Jednota
je najboljša in najpopalarnejfta slorn.ska podporna organizacija r Ameriki. Ratona nizke aseianrnte in platoje liberalne podpore sa slotaj bolezni, nezgode ali mirti. Ima 185 podrejenih društev in Meje nad fjm Manor ▼ obeh oddelkih.
Za vstanoriter novega društva zadostuje 8 oaeb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
pfšite aa pojasnila na GLAVNI URAD 4. S. K. J.	s; ELY; MINNESOTA

New York, Thursday, May 20, 1937
7ZE LARGEST 8LZ>VENE VA1LT TN VA3.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
PLES V NARODNIH NOŠAH V NEW YORKU
Heilkokdaj vidimo mi Slovnici, tukaj v novi domovini, naše »1 ovenskc narodne noše. Zelo žalostno je to, posebno za naše starejše Slovence, ki so bili navajeni gledali te reuse narodne noše že od mladih let. V starem kraju so zelo ponosni na te noše, zakaj j>a ne mi tii-'kaj v Ameriki? Ali niso naši starši jih prinesli s seboj! ljudje druge narodnosti zelo hvalijo naše narodne noše.
Do/bro še se spominjam v lotu lO.To, ko so imeli eukaristič-ni kongres v CleveJandu. Procesije se je tudi udeležile vrle Slovenke iz Xe\vfburga v narodnih nošah. Xa vse strani so je pa slišala beseda hvale in začudenja od Atnorikancov. Y<\ so hvalili naše noše, kako so krasne in kako umetno narejene. Vsak je bil vesel, ko je videl to res posel m o obleko. Mi. Slovenci pa manj cenimo našo na rt* 1 no obleko, kot pa tujci, ki je niso nikdar prej videli. To našo nošo pokažemo samo o»b kakšni izven redni priliki. res premalokral.
Slovenci v Xew Yorku, Brookkl.vnru in okolici pa lxvlo imeli priliko pokazati svojo lepo narodno «rbleko prihodnjo nedeljo, 2'*. maja, pri plesu, ki ga priredi Oltarno društvo fare sv. Cirila, v cerkveni dvorani na Osmi ce^ti. Gotovo ste že dolgo žnlela tako priliko. Tista vaša narodna obleka, ki visi tam v omari v vaši hiši, tudi želi svežega zraka. Kar < »Kleči te se v njo in pridite na Osmo, da bomo vsi videli kako je lepa. Tn če prav nimate narodne obleke, pridite vHeeno, ker boste imeli veliko veselje druge gledat.
Ples se začne t oči i o ob G. uri zvečer. M«*d plesom bodo člani in članice pevskega društva "lUcd'' |m-1i narodne pesmi, nastopili IhmIo tudi solisti. Za ples bomo imeli starokrajsko lnuziko, za želodec okusne klobase in potico, za pijačo dobro vino in okusno pivo. Torej vsi Slovenci v Xew Torku, Brook-lynn in okoliei pridite na Os-
'1110 v nedeljo 23. maja, ker va,s I 1k> naša dvorana spominjala na j mlada leta v vaši domovini in I zopet lmste mladi i »ostal i. Xa j »videnje!
S POTA
V zadnjem svojem dopisu sem opisni pot iz Minnetsote pa do Ameriške Vrhnike v Wau-keganu in do Chicaga.
Kot sem poročal, sem bil tam v družbi pevskih zborov iz AVaukegana. Milwaukee, Phi-oaga in La Salle. Pevsko društvo zadnjega mesta se imenuje "Soča" ne pa, kot je bilo napačno poročano "Slovan."
Zadnji svoj "S pota'' sem pisal '»n vožnji iz AVaflikegan, 111. v Chicago in je zato bila pomota, kajti že od narave je moja pisava slaba — toda pišem z dobrim namenom — ali na vožnji so je treslo in zato po-niot;f. To pišem zato. ker vem, da s«-danji začasni urednik Mr. Hude ni kriv, pač pa jaz.
in. maja pa sem zopet "ifir-boc" j Kisel v Waukegami. Oni dan po]M>ld,ne je bilo namreč pri sv. birmi več sto otrok in ne samo otrok, temveč tudi mnogo odraslih fantov in deklet. Bilo je kakih 1,1 parov, ako sem prav štel. - "Ljubezen vse prav stori." pravi pregovor in odraščenim za birmo pomaira. Ko se fant zagleda v dekle, mil poleg t' ga da mu vrača l jubezen, še za pove, da mora k birmi :slično stori tudi dekle na željo fanta.
Xa dan birme so potrkavali na zvonove slovenski fantje. Sv. birma se je vršila v slovenski, ali, kot bi rekli, jugoslovanski cerkvi v AVaukeganu. Ponosno je plajtolala sloven-ka zastava z lepo prenovljenega zvonika.
Tekom svojega ebotedenske-ga bivanja v Waukegami sem imel mnogo pravega gostoljubnega vžitka v prijazni Ameriški Vrhniki.
Xaj omenim, tla je ob priliki birme jemal filmske slike ob-čezn^ni zastopnik GI. Xaroda. rojak Jože Zelene. Kot sem izvedel, gre Mr. Zelene v teku enega meseca ve staro domovino in ž njim njegova mlada soproga in njegov čvrsti, koron jaški sin. Xa potu v Xew Vork se Zelenčeva družina vstavila pri svojih znancih in prijateljih na več krajih.
Zač< tikom julija pa bodo odrpcfljali v Ju goslač jo in v Zelen če v rojstni kraj na Vrhniko. Ako "bo o^tal tam, ali pa se bo vrnil v Ameriko, kjer je nazadnje bival 9 let, to pa ve Mr. Zelene sam.
Xjcmn in njegovi družini želim srečno pot.
Matija Pogon lc.
USPEH SLOVENSKE NARODNE NOŠE V PROSPECT PARKU | ŽALOSTNA VEST IZ GOWANDE, N. Y.
Nepričakovano hitro je tukaj
Ena izmed nalog, ki .jih imajo naši prosvetna društva, zlasti pevwka. j«- ta. da seznanjajo ameriško javnost z našo pesmijo pred vsem narodno, in dalje tudi z drugimi panogami svojega delokroga, ki vteg-nejo zanimati splošno publiko. Le na ta način, da drugim pokažemo tudi to, kar imamo dobrega in lepega v svojem narodu, si bomo pridobili pri tn.i-eih ugled in spoštovanje in istočasno dvignili nn*d seboj
svojo narodno zavest, katere
%
RESEN KUPEC
si ustvari dobro eksistenco v sJari domovini, ako kupi staro zrtano dobro upeljano GO-.vniAO PRI STAREM TI NLKRJF (TESXOVAR) V MFBLJAXI, KOLODVORSKA IGLICA 33. — Gostilna i »na lepe obratne prostore, 2 stanovamja. 12 opremljenih 1'ijskilt sob, gospo<lar<ka i»o-•dopja in velik senčnat vrt. — C\*la $20,000, PKšite na: — \L(UZIJA HANI'S, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33, ali !•«: AngiM Hollander, G41t> St. Clair .Vveiiue, Cleveland. Ohio.	(5—18 & 20)
preminula vrla rojakinja in so proga dolgoletnega naročnika G. X. Antona Bratoša. Sicer j" večkrat tožila, da ni nič kaj pri zdravju, toda navidez n^ do-jbi nikdo sodil, da ji kaj ni prav. V soboto, dne 1. maja je bila še pri nas jv S. 1)., kjer sino sedeli kn>g mize ill kot preeej velika družina zbija': šale in vmes katero zaq>eli, kar je ona kaj rada pomagala. Xa--lednji teden. bilo je menda zadnji petek zvečer pa smo /.vedeli, da jo je zadel mrtvo ud. nakar so jo vzeli v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa ni bi lo nolieiie več pomoči in je v nedeljo zjutraj, dne !». maja izdihnila svojo blago dušo. Po-kojniea je bila rojena dne 24. avgusta 1S4.»."». |. v vasi X'ova Sušiea na Xot ranjskem. Xjen • lekliški priimek je bil Fidel. V to deželo je prišla leta 1020 in sicer k bratu Anton Fide! v /Cleveland, Ohio. Xaslednjega leta, to je septembru lt>21, pa se je poročila s tukajšnjim ro jakom Anton Bratošem. s katerim sta si tukaj oskrbela lepo domačijo, »nI katere se je morala pre rano za vedno posloviti.
Pokojniea zapušča tukaj žalujočega soproga ter še ne do raslo hčerko in sinka, brata Antona Fidel v Union Vilic, Ohio, in John Fidel v Barlier-tc.n. Ohio; v stari domovini pa >•• živečo mater in štiri sestre in mnogo sorodnikov v tej in „ \ stari domovini.
Poirreb se j«- vršil v torek, one 11. maja ob 10. uri dopol dne, iz hiše žalosti v cerkev -v. Jožefa, kjer je bila darovana peta sv. maša zadušnica, in od tam na pokopališče sv. Kriza. Pogreba sta se vdeleži-brata in več sorodnikov iz Ohio ter veliko število občinstva od tukaj, kajti vsega sk"-paj je bilo v sprevodu od IJO— '"') avtomobilov in njeno krst«)
POTOVANJE V STARI KRAJ
S|K>ročain. da sem srečno prišla domov. Vožnjo smo i-iiieli prav lej>o. Nihče ni bil bolan, tudi zabavali smo se i-leenitno. Zahvaljujem se po novno za »vse, kar ste storili zame kot zastopniki parobro-dne družbe ter vas toplo priporočani vsem Sloveiieem ka teri so namenjeni na obisk domovino.
Pozdrav na v-e iz Polzele.
Agues Ka-všek.
je krasilo veliko število ve*i-ee\ in «? vet lie.
Žalujočemu soprogu hčerki in sinčku ter ostalim sorodnikom bodi na tem mestu izraženo moje sožalje; za teboj pa, blaga pokojuiea, bodi ohranjen blag spomin.
Kari Stmisha. Gowanda, X. Y.
DESET-LETMCA V GIRARDU
"Ljubi Maj, krasni Maj,
Konec zime ji* sedaj.*'
Tako bomo prepevali v Gi-radii 22. maja. ko bo naše društvo "Slov. Bistriea" obhajalo svojo deset-|i*tuieo obstanka.
Mladina je že pripravila organizatorjem lep program. — Xa programu bo par govornikov, deklamaeija, ki jo bo podala članiea mladinskega od deika Virgina Juvančič. l"inet-n- ples bo (»ostala naša slovenska deklica Eleanor Gary. Xe kaj pesmie bosta zajiele Turk -estri. na glasmir jih l»o pa spremljal Edward Cekuta.
Po programu bo ples, za ka-Vrega bo igrala izvr.-tna g«>l-ba iz ('levelanda. Ti fantje i-grajo tako. da razveselijo -tare in mlade.
Kuliariee so t ii*li MiMim pri-3»ravljene, da vsem vstrežejo. Le pridite, vam ne bo žal. (Kaj praviš IVter.' le prid! Ihuiio dobro imeli.) Torej :ia i deli je 22. maja v Slo \c-iisk«-m Domu na X. State Street v Girard. O
Mar>" Turk, lin.
POROČNA DOVOLJENJA.
Poročna dovoljenja so dobili: Mr. John J. Germ in Miss StetYie Amigoni; Mr. Anthony Tomasello in Miss Josephitie Marinčič; Mr. J<»seph Vanter in Miss Allele Hokal. — Vsem obilo sreče!
V	Gowandi, X'. Y., so se jio-r<M"ili: Bdi t h Palčič in Frank Drobnič, Mary Žužek in Geo. V< »laski.
POPRAVEK
V	dopisu iiajne 2oletnice v št. 12 Vašega lista je bila izpu ščena Ana Prijatelj: ali je bi-ia moja pomota ali uredništva. Tem potom tedaj omenjava, da je mnogo pripomogla k najini 2."> letnici, za kar se ji i-skreuo zahvaljujeva.
Pozdrav!
Frank in .V..." ^ rob a. Little Falls, X. V.
Slovenska skupina v narodnih nošah.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUSTVQ » Greater New York in okolico, ink.
K*r iaH rajakov mil rojakinj fe ni dan trga dnittra naj »pra-ia ivtjfp priJalHJa ali prijateUir« ali pa enega izmed odbornikov tt natančna poJannOa. V neoreti se sele spozna, kaj pomeni biti «lan dobrega dru&tva.
To drnitvo Je sirer najmlajše, toda najmofnej^« bodisi v premo-tenj« ali ftanst%n. Društvo Je v tem kratkem fasu svojega obstanka Izptatalo te skoro 14 tiso« bolniške in nad M tiso« smrtne podpore ter ima ▼ blagajni skoro SI7JMJI
--OI>BOR ZA Ll-rro 1«36-
Prrdaednlk: FRANK HOTKO K. Mth Street S»w York City PodptvdMd. Mr*. FAXXV t'MEK StS Centra J Avenue Brooklyn, X. T. Tajnik: JOSEPH POGACHXIK US Liberty Avenue WUIlatoa Park, L. L
BlaraJnTk: AXTOX KOSIRXIK 101-21 — Mth Road Ricbmood HilL L. 1.
Zapixnikar:
FRANK MEKIXC 105.*» tireene Avenue Brooklyn. N. Y.
Arhivar: JOSEPH POGACHXIK
L VINCENT ZALOKAR 71-SS — «»th Street. Oloadsl«. L. I. IIL LUOWIO BKNEDIK
Nadzorniki:
II. Mr*. MARY JFDEŽ 8S-55 — 238th Street Bellalre. I.. I. »-1» liadlaon Street Rld«rewood. L. L aoerwje niki Četrto sobota v ovojih društvenih prootorih v Amsrtoon »ovonian AudHoriim«, 2U Irving A vs., Brooklyn, N. V.
V	Milwatikee. AVis., jo <ljie 6. maja zjutraj našla družina rojaka Antona Gross! mrtveca v ]M»stelji. <%-z lioe j^a je zadela ka]>. Star je l»il (>."> lot in rojon v Nazarjih v Savin/fski dolini. V Ameriki je bil .T> let. Prej je družina bivala v Wyoming. Tu zapušča ženo. sina in štiri lieere.
k
V	Piamondville, Wyo., j<> prod kratkim umrla Antonija Kos. ?tara 50 let, rojena v Ko-šenieali pri St. Vidu na Sta-jenakem. Tu zapušea moža.
nam tako «*cst«» in v tako veliki meri primanjkuje.
Tukajšnji priseljonei veejili nartMlov po številu ><» zdavnaj s|M>znali. da Amerika, kakor tudi »»-tali -v«»t. spoštuj« samo one, ki v prvi vrsti sami sobe s|K»štuj<-jo, ki so |>oiios?ii na svojo nannlnost in ki imajo dovolj poguma, da sr meri j« i in tekmujejo z dni.Lrimi. Za <"uri-nmrije - vet ne briera. Za to nima ne <"asa, ne volje.
Xew Vorški Shrvenci smo v ir«-i>to]i<uiju v aiiM-riški jasnosti pn-erj dalo«" zaostajali za svojimi rojaki ]»•» nekaterih dniirih liašil naselbinah, f'esto smo namreo y.c eitali v nameni raso pisju, kako so rojaki v toj in oni nas<>lbini nast»>]»ili v ameriški ja-vnor-ti ol> raznih prilikah s svojim yx'tjem, s pl<«si. v. narodnimi nošami itd. Kljub temu. da imamo preeej s]>osol»-neira elementa, in zmorem«i marsikaj, s eenier bi lahko v splošni ja\-nosti nastopili, smn se vedno zadovoljevali z mejami svojih domaeih j»rire<litev. Temu so bili krivi razni po-misl.-ki in |»redsrxlki. izvirajoči iz liMtm^a ]i xleenje^-anja, to je iz eiita inferiornosti, ka terena smo princi i iz starega kraja. Pa tiuli koražje je manjkalo. Vedno smo mi-lili, da so d ni ir i v-<«. a mi nie. Po-Floulica teira je bila. da smo skrivali in eelo tajili svojo narodnost. eeravno se sorazmerno po svoji številnosti v kulturi lahko merimo z vsako drucro naivni nos t jo.
Zadnja leta se je v tem ozirn pričelo obraeati na bolje, kar dokazujejo nastopi naših pevcev in tamburašfv na radio postajah ter tudi v nekaterih dm. arih posehnih slueajih. Tak poseben slueaj je bil tudi na 2. maja. ko jo Folk Festival Council prired.il SAojo 5. majsko proskivo v obsežnem Prospect pnrku v Brooklyn«. Ob tej priliki je nastopilo tudi slov. pevwko društvo "Slovan" iz Brooklyna kot samostojna skupina s šest pari in harmoini-

jseljenee, ki j«- prej živ«-I v Kve-
i letim. Zajmšra ženo.
*
Pnti kratkim j«- umrla v
»i*tlai«l. O., farmariea Mrs. I M. Klobovi»s. roj. I>ol«s, stani I .'N let. 1'mrla jo na posledicah • o|H*raeije. Doma je bila h Blok prj Cerknici. Tukaj za-pušea moža in j>*-t otrok, v domovini pa več sorodnikov. Družina je živela limono let v
Thomas. W. Va.
*
V	Clevolandu je umrl H. main rojak Anton Xairel. Pokojni je bH star 40 l«-t. doma iz o-b-eine Štu]>ie. V Ameriko je dospel leta 10in. V stari domovini zapušča brata Johna, brata Franka v Detroitu in brata Mihaela v Buliror, Pa. Tn pa zapušča poh»flr soproge Štefanijo. roj. Zupančič, doma iz Xo-veira mesta, dva sinova Antona in JoRopha, stara po 17 in 15 let.
*
V	Chicasro. Tli., je zarlnje dni umrla Frances Solar, stara 83 let m rojena v Gornji Besnici na Gorenjskem.
OPERA V NEW YORK. HIPPODROME
RAZNE VESTI
V Summit, Tli., je pred nekaj dnevi policija prijela Antona Kovaeiča. ki je vozil avto-tnik z srradlienim materialom po napačni strani ceste in pobil nekega fanta.
O	o	O
Rojaka Jakoba Šprajčarja iz Mohawk. Mich., je zadela paraliza in leži hudo bolan.
The Hippodrome OjK*ra Co. prireja vsak večer v Hipodrome irledališču na (»th Ave in 4'Ird St. svetovno znane o-|H»re |>o ljudskih cenah, iiam-reč po centov, 77 centov in
()|H-re juihodnjih dni so na-^ led nje:
II Trovatore maja; Luna di Lammeruior J.'>. maja; ( avaleria Rusticana in Pairf«-a«-ei l'Š. maja; Hiiroletto maja in BarluT of Seville 30. maja.
Ob delavnikih je pričetek ob >.l."i. ob nedeljah pa ob 8. zvečer.
PRODAJAM
vsako v r> l»no železnino, orodje, upravo zi\ gostilne kakor »vso jiodrobnosti za prenovi jen je kuhinj in vodnih ter električnih vpeljav.
FRAXK SPOLAR M3 Wood St., Harvey, lit
5—13.20.27
___
___
_
_
i
vzbudila veliko, če ne največ j pozorno-ti, tako pri gledalcih, kakor tudi pri časnikarskih poročevalci h. The N"<'\\* York Time-, ki je največji tukajšnji dnevnik in tu»li jako skop s prostorom, je svojem poro^'*!-, lu o t<'j majski proslavi prine-' sel poročilo od liti vrst in od teh J jih je po-«-be j pr»svetil Sloveli- ■ cem 1?». Xaše }>estre narodne noš,. jn originalnost n.ašeira po-ročneira plesa sta bila poročevalcem t• ■ ^r;i lista pos. brio vš«*č.i Tn Brooklyn Daily Kairle, ki je največji dnevnik v Brooklvnu. je pri-nrfsel nad poročilom o tej prireditvi tri-kolone ol^sejrajo-čo sliko 44SIo^anove" skupino in 'icer t *» bila i na slika iz <•• !e t«> pr<^slave. Razume da ^o tudi Ti«-kat« ri dmiri časopisi prine-li slike in poroči -<
skupine [Kivečamo zlasti na ta način, da prrteirnemo vanjo naš mlajši eh-merit, in istor-a^no tudi. da nud«-n mat« rijal sjM»|Md-nimo iti razširimo. Izirovori o naši iii-sjh »-i »1 rji« r-t i mah »številnosti in d mirih nedostatkib so se s tem tutstopom izkazali kot neopravičeni in kdor se jih 1m> v IkhIočo posluževal, bo samo kazal ]>onianjkanje resne vol je in pa kora.jže.
A" Slovanovi skupini so iia--b {>ili sletlevi rojaki in rojakinje: Mr. in Mrs. Anton Sv«»t. Mr. in Mrs. Victor Kobilca, Mr. in Mrs. .Tack Hribar. Mi^s Marta Hude. Miss Hilda Hude, Miss Frances Svet. ^rr. Clias. ^Ta idi<". Mr. Frank Ktariha. Mr. I.ov. Ctiovanelli in Mr. Fr. Kovač. V^wlja skupine je bil .\fr. ('has. MajdiČ.
narodnih nošah. Zapeli so nekaj slovenskih nar<Kliiili jw-s j lili ill xaple-ali dva naša do-mača plesa — poročni ]>les (povštertaaic) in pa šotiš. Po-! leir Slovencev so nastopili tudi Norvežani, J.itviiii. Ukrajinci, Poljaki, Ustoliči, Ainerikanci in menda Še nekateri druiri.i Proirram ji- izvajalo okroir 250 I»]esalc»'V in pevcev. (Jledalcev; pa je bilo kakih 1.""».«)(mi.
Sodeč p<> jnnočilih v anirb-š-k« ni časopi-ju. je <*Slovanova,,( skupina, čeravno najmanjša,
la o tej prireditvi.
*MSIovsm" je s tem spojim luustopoin d»rs»»jrel ZIlJlteTl uspeli
v splošni javnosti in je zato lahko pon«-en nanj, zlasti, ker je bil to njeirov prvi nastop te vrste. Ta usjieh pa dalje dokazuje, da se Slovenci lahko merimo • b takih in enakih prilikah z druiriini priseljenci in da zato ni nobeneira opravičenega vzroka, zakaj bi ne posvečali prireditvam te vrste več ]»ažnje in za bodoče ne gledali nato, da število nastojKijoče
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROB 4 VR ATA..
j Dne .». maja je v Herminie.j Pa., preminul Jirsip Drap, star, • >!l let in doma <h| Xoveira me-1 sta. Bil je operiran in po r»pe-[ raeiji je dobil pljučnieo, kateri je jMhlleirel.
V	Milwaukee. Wis., je umrl: j dobro poznani rojak Anton j j G ros. Zadela ira je srčna kap. 'Pokojni je d ose i^e 1 starost r>4'
let in je bil doma iz Xazarij v j Savinjski dolini. V Ameriki je, živel nr> let.
... *
lo. maja je v Clevelandu pre !
minul rojak Fr. Moran. v sta-! rosti 40 let. Doma je bil iz ! Višnje iforo odkoder je prišel | v Ameriko preil leti. Pokojni zapušča tukaj brata Jo-seplia in dve sestri, Mary in
Alice, por. Acliin.
*
V	Clevelandu je umra Arar>-' Bat o v.-k i, stara .">7 et. Zapušča
, <mproina in 0 otrok.
Zadnje dni je umrl v .Xew Duluth, Minn., Anton Anžič. fitar 75 let in doma z Morrwta ' pod Ljubljano. Bil je star na-
OL'AS *r'AnVl>'A" '
New York, Thursday, May 20, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJS.A.
POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
"IIII-JMMII
till V^St fill i^M IIIIHIBf VV^^J tlliltMHIHil IlliiltllUlJii i^Č^f iš^HllU Hiililii IHIIIHlilfllll l^i/J tVZ^fl lllllillllUt^ A^A^VJ VV^l ItllllllllllilU tV^-^ mHIIIIBHHII P-VT IW^J ItUItlllUtt 11 llllllllt t^VJ I IIIUIIIHI1H1I I^Vl IV^-CI	p
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
ZEMLJEVIDI MOUTVENKI 2 IGRE :
A EE
1
2
............................................."iiay/fliiiiiiiiiniiiiii^^...........................................................
ROMANI-SPISI-POVESTI
Mii' LT-i- nviiiiiiiiiSUiifiniiiirtiiutiiL mu Mr.iraiaiitii .r^is^aormraiiiui
ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura is minulosti .....................—............ -S®
BEATIN DNEVNIK, spisala Lulza Pesjakova--
164 strani. Cena ........................................... •••
Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč e<llna genska. ki se Je koncem prejšnjega stoletja udejstvovaia v slovenski književnosti. NJenr spisi razodevajo čutečo žensko duio.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena...................-...........
Kratke povesti lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
DEKLE ELIZA, spisal EdmonO de Concourt. 112 strani. C«
.60
.46
Concourtova dela ko polna fines In zanimivosti. zfusl 1 v risanju zuH«*ajev, fljlh nekateri so mojstrsko i>odanl in ima človk med branjem vtis, da imsamezne oseba sodijo <raj nJega in kramljajo € njim.
DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To Je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo. ki je fie večino hotelo ohranili svoj ponos ln veličino, pa se ni znvedalo, da že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovno literature.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 103 stranL
Cena .60
Dve štrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta molstersco za vršen I, kot jih more zavrniti edinole naš nežno-čuteči Mesko.
F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................„.............. .60
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Ilansun. 240 strani. Cena .90
Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimlv in odkriva čisto nove strap! človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ...... M
GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................. .75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšabovl senel", "Vinetov", M Žut" itd. Dejanje "GozdovniUa" se vrf1 na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
GOMPACl IN KOMUKSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-▼e. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To je i»cscm ljubezni ln srestobe.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL
Cm .70
laal Erase
BUDO BREZNO In drugo povesti, spi Erjavce. 7» stranL Cena----
Nsft izboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto nafiih krslev ln aanlmivootl ls življenja naših ljudi.
45
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. BTIRI KNJIGE. Cena .....
3.33
Krasen roman enega naJbolJKlh ruaklb pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč stranL
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 stranL
Cena .75
Slavni raskl pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igrslec Izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja ln pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewics, 123 strani. Cena___________________ .50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih človek čita.
JUTRI.
Andrej Btn«, 80 strart. Cena trdo ve~mne
Knjiga je posvečena onim. ki so HI skozi bol ln prlčakovauje... Posvečena je njihovemu ti-iMaa jvnaltvu.
IMO SEM SB JAZ LIKAL, spisal Jakob Ala-Ime. TRI kajge po 180, 100 In 114 strani. Osi*__.00 vsak nwk. V* trije 1J
Pisatelj nasi v teh treh knjigah opisuje usodo Bi Bvljeojp kiatlskfga fanta, ki ao ca stsrl-m mM*11 v Sala. kjer as Jo vadileval a last-Binmfewedntvt tar adaj laftfe adaj tekje, lezel CKl jbfii ŠoJUe tar k slednjič priboril v Hvlje-
k i
■ Mm M iw a flSL.fc .	.	^
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena ___________________ .48
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot Jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa	____75
Zgodovina naSega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen zz-msn bo sleherni z užitkom prečita*.
LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena..JO
Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli i>olovlce devetnajstega stoletja. _
Knjiga I« svetovno znano del«,.	^
LISTKI, (Ks. Meško*, 144 strani ............ .70
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ................................80
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je i»lod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 stranL
Cena .30
fttlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ____________ .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... 75
Do skrajnosti nnpet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... ,60
MIMO ŽIVLJENJA,	Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA, (Jan. cL **'rek), 188 str....... .60
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 200 strani. CenaLSO
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJ A VN A
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cem. ......... .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo 6e kvigku, a sredi pota omagajo.
NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 stranL — Cena vez.............70	Broš. __________ J>0
Knjiga vsebuje dvanajst iiovestl pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 04 strani
Cena ,4(
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo ve*
za na. 115 strani. Cena .............................. .70
Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v človeku v prvih letib s vat ovne vojno**.
PESMI V PROZI, spisa. Cfaas. Baudelaire. 112 strani. Cena ...........................................
Verna slika pestrega vellkomestnega življenja ln spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 2»
stranL Cena ______________________________________ J|
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabavijlcL
PLAT Z! ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slsvnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, dibrč "Misel v megli" in "Brezdno".
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.)____ 1*8
POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 05 strani.
Cena .60
V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic is našeca domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Saaver 70 stranL Cena_________
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeaove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete sa njegova dela.	._»
PRED NEVIHTO, *lsal L Targsajov. 00 str.
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja.
PRAVICA KLADIVA, spisal TM* Lntt.
144 staanL Cena_____ JO
Povest ls vojne dobe, k*, se je v srdh vseh naših rgaaodalh ljudi porajala mM .m edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično oplaaL. Z oovobojenjea l-mia Insili
tudi point ovoj vlšsk.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Det da. 157 stranL Ceca M
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal GangL 111 strani........ .00
PRODANE DUŠE spis?! Joža Llkovič. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, nat nrečlta to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rablndranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ___________________________________________ .75
Prgeovori, eseji in misli slavnega Indijskega pisatelja.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. l»« stranL
Cena .70
V	širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca.
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ......................................... .60
SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ____________________ JS
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.J0
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman Je Izredno
zanimiv i»o svojen* stilu, i»o svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 MtSal. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.	v
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena J>0
Naš mojsterskl pripovednik nam nndi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ______________________________ .50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojlSču svoje najdražje.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vex. 86 str.
Cena .70
Na5 i zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih Je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani ..........1.2*
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena L2k
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja Inžlnlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-{to in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena............................. .71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljnbezn1 - sorodnih dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 stranL Cena.. .36
Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
V	KREMPLJIB INKVIZICIJE, spisal Michel •
Zevaco. 461 stranL Cena________L30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi zapleUJajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čita tel ja. ki sa vzame v roka
V	GORSKEM ZAuOTJU, spisal Anton Koder.
130 strmnl. Cera___________________ M
Zanimiva povesi Is prejšnjega stoletja. I
VRTNAR, spisal Rablndranat Tager«. 100 str. Trdo ves. - .75 Mehko vez. _ .00
V	knjigi jo vsebovana globoka mi m* modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja-
f ROBSTVU, spisal Ivan MatitU. 255 stranL
Trda ves. Cena ----,--..... ................ ....... L20
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak sna tai vse pretresljivo opisa tL
VOJNIM«, spisal Josip Ogrinee. W str. Cena :» Zanimiva povest is časov prekrMevanJa koroških Slovencev.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Cen _ .71
Zvezek vsebuje povesti Milanskega. Premka in Laha.' Posebno pretresljiv Je spis Milanskega "Mladih sanlkerneiev lamnl Hvljenjo-Dtsl".	. .
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, pnaloiiioll I«. J. aa Undsfco knjlHco, nbsrga 87$ stranL ln Je Jako Mntaaivo pirana povest oho
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevskl. L DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanlh katnrgab, utrjen ln jetnl-šklh taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu DostojevskL
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... .80
Broširana............ .60
ČItatelj se mora do solz nnsmejatL ko Čita poglavja: Kako je izpubll Napoleonov buzar uho; Kako je zavrel Saragosso; Kako je u-bll "brata"'; Kako ga je hudič skušal. Itd.
ZBRANI SPISI, 368 stranL (II. zvezek). Cena 2.50
V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač Da Slovanov v splošnem.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TomUL 220
stranL Cena ..—-----------------------------—_______ .75
Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis nsjbolj krava ve dobe Bosancev.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ______________________ 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rastunljlv tudi preprostemu Čitatelju.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
simHWBSB«wm!g:!pb|8!i;ami^iiasanig.!!i:i jhiiitmiiit:raiei ::.el : .;-....,t/\ . . -i
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA. ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI
ja®:......vr '	'. .	«
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER __________________________________50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA __________________________35c
BELGRAJSKI BISER ------------------------------35e
BOŽIČNI DABOVI ___________________________________35e
BOJ IN ZMAGA -------------------------------------------20e
CVETINA BOROGRAJSKA ..........................45c
CVETKE (pravljice za stare ln mlade)---------30e
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ------------25e
DEVICA ORLEANSKA _____________________________50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ________________40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA___35e
FRAN BARON TRENK _________________________________________35e
FRA DIAVOLO ______________________________________________50c
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- % činski, veselomodre humoreske, 72 strani ^5
JANKO IN METKA (kartonske slike sa otroke) 30c
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) __________________________________________30c
KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________30c
KRVNA OSVETA (povest iz abruildh gora)___30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO_____________25c
MARKO 8ENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 73c
MARON, krščanski deček Is Libanona ----------25c
MUSOLINO, ropar Kalabrije ____________________40e
MRTVI GOSTAČ _____________________________35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _____________70e
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ---------------------------------25c
NA RAZUČNIH POTIH______________40c
NA INDIJSKIH. OTOKIH___________________50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ JO
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............80
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PABERKI IZ ROŽA____25c
PARIŠKI ZLATAR______35c
POŽIGALEC____________25c
1'RSTI BOŽJI---------------------30c
PRAPREČANOVE ZGODBE_____________35c
POVODENJ (spisal Krištof Šmit)_____30c
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez.____
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ________________
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. sv.-------40c IL zv.___40e
MRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena .....................
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Si4aal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena .......................... .70
PRAŠKI JUDEK____25c
PATRIA (povest Is irske zgodovine)___30c
POSLEDNJI MOHKANEC______30c
RDEČA IN BELA VRTNICA___Str
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM___80e
ROBINZON KOŠUTNIK______M
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotlteU. nevarnosti in nesgode s potovanja dveh mornarjev. Oena ............................ .00
SUEŠKI INVALID
SDK IN ABriO (povest sa Ahraeev) _Ste
SVRTA NOTRURGA ...............................80s
naOBUBMBC _i___ste
mrFmTimim**} __m.
T ISO C IX ENA NO C. s slikami, velika
izdaja. Broš. 3 knjiire. Cena......-5.—
TURKI PRED DUNAJEM ----------------------------30e
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po
29
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
slikami) ...................................................fl.OO
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po .................................................. 50e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........66e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ______________________25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del _________ 40e II. del...........40c
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.>, Gangl .............. .50
8 POVESTL (IV. zv.), Gangl ................ J59
13 POVESTL (III. zv.). Gangl ..............
ZNANSTVENI m POUČNI SPISI
(Nadaljevanje.)
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik Prvi In drugI del (ib<f>sala S-J strani.
Cena: I. Del.....80____II «»el .80
Zemljepisni pregled: natančni i«^l*ilki prebivalstvu, gorah, rekah, poljiih-lstrii.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Rszinger, M
strani. Cena trdovez .... J»0 Uroš,......33
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... .30
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, IIRVA-TOV IN SRBOV. 05 strani. Cena .........',0
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ve* 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. 50
KUBIČNA RAČUNICA. Trda Trči. 144 =»r. Cena .73 Navodila za lzrafuuanje okroglega, /x-/.«ue-ga in tesanega lesa.
LEVSTIKOn IZBRANI SPISI, poezije, r>j«
Cena.......70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70
V teb treh knjiguli je zlirano vse književno delo našega velikega kritika, ^-a.• tL. »-i^ate-lja in Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in |»rakli.'na
zbirka navtKlil za kuhinjo in dom. Cena.....50
MISTERIJ DLŠE. Spiral dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................1._
Razprava o blaznosti in poslediv^h pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Ijivo Čer-
melj. S slikami. TiiO strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomib. molekulib in elektronih. Poljudno pisana razprava o iz<ieu*i»i moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami.
168 strani. Cena ........................ _
Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 ntranl. Cena.....15
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnib pivem.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40
Poljuden oola najsevernejšega uaroua na svetu. olegove fiege ln navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere 60
strani. Trda vez. Cena .....................
To Je nekak fdov>nski abecednik, iiertavlj^a po uzonu ameriških učnih knjig. H slikami Primerno za otroke, katere bočete n«ucltl Slovenskega pravopisa.
^^Om^VE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Krjave«-, —4 «(rauL	.49
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 256. ' stranL Cena .......................aa
SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
strani. Cena ............................................93
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo juzo-
sloranstra.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... 2J0 Knjiga Je namenjena v prvi Trsti ?a stavbno umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zoli varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, »pisal H. MAJA«. Trije deli: 102. 141. 133 strani. Cena inebko vez.
„ .. . .	Cena vezane .60
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čila kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
316 WEST 18th STREET NEW TOBK, N. T.
m OL A S NARODA'0
New York, Thursday, May 20, 1937
THE LARGEST SLOVENE VATLT TN VJ8.Z9.
,CS M KRATKA DNEVNA ZGODBA ll
FRANCE FERŽOU:
SESTANEK MOJE 2ENE
NI VEC IZGOVORA, DA BI ŠE TRPELI VSLED ŽELODČNIH NEREDNOSTI, VZEMITE TRINERJEVO ANGELKO!
Mnogo ljudi trpi vsled že-1.»dčnili nerodnosti, kot je zaprtje, plini, slabo spanje, izguba teka, nervozna razdra-zenost. Toda ni vee nikake^a izgovora, da bi kdo trpel vsled tega. Storite, kakor dela na tisoče ljudi, vzemite Trinerje-vo Angeliko! Ta tonika, ki I-ma največji sloves kot najboljše domače zdravilo v tisočerih (!omovih v Združenih državah In v Kanadi že nad 40 let, čisti vaša čreva in rzzene iz njih vse nabrane strupe. Prepričali se boste, da je Trinerjeva Ange lika prijetna, in pomaga naglo ter jo bonte prijioročili svojim prijateljem, kajti zelo boste zadovoljni z njenimi čudovitimi ii-pebi. V svoji zaloiri jo ima vsak lekarnar; ako je pa ne bi iiioirli dobiti v svoji bližini, pošljite $1.35 na Jos. Tri ne r Corp., VMVA S. Ashland Ave.. Chicago, 111., in boste dobili Me'klenico za unč |»o povzetju. I>si dobite brezplačni w.o-i*ec. pošljite kupon na isti na slov.
Dept. II. Prosim. jnšljitr mi l>rex-
piaren vzorec Trinerjeve An^eJie-
Ime ......................... .
Jesta..........................
Mesto, drža va ................
Žrtev brezsrčne
matere
\/. Gornjo Radgon«- poroča-jo:Dne 30. aprila proti večeru so ribiči iz Hrastja-Mote pri Radencih lovili ribe v rokavu reke Mure. M<»d plenom, kj je bil precej obilen, so privlekli iz vode trupelce novorojenke. Trupclce je že razpadalo. Bilo je precej zvito, na desni strani pod lopatico je imelo 5 cm dolgo in okrog 2 cm široko rano. O najdbi je bilo ohvešče-no orožništvo v Radencih, ki išče brezsrčno mater.
IS C e m
priletno gospodinjo za domače hišno delo na farmi, tudi z možem jo sprejmem, ako je nezmožen za delo v tovarni ali v rudniku. Za va pojasnila se obrnite na mene. Plača po dogovoru. — JERRY GORUF, P. O. Box 95, Wilcox, Pa., Elk County.	(3)
Moja žena---
Xe ustrašite se takega začetka, kajti ni to neka pritožba na preljubo javnost, ali v .-krajnem primeru na bližnje Borodtitvo, nogo je to samo |k>-treben uvod za opis nedolžnega «l< ^Oilka, ki se je zgodil meni danes; ali se bdi ko zgodi jutri vam; sosedom in prijateljem pa pojutrišnjem.
Moja žena im# — tudi s te
istrani ste ]»o]mlnoma varni, ken
ne naštevam, ničosar nima — * i VBe zobe, dve |K>lni vrsti svet-J
lili, belili zob, fiotem hčerko, | jM>tem sestanek in naz:idnje| ' kurja of-osa. To ni bog ve kaj! Res |Mks»ihnfi če se pomisli, da sem pri prvi-li treh stvareh jaz udeležen skoro s ."jO odst. vloženega kapitala, to je: pri 'nekaterih več, pri drugih manj. Samo pri poslednji od naštetih dobrin sem |»opolnomn ni dolžen; kurja r,či<sa ima sama, na -tvojo odgovornost in * ueitok, in še stroškov bi se rad odktižal, če bi zakrament sv. zakona dopuščal kako dispen-xo.
Torej zobje! Cisto novi so, račun in potrdilo zadnjega plačanega obroka sta skrbno »spravljena poleg zavarovalne police in |Kiroenega lista in na to stran je menda ljudi mir za-gotovl.it n. Do kedaj, pa se ni-*k< li ne ve. Ko sem se nekaj obotavljal s poslednjim obrokom, mi je dopovedovala, da bo treba jionovno pregledati, da "kaj ne poči", zdaj — kakor lečeiio — pa je mir. Hčerko, kako pa k, ima tudi sama, najmanj polovico je podobna meni in kadar — doki« r hčerka i bila omožeua — je bila na njo huda, takrat je trdovratno vstajala, da je čisto in -aino — moja. Zdaj seveda je drugače, in ne priznava mi niti zakoncih :><> ot 1st. Sestanke je tudi do nedavnega imela sama, nlanes pa se je tirdi tukaj vse .spremenilo. Tudi pri sestanki h sem postal k oropan jon.
Torej: ta njena — odnosno najina — hčerka in |ki — samo njena — kurja očesa so za sestanek moje žene usode]>olne važnosti. Brez hčerke ni se-. Ktanka, toda tudi brez kurjih <N*<rs ne ^re. Moja žena, njena hčerka in kurja očesa — fa-ciunt collegium!
Ta najina hčerka je omožeua in ima ž«' Bohi ta in Bohi ima že tri leta in vse kar spada pod naslov Bohi in starost treh let. Vi ga sigurno ne poznate.! toda to naj vas pri čitanju ne loti: poznate pa sigurno kakš-| nega drugega fantka, ki ima tri leta in sliši na ime Bobi.
Te v liste roba si je tako |H>-j dobna med seboj, da jo lahko
i
L. Gangkof er : .w
Grad Hubertus
:: r
o m a n
| zamenjate, pa niste pri nobeni I hiši povzročili — v organiza-] jti:in«n in disciplinarnem ozi-t i u — s tem ne škode ne koristi.
Bobi zavija v mariborskem dialektu, kar naj vam dokaže, la je hčerka omožena več postaj in\ Ljubljane, nego jih mora moja žena pri vozit i v prepelico, kadar gre s to skupno i 'i če i ko na sestanek. Ti sestan-ki so koledarsko točno utrjeni, tn niina sila njihova |ia so — , kurja očt^a. Pra v zaradi teli ! « -tankov mislim gijji žena ! km rja «»česa. Goji skrbno in j hi /<krl>ii4», i^oji — čo sniem i ribi t i primero iz linra vodovja kakor ^jparglje in v Ljubljani ima likerja — tako mislim se piše — ki jih vsak mene rvže z veliko ljubeznijo in ostrim nožem. In je oh rezanju kurjih očos vselej pri--taš tiste stranke — ne, ki je na vladi — nego ti-to, pri ka-?< ri so možje onih, ki jim reže kurja očesa. Pri današnjim ha vz i ran ju s političnim prepričanjem je to gotovo Jako originalen in vsega priporočanja vreden kriterij. Že celo vr-to ! t so so odvijali ti sestanki popolnoma normalno kakor več-•nost: rastla so kurja očesa in dorajstla, žena je pisala, da mo-| ;a v Ljubljano in h gospodv I Pt (likerju, hčerka da mora. v ; Ljubljano in h gospe j Šivijlji. |('e je bilo spomladi; ogledala •bi si rada letošnje slamnike, če je bilo jeseni: oglodala bi si rada nove klobuke. Vse pa je *'h> kakor |>o olju, samo me jc drugi dan, ko se je žena vrnila, vselej glava bolela: toliko čudnih -stvari je videla, cula in sevida vse meni sporočila. Ka-' ko je Bobi zdrav, srčka m, inteligenten in živ in kako je hčerka dobro izgledala. Komaj pa je žena prišla domov, že se je veselila na nova kurja oč< sa in na nov sestanek, kajti j • Bobi tak, da mu ga ni para le kje se je vzel, ko v naši farni li ji vendar ni nihče posebno živ. Take očitke sem mirno prenašal mesec za mesecem; zadnjič pa se je pokvaril ta zon in se r v it u t.
Xekaj sem se bil prehladrl in pri mojih letih so kolena pač kolena. Pa sem moral v posteljo, greli smo in ovijali in dnevi so potrkali. Toda ista ■usoda j«' preganjali a kurja oč<-sa na našem domu, a želja po šivilji na totem hčerkinem domu. K<*Jena pa se niso nika-n>ur premaknila. In je pisat* hčerka: "dolgo ne bom mogla odlašati," in je godrnjala žena: 4'saj skoro ne morem vrč iz sobe zaradi kurjih očes!" Tolažil sem in branil svoje stališče: kaj so kurja očesa v primeri s
koleni; ne po položaju in po Vhlrki ne morejo konkurirati. Toda je bila na drugi strani šivilja na tehtnici, v takem slučaju pa so kolena za tekmo preslaba. Žuril sem z ozdravljenjem. Hčerka pa je nestrpnej-ša od žene in pride pismo: prihodnji trden moram v Ljubljano. V torek popoldne žena ni več strpela. Cuj, ,oddala bom teh gram, zdaj si že čisto d fiber; v četrtok se dobimo v Ljubljani. Vdal s<m se. Telegram je oddala. (ez eno uro f»a je prinesel pismonoša telegram moji ž«"iii. Brzojavila je ličvrka: V sredo pridem v Ljubljano, ne mo»em več odlašati, pridi gotovo!
< >bšla me je zona. To se zgo-•ii v -«*Iej, kadar slutim nesrečo. Toda dolgoletna zakonska skušnja me je naučila spoštovati pregovore kakor: 4<inolk j<* zlato..
Xavzlie moji altsolutni nev-'ra^ru sti, ki bi jo velesile lahko vzde za vzgle«! v španskem vprašan.711. jiravi žena čez nekaj časa: "Sttvar pa le ni jasna, kaj bo -><*daj prav, ali kar i na brzojavi, ali kar jaz."
Z moje strani ne sluha ne duha.
"Sploh pa >te <»» telegrama <rečala. odnosno zgrešila.''
Ji*z: kakor da me ni.
"I tak vendar svetuj nekaj, led00 nemarni, saj gre vendar za tvojega otroka!"
"Kaj naj svetujem? Boš že naredila, da bo prav."
"Kaj boni naredila — kako bom naredila — kaj mora biti prav, ko si pa ti vse zmešal?"
"Jar.? Zmešal?"
"Kdo pa drugi, ti in pa tista tvoja nesreena kolena."
Nemir je naraščal z vsako minuto.
"(Vz eno uro bo pošta zapr-ta. tak povej no, kaj naj sto-
1««
11111!
"1 — jaz bi brzo javil, da naj bo tako kakor želi hčerka, pa pojdi jutri!"
'no — storjeno. Toda čez pol ure dostavi sluga nov lelegram: "Pa naj ostane pri četrtku, kakor ti želiš*!"
Telegrama sta se zopet srečala. Kalko je bilo pri tem srečanju na žici, ne vem ali vem, kako je bilo pri nas, ko so se nekaj minut na to zaprla vrata poštiie^ra urada.
Noč je bila -dolga. Izgledalo je, da ne bo nikoli več belega dne.
Pre 1 zoro pi je ob mojem pritrjevanju izdala žena sledori službeni komunike: "Danes grem jaz v Ljubljano, da epra-
f Nadaljevani© na 6. stran t.>
141
"Da bi razlagali dekletu, kaj je njena doiž nottt, se menda niste trudili kaj pride. Vedeti bi bil mogel vnaprej, da bo tako. Zgodba vaš-; mladosti vas ni priporočala najboljše. Že ve -te, kaj nuiiiui. In zdaj mi zorijo sadovi. Tudi po moji krivdi. Reči bi ti bil moral, da boste \ otroku prej prebudiii kri njegove matere, ke spoštovanje in ljubezen <lo očeta. Zdaj vam - ve tujem, da popravite na Eggcbergu. k:ir ste zamudili na Hubertovem. Zbogom!"
Grof Egge je odklojiotal s svojimi tlakovanimi čevlji iz sobe. Ho«lil je tako, da so se un lesenih tleh poznali sledovi žeblje v.
Gospodična Kleesberg je omahnila na stol in -i krila z rokami obraz. "To je preveč! Nol>enr ninute več ne ostanem. In če bi morala l>erači 'i iji stradati! Preden ostanem pri takšnem •ioveku — raje nazaj v zjiv«mI, v ta pekel!"* — Tedaj se ji je jKugle«! ujel s Kitiuimi <M*imi, i?» la mali je sjilahnela vsa njena ogorčenost. Samo bolečina in usmiljenje je še ostalo, in vsa \ solzah je ihtela: "Ah ti moj ljubi, dobri otrok! Kaj blebeč«'in tu tako al>otno! Ne! Ne! Osta nem. In če bije s {»ostmi po meni! Koga bi še imela, ako se dam prepoditi tudi jaz! Vzdržim!
In vem, kaj delam!"
/
Kiti menda ni cula. Potem je p<ičasi dvignili, oči. "Kaj je menil paipa, ko je govoril o moji materi .' Bile so besede, ki so se mi zadiralc v srce. Kaj je hotel povedati z njimi?"
Kiti je o«]kimala z glavo. "Povej mi! Ne d;, mi več miru. Čutila sem. govoril j«, lalni «» moji materi. Ali opravičeno?"
Dočim se j<» Kleesbergova belila glavo, kaj naj odgovori, je šel zunaj mimo okna grof Egge s palico iv roki in « puško na rami.
Temno je gledal predse na jiesek, ki ga je bilo razrilo sto nog. Po tleh so bile raztresene uvele cvetlice, ki .-o se bile izgubile iz vencev, in na kamonitem obodu vodometa je bilo nekje na debelo ]>okapano z rdečim voskom. Grof Eg-ge je pospešil korake. Ko je prispel v brestni drevored, je pritekel za njim Robert. "Toda za božjo voljo! Papa? Vendar ne boš zdaj odhajal v kočo?"
"Ali mi boš ti branil-'" Grof Egife se je prijel za žep pri jopiču, če ni morda pozabil na nabojev.
"Toda, prosim te, kaj naj rečem našim go-.-tomOsmešil me boš pred gospodi tovariši—"
Drugega te nič ne boli? No. potem ne kaže slabo zate! Reci jim, kar hočeš! Sladek izgovor boš imel tako brž na jeziku, kakor si imel »lavi v parku najbolj grenko besedo."
Robert je za strmel v očeta, bolj presenečen kot razžaljen. "Prosim, pa—".
"Molči! Nič ti ne očitam. Največjo |>o<lk»t »ri tej stvar sem zakrivil jaz sam, ko sem -'a! tebe. Kar ti še preostaja dopusta, ga porabi, kakor te je volja. Dolžno slovo je tu li že opravljeno. Kmalu pač Jie bom čul o tebi.' K *r ■e brez pomena, da bi me «"ez svoj d«*l še nadle goval za denar, ne vem, kaj bi imel pisati drugega. Zbogom!" Grof Egge si jt . .bema rokama j»opravil irhovke in odšel.
Ko je prispel do orlje kletke, je obstal, motril nekaj ča-a ptiče in pokimal pre«lse. — "Prazni se. P»i-krbeti moram za novo zalogo." Ozrl se je čez ramo-proti gradu. Z laj je krenil naprej, držal roko ob cevi in kopitu svoje peske ter razglabljajoče strmel predvse. "Pre mislila >i bo in >e oilločila za mene. Poiše»*m ii moža. iu prinesla mi bosta v hišo življenje in ^ !.:*oke. Kri ima. Ih-čki bo»lo!"
Da bi mu ne bile treba iti mimo %auncrjev» hiše, je napravil ovinek čez gozd in je po -kritih stezah zaivil proti pokopališču. "Hvala Bo gu!" je zanirmral v brado, ko je videl, da ,;e prazno. Črno j«' krenil med železnimi križi in se napotil proti novemu grobu.
Po okrašeni gomili je rahlo brenčalo. Močni vonj cvetlic je privabil čebele, ki so na josen-skhi travnikih imele le malo paše.
l)(n'im je grof Egge klečal pred grobom i.n s sklenjenimi rokami molil, je stopil na pokopališče cerkovnik in izginil v cerkev.
Bilo je poldne in začel je zvoniti. DAL.) K rili DE

"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro do movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* pošiljamo
MANEVRI AMERIŠKIH VOJAŠKIH AEROPLANOV
Aeroplani sedemnajstega zbora ameriške zračne sile lete tekom vojaških manevrov nad San Bernardinom v južni Kaliforniji.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ HAtiiMDA V STAMBUL
4 knjige, ■ slikami, S27 8lr»n|
VftebtoB:
Smrt Mobamed Ennoa; Kara rana amrtl; Na bejeu v Goro|«; Lirailia Ed Na::
Cen _______________
UM
KRIŽEM PO J(JT ROV KM
4 knjige, 518 atranl. • Bilkam
Vaehlna :
Jezero ^inrt!: Moj roman ol» Nilu; Kako wm t Miklco r i hum I : 1'rt Aamnrih; Mol J«-zJ«ll
Cena -------------I .M
TO DEŽEM 8RIPETAIUEV
4 knjige, a Bilkami. 577 strani
Vsebina:
Brnta Alailiija; RoOi t aoieskl; MtrMtt; Ob Vardarju	Cena ________________|.m
SATAN IN 1SKARIOT
12 knjig, a slikami, 1704 strani
Vaeliina :
Iswljenrl: Yuma *>tar; Na ale<lu: Nevar noatl nasproti: Alraaden: V treh riellb crrta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Street
Izdajalec; Na lorn; »pet n» divjem za pada; Kefienl milijoni; Iu-dUM
Cena ...................8-W
V OORAfl RAIJtANA ,
4 knjige, s slikami, 57« strani Vsebina:
Kova« ft!men; Zaroka s zaprekami: V Ko!Mh
njaku; **obamedanBkl sretnlK
AM
WINFTOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani
Vaeblna .
Prvikrat na divjem zapadu; Za tivljenje; Nfio-Cl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata: Za detektiva: Med Komand in A pači; Na nevarnih potih; Winnctovov roman ; Sana Eir; Pri Komančib ; Winnetova smrt; Win-nelova oporoka
Ce*a ________________IM
Ž l! T 1
4 knjige, a »ti k and. S97 atranl
Vspbina:
Itoj k medvedom : Jama draguljev: Rna-Cno —; Rib. In njegova poslednja |*>t
Cena ------------------1.M
"Glas Naroda"
New York. N. V

i k k 1 ■ ■

BL'AB N1H
New York, Thursday, May 20, 1937
I Tboga mala Veša P
ROMAN IZ 2IYLJEIJA
Of^o ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
SLOVENCIH Pridružite se enemu izmed velikih izletov
= = s = -■ = = ■'-.......v staro domovino.
311
"Dosa — 44 Veša,*' — je zri mala mala Hana in od tedaj je bila Deša samo 44Veta/'
Deša tukaj — Veša tam, tako je šlo ves dan. iu go~pa Otilija je napravil *i še drugo in jo imenovala "•siva Vesa", ker je bilo na njej toliko sivega, lasje pepel-nato siivi s srebrnim sijajem, temno modre orno obrobljene oči.
In celo njeno obnašanje je bilo talko valovito in brez šuma. Naglo in dostojanstveno je brzela njena otroška postava sem ter tja, uslužna vsakomur, ki jo je prosil za kako uslugo.
. Mala Hana, ki je bila zelo i*or«<dna in bojevita in se ni ) oeutila dobro, ako ni vsak dan rabila svojih pesti, je bila kmalu sestrični zelo naklonjena.
Deša ji je vračala te obeuttke in Obe deklici ste bili neločljivi. Pri šolskih nalogah je Deša potrpežljivo pomagala, liana je bila slaba v učenju; tisoč drugih stvari je imela v glavi, samo ne šole.
1)» :a je igraje napravila vsako nalogo; bila je izvaiiredno nadarjena in s«i J»» učitelji zaradi njene pridnosti in zglednega obnašanja imeli zelo radi.
Ludvik je o njej slišal samo polivalo, kar ga je z« lo veselilo. Gospa < Kili ja »pa se za DeŠo ni prav nič brigala, odkar ji je prefKivedal, da Deši ne sine dajati nobene prednosti prt I svojimi lastnimi otroci. Deši je še v«dno dajala še enkrat to-.iko peciva in smetane in >adja kot pa svojima hčerama in cel« preveliko ljubeznivostjo in namenoma, tako da sto se Frida in Hana pričeli jezno obračati, dokler ni Ludvik proti triki n neaparac tnosti odločno nastopil.
44Tako nisem mislil, Otilija, ko sem te prosil, Hn kažeš otroku materinsko ljubezen.**
44Saj ti nikdar ne morem nič prav napraviti."
Mož jo debelo i*ogleda.
"Namen človek opazi in se ozlovolji. S prevelikimi kosi jedil in očitnim izkazovanjem prednosti ne kaže žena nikak« prave materine ljubezni. S svojim postopanjem povzročaš med otroci samo prepir in novošeljiv«i>t. to bi vendar moral j <ama veleti. Prav dobro veš. kaj in kako mislim.* Z dobrohotnim pogledom, s prisrčno besedo, s poljulxtm moreš pokazati več ljubezni kot |»a s iem, da dsjM dvojne ponije. Drugače pa za Dešo nimaš prav ničesar! Otrok, kat regn .le mat« rirra ljubezen tako razvadi la. to <lobro čuti."
v«e boljše veš, kot jaz, ti prav rati a prepustim vzgojo tvoje nečakinje," odvrne prikro. 44Boš ž«■ videl, kaj boš do-s grl, ako boš g, spodično prijemal samo z rokavicami. Ne v«š, kako občutljiva in trdoglava je D«ša — kako se moram 1 r.1*1 mu boriti. Proti tebi se zna dobro prikrivati. Trav »vita je in hinavska!**
"Ne, Otilija, Deša je sama odkritost! Samo ne maraš je. Otroka poznam. In značaje ljudi poznam dobro."
Ludvik A-ehenbaeh je poznal značaje, da! Spoznal j<-tudi svojo ženo in ker je spoznal njeno majhno vrednost, je tudi izginila njegova ljubezen. Toda v eni stvari je vendarle ni spoznal — v njeni veliki strasti. Smatral jo je za povr-*ro, n "imurno. za žen-ko, ki je ljubila lišp. kar je skoraj smatrala za svoj življenjski |>oklie in za žensko, ki za vse dinpo in imela ni kakega smisla in zanimanja.
Da pa je v njenih mislih živel še drug mc.ž, tega ne bi nikdar verjel — in k io je bil ta mož — še manj! Popohio-ms ji je zaurr.^l v tej zadevi.
Za nekaj dni je moral odpotovati po službenih opravkih v tiho Otilijino vpelje. Tako je imela nekaj prostih vrče-«w za svnjega ljubimca, ki si ga je hotela trdno privezati. A svoji ženski lopoti je bila očarljiva in se njeni dniion^ki xew-fki naravi Tri mogel upirati niti tak poznavalec žensk, kot J«' bil Vilko Oilman.
Ko bi vedela, da je njen brat kot krvni ik*5 zasledoval njen«' korak« !
Oh o»K-otmi**ti Ojen«*ga nroža se je png(*<to povabil na veeerjo; pa tudi v nu-no veliko nejevoljo je včasih ostal pri -»jej po eel dan. tako da se je počutila nekoliko ovirano v svoji svt bodi. To«ln morala ga je dhdržati pri dt*brem razpo-'oženju, kajti pogosto je izustil kako temno, >krivnr^tno pripombo, katere se je »babi.
Ali mogoče kaj ve! To je bilo izključeno!
V° K "»orala pre^lišati in se kazati kot brezskrbno.
K sreči je bil voho zelo zapečen pri domačih nalogah otrok; tudi z Dwo se je zelo dobro razumih
"Stric Ilorst, danes mi moraš breapo<rojno pomegat: pri nakgi." pravi Frisla pri večerji.
Oo-pa Otilija je zelo ljubezniva im položi na bratov križnik posebno velik kos telečjega zrezka: "Pntvzaorav Ludvi KOV d	s,, smeje, "ker si edini gospod med nami damami.
"Ako strie Horst po m a ira Fridi pri nalogi, nuna napraviti moje računske naloge." pravi živahno nana. "Potem '.oni prej gotova in se moreni igrati."
"To je pa ponižnost, maila gospodn-na!*' se »meje Hor-t nato pa, obimivši se k Deši. vpraša:
VV°' }n.tU	,,in,a* nobene želje! Pripravljen sem
jo tudi tclij izpolniti."
"Hvala, stric Horst. moje naloge niso tako težk"," pra M De»a prijazno.
"Veša zna vse sama. Ta je učena." pravi Frida. "zna
zo !*>lrko kot jaz. pa je tri razr<«h* za menoj _ _"
/4Da, Vešina učiteljica je danes reklla. da je Veš« naj boljša v celem razredu. Vsi morajo vzeti jki njej zHed 4 pravi Hana živahno. "Se-tra Enie Riteawove, Ana, ki ho di z Deso Aupaj v šolo. mi je to povedala, ko sve šli iz šole "
D^a pa hvalo pomično odklanja, Frida pa zanimivo reče-
"Kdor se zna pri gospodični Cahariji prilizniti, ga po vzdtguje do neba."	'	a '
(»« ^p« (Milija nič^ar ne re«*e: ko ji Hana že drugič pra\ važno pove, ji odvrne: "To je D-šina dolžnost, da je pridu« in pride naprej. Tudi ve bodite pridne, potem, k o bost« napravile svoje naloge, morete s stricem Horstom iti v ka varno in jesti sladole<|." Bratu da d«*et mark. "Plačaj z: ije, te da, prosim.« pazi. da se Hana ne »>o preobje<Ua. Mogoče pridem tuili -ama, če me ne bodo zadržali moji opravki."
Urna v«-seln ravnika: v kavarno je šl« ra la.
44Saj sme Veša tudi. z nami, nuwna!"
"^ievtida, vzemite jo s seboj!"
____pnaoanjio-i -
. .1 » '> .i
TUVA SKI'i'lNA OI»IH)Ti:jK
BERENGARIA ^Z,^ 19. JUNIJA*
pud vodstvom Mr. B. M. PEHICHA. slavnega tajnika SKBSKECiA NARODNE«;A SAVEZA
imrca sKrri.na odhiti*je na
A QUIT A NIA . . . 30. JUNIJA
pod osi-bnlm vodstvom .Mr. JOHNA D. lil'TKOYH'HA. predalu ka HRVATSKE NARODNE ZAJEDMCfc in HRVATSKEGA RADISE Vse Slovnire po Združrnih drža t ali in Kanadi vabimo, naj se nam pridružijo. Na p»ii v staro domovino si oglrjtr *!o\ilo SVETOVNO RAZSTAVO V TARIZ1'
'/ai |»*lroli!Misti in itriMlnrt* vprušjijti' pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(F RANK S A K S E Ri 216 WEST 18(h STREET	NEW YORK
CUNARD WHITE STAR
sestanek moje 2ene
A'atlaljerattjc s 5. struni.
TTTE LJmmST BWVBSK VA1LT W VJS3.
NEKAJ SPI.OSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz piwm, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da no fte prfffj f nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki se hotrjo pridružili IrniJ ali nnemu izletu, misli, da Ne morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno, l/lele nt pri pra t i urno za tja in Hirer zato, da imajo rojaki priliko potovati ftkopno tja in imajo s tem zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vxaka karta telil za dte I« ti. pa *r vet. rr j r potrebno. Torej ima vsak izletnik reli die leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potfebn«. da bi se vrnil z ist'in parni kom. ampak <«i sam izliere paniik, n katerim Ne bore vrniti.
jf pa *lufajno razlika v reni, pa neveda dotii povrnjeno ali, obratno, dop'ata. fe izbere paniik. na katerem »tanr vožnja vrt. Zahteva ne *amo. da izbere pamik od inte parobrodne družbe kot je bil parnik, * katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne lifctp za dve leti, nedržavljani pa dolie potni list samo za eno leto, torrj w morajo v tem fa*u vrniti. Nrdržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki M> i/da tudi samo /a eno leto. Pa tudi ti potniki imain priliko, da ni «voje polile liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo *a to zadostne vzroke.
Vsi oni. iii so namenjeni letos potovati v /.tari kraj, naj si takoj /a;amr:io prostore, da m- bo prepozno. Za mrsee junij in julij no ie »kom t si prostori oddani
Na p;«mik;h. ki so debe'o tiskani, fe vrse izleti v domovino pod vodstiom i/kiiš< nega spremljevalr.i.
KRKTANjr. PAKMKOV - SHIP NEWS
v/mi pri p< likarjn ia kar še treba, <"-e hi ]»a heerka ne prišla — k<l«» se ho tlan i ma-šiiji Ziim sel na p«)što in telegram* — jv>tem pojdeš jutri ti. kajti kar takn j.» vendar n<* moremo pustiti in Bohi >»' te gotovo ž" tudi jako veseli.4*
Z vere r prišla domov — ns hrez kurjih <><Vs — toda ka. kor ra/.dra/.eiia: ni hilo ne lieerke ne Bobija. "To pa zna-<"i polovici manj užitka, kakor jih ženi -ieer vselej nudijo tlo-bro gojena kurja ore.-a.
Onijri dan sem š«»l jaz in se z več r vrnil |>ohit in utrujen: pn-la <t:i bila I hm rka in Bobi. Oh!
44T tak govori no — povej tio# I Kako je balo?44 me je sprejela Z luejo zveeer ž<* na stopnieah. 14*A!i j«- zdrava f Kako izgleda.' Kakšen je B«-bi
Jaz	vihral, da bi poto-
I lazil ži jo rn lovedtn <ti. toda lutru.i« mrs.fi som bil !«• po malem prirakova*ti raloiri. "/•Itjfvo. v-o zdravo. Xaj-poprej m«' je ozmerjala, zakaj sem prijel jaz in ne ti. Da ni teleirrafa na tem svetu, h^io bi <e živolo. Kje imam -ad'k od p:iradi/n;kov jn paprik«*, pa se-me rd slaka in poreiMiteka in ne vi-Tii kaj ^e vse sem iw>zabil. Da dniirie ni treba, da bi kolena bolela tak «'as, ko mami ne more v Ljubl jano, ko n:nia drn-srejra hm m božjem svi-tu. ko tisto mahi kurjih ee«-s in <e to se ji tako brezsivno kvari."
44 Kaj pa Bobi f" Ženi so gorele o<"'i#
44 Hm, Bobi je zdrav, morda
NA POTU V STARO DOMOVINO
Xa.jp..m« mbnejši do^o.lek \ Kvropi leta 1!*.'>7 bo svetovma razstava v Parizu od maja pa do novembra. Kot j«* razvidno iz programa, h«» to najbolj zanimiva razstava, ki j«* bila še i daj pi.kazana svetu.
Xatneii te razstave je v-tvaliti razumevanje in mir med itar«»di, ne samo z gospodarskim izmenjavanjem. temve«"* tuli z izmenjavo mišljr.nja in .-kupneua prizadevanja. Xa razstavi Ih» z,-i->topati vsak na pre« le k v kralje.-tvu mišijeiija ill >oi|oi»ne znanosti.
.M ei i na rodna razstava b«» ob-•i irala ?.'!(> a k rov zemlje in se h" raztezala ol obeh bregov ISeii:e, oil I'laee de la Coneor-•l", pa !o Pont de tirenelle, a '•;iz«l:ilji nad «lve milji, tak' <1.. IhhIo v razstavi vkljueeni tuijlepši kraji Pariza.
Mno^i potniki, ki Iet«išnj«' poletje namerava/o ohi-kati >vojo domovino, in |»"!njejo skozi Pariz, imajo najlepšo iii'ilo/.nost. da -i oirle«laj«i to zanimivo raz-t»vo. S tem, «la s.? |Ki>lužite Cunard Whit Star parnikov in >i kupite vozni li-t«-k za tja in nazaj, bo-te nioirli potovati skozi Pariz.
Morete se tudi vdeležili iz-j l«'*niških potovanj, katera pri-leja Cimard White Star pa 1'ohriHlna družba, tixla prostor si morate zagotoviti že prej.
Prvo velik«i izletniško potovanje ho s pa rili kom Bereiiiira-l ia junija. »Iruiro s parili-lom Aipirtunia ."»<). junija. Oba ' izieta bo vo lil uradnik Cunar.l | White Star proge Mr. M. S. j Hkerovieh.
K junija:
NOKMANDIK v IIAtKK AQIIT A.MA v < IIKKItOL VU
Uai-biu^t u v Havre
: iullja: ' *i»hte «11 SH nilB T 'I'.'Vn Heretijr« ri« v «'li'TlMiurjc «'liiiniphiiu v Havre
j«. julija :
Kurnpa v Bremen
T julija: l^wi'ii Mary v t"herl»«u;r*
lie de Frunee v Havre
if. Julij h:
Vlit« ant» v Trst
14 julija:
NorniHii'lle v lliivre A<|iilt;oiia v t'luTlMMir^ Manliattari v Havre
!7. Hex v «lern.i Kremen v Kremen
-1. julija :
Itereiiicaria t t'lierlM>arx
julij«: Kt'KOi'A v KKKMKN
-I. Julija:
Saturuia v Trst ('liaiii|>I:tin v Havre
Julija : Washington v Hnvre Queen Mary v <'t»erl>ourc
JX julija :
He i|e F*rnn«f v Havre
".I Julija:
f"mitp «11 Savoia r (icniii
VAŽNO ZA NAROČNIKE
| Pnleu na Klora Je .L.dilko do *'ilaj liuat^ pla.ano L.dn>^nloo. Prva ■ ft:«- -'Ikm t-mieni mesee. ilru^n itiin io tretja |-r .elo I »a noro firllira oi.e iKmtn Ime« delu In *tr*>&kov, Vhk |>ro<imo »la <kušate narn^nt n>. p..««•<»•"'asu.* 1».TMvuatl P'liljiti- naročnino u.ravine! nmi «11 jo im |.lH'Sit«e i'ii4<-nii» 7.asl«<i>iiiku v Vasrm kraju ali )>» kateremu i/.me'l za-foptkxv. fciijlt. triji'ua riskaua 7. debelimi rrkaizii. ker si> upravi ft-nl ol.iskiit! tui'l 1ruci' naselbine, kjer Je Itnj naših rojakor naoljenih
VEflN.% TEH ZASTOPNIKOM IMA V ZMtK.I TI DI KOI.KDAKJK IN • RATIK«!; (K NK JIH PA ZA VAS XAKO<K. — ZATO OBI&CETK ZASTOPNIKA. ('K KAJ i'OTRKIH'JETK__
:
se prevee zdrav. Xajpivj jej zamašil sifonsko steklenico si štirimi zobotrebci,, ]>otem j<-poskušal, kako bo irnalo in tinta vno-t v si "sednejra ^«»sta! Ko ira je ony nato |mi kreinpljili . . .
"(lotovo sj jo ti šuntai.'*
''X\r nisem, še ^hnlati si ni-s«*m upal. Iz jez«* je nato |nv-vrnil r*ašo r-rnejfa vina po prtu in obleki. Potem j«' splezal nu-ni na koh-na in ne-l popovo rom, sam ne vem kdaj, mi j«* odtnral medaljon «nl verižice, ^a neopaženo stlaeil v pee in mi je dejal, naj ua na.;d« in. e ■ morem. K > ira 'w on i sp't po; rokah z ojiravii'-iloin, da je ves neumen, da le kakšnega ihnita-e«*ifa «"*lov«*ka vi«li. da je za Iriji^ strica T« n«*ta v kavarni - eevlji osuval. polil s kavo. eiirar.-te pa mu i«» skt il za omnro. da to tako rek«m" ih^a <>• I -am«* ■ r« «'". j«* Bobj izpulil iz m >ii"_ra urernjeira ž»>pa nalivno jH-ro."
A'Z Ira v je. ži\ je. iz irnoja pa tako ni eloveka. hvala b«>-iru. Tn v preveliki sr ri >«i se ženi h-sketale oei.
. . splezal za stol. ^a raz-d-! in \'<o tekoein«) iz)iraznil v moj desni žep. da ^e sedaj curlja emilo iz njeira. Oh. moja lepa siva obleka!**
Koneal sem utrujen, žena pa ni nmirla cd sr- rc nazaj na z«'m-ljo, ni videla n«* mene, ne moje obleke.
"Hvala botru, samo da i«* zdrav!"
h Jugoslavije.
Hajduki v Homolju.
1*1. mrla:
Kremen v Kremen
"V. maja : Koma v (jem«
_'."». maja :
l.afnyelte v H »a vre
-«t. m.ija :
•Vii.ru M<o> T 4'I « rl».itrx
-'S. riiaja :
1'aris v Havre
mija :
Ke v v »>>-U'ia
I. Junija:
Kuro| >* v Kremen
J. junija : NOKAIAND1K v HA« KE
A<|iiiiania t <"herlM.nr« Washii.^ton v Havre
r«. junija :
Vuh-iitiia r Trm
it junija :
«^u«s-n Mary v <'hertN>urjg
KI. junija :
Kreuii-n v Kremen
J'J. junija :
<*hani|>lain v H.trte <"iinl«» iii Siivuia v «i' ii''d
16. junija:
Manhattan r Havre A<|iiitaeia v «"lierlM>urg Normamlie v I'ure
X. junija : Kun-i«!! v Kremen
junija : i ll>- <le I"ranee r lln.re
1 KKKKN(. \ia\ v ( IIKKKOI KG
Saturuia v 1 -st
t
I Si. junija:
yihTn Mary r i 'lierlxnirjj : 111. jiitiija :
Kes v iirana
•-•0. junija :
Kremen v Kremen l>afayette t Havre
Za t na pojasnila glede polnih list«*. ren in ilrut;ih podrolinusti se » brnite na
POTNIŠKI ODDKI.FK "JJIAS NARODA" Zir, W. 18lh St.. New York
Posehno naj liite oni, ki nameravajo potovati mesera junija ali julija, kajti za ta dva mesera so na tseh parnikih ttkoro ie T* kabine oddane.
I ALIF<iKM4 .
8ao Krauctm-o. Jacob a^uahlo
• UU)HA|M I -
Pueltlo. IVfer t'ulSit. A. Saftl^ WalKenhurg. M. 4. Bavuk
INDIANA : Iodiaua|K»llM. ft. Zupotrfit.
*LLIN«>IS: Cbiiago, J. Hevtte, J i^ukaul«*t> Cicero. J. Fabian «Chl>-ag«i. «'U «v
in HlluuU) Jollet. M m r j Batnhteb t ji Salle, J. S|M>ll«-h M n h« »u t a ti. Frank Auanatla
North t'hieauo. J we Zelene
MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodoplrec
MICHIGAN:
Detroit. L Plank ar
MINNESOTA:
Chlabolm. Frank Unute Ely. Jos. J. Peabel Eveleth. Louis Coute OUliert, Lon!« \>s«e| HihUlnc. JoL.I Porte Vlr*ina, Frank Brratleb
UtNTAKA :
Roundup. M. M Panlan Waafaoe, L Cbamp«
NEBRASKA:
Omaha. P. Rrortert** NEW YORK r Qowanda. Kart 8irnl«d«u Utttt rana, M Hart«
" OHIO:
1 tar be rt on. Frank Trma Cleveland. Anton Bobek, rbM. Kari tineer. Jaeoti Kexnik lobo Slapnll Glrard, Anton Narode Luraln, L:ail» Balaut, John Krro»-ToutiUMtown. Auton K:k?U »KEtitiN: Oregon City, Ore, J. Kohlai
PENNSYL» ANIA :
Hhmu'Iuit, John Jevnikk^*
Rroiiehton, Anton I pare«* Conemaueb. J. Brpiarer Corerdale In okollea. Mra. Ivana Rupnik
Kx|m »rt. Louis Supanti« Far ret. Jerry «ikorn Forest (Mty. Matb Kamin Oreenshura. Frank Novak Johnstown. John Polant* Rrayn. Ant TanfcelJ Luzerne. Frank Ballorh Midway. John Zast PlttslMirsh in okolica. J. Poftnr lu Philip Procar Steeltun. A. Hren Turtle Creek, Ft. Bcfclfim West Newton, Joaepb Jovaa WISCONSIN:
Milwaukee. We« A Ills. Pr. W «k Shetw.yean Jwplt Kake« WTt »MINO:
Roek Sprtnrs. Ixnls Tiwhar Diamond * lite. Joe Rolleb
Vsak zastopnik Ink patntlk ca to, kater* je prejeL 7aa. pfiBie topk i
Ko so orožniki zloglasnega hajduka Bo^osarljeviea ustre-jlili, njegovega paj«laša Ka«liča pa ujeli, llomolje še ni rešilno hajduske natlloge. Zdaj sta se tam se posebno razmahnila hajduka Jorgovan Mihajlovie in Pavle Doki«"*. Xa njuni glavi bo oblasti razpisale nagrado po oHOO dinarjev, a kakor vse kaze, ho nagrada v kratkem ]ire-cej zvišana. Hajduk Miliajio-vie je star kakih ,'>."> let, njegov pa.Maš pa je za kakih 10 let mlajši. Nevarna zloeinca imata na vesti mnogo vlomov in tatvin in menda tu«li kako «'•!«»-veško življenje. Nekajkrat sta ze ro]»ala po nidniku v Majd.m Peku, kjer j«' Mibajhnic ]jr«'d leti d«'hrl k«>t rudar. Bila sta n«»k«uv- t ask o prulrzna. <la sta iz-ropala samega upravnika rud nika v njegovem stanovanju in se potem jxivahila na veeerjo S svojim obiskom sta se j»o-hahaila tudi v pismu na orožnike.
Sneg v Bosni.
Na Romani ji je toliko .-nega. <la ga monij«! odstranjevati s plugi. Za rati i v«*lik«kga snega j«« ustavljan promet ua ccsti Trnovo—Kal jn o vi k. 1*0 cesti preko Romani je pa so morali kakor snnli h^le zime odstranjevati sneg s plugom, da bi napravili |K»t za poštni avto-
f k«i restavracij«* in tudi avtobusno progo ho uredil za pre-. voz svojih pacijent«»v.
NAROČILA
• ii l»ff IIIORJEVK KX.7IGK in KNJIGE VODNIKOVE DRlT-
/jHK za leto 1!»."{H sprejemamo :>111, ki naiL pošlje za Mohorje e knjige $1.25 ali $I.L'o za Vo-Ir.ik^ve., !>o dobil knjige iz do-noviiifc naravnost na r/::j na -lov.
Ogromni dohodki vražarja.
V Slavimskih Budimcih že! dolgo z največjim u>|*ehom "ordinira" n«*ki vražar, ki j«*' nepismen, a zdraivi s svojimi' «"*aji baje vsi- liolnike. \"ozovi.! avtobusi, in a\ taksiji od Pa-ktaca in Petri nje >o vsak dan n«»bito polni bolnikov, ki po-Injojo k i'*uilod«*lneniu zdravniku. So dnevi, ko obišee 4<<*-u-«lo«lelliika,t |>o ."»00 bolnikov. V dolgih vrstah stojijo preti nj«*-govo hišo. nastanjeni pa so |>ri vašeanili dalei'* naokrog. Ves kraj ima na tak na«"in «hI vra-
žiirja volike koristi. (Vlo iz m t
inozemstva prihajajo Ixdniki.j
V	«'*ud<*ilelnrk«*vi hišj >«» v<-s dani ktih.ijo veliki lonci zdravilnih1 en je v. Sr«»sk«» naeelstvo je ]»ro-; ti vražar ju ž«' nekajkrat uvedlo' preiskavo, ki j«* naletela na o- ■ gonViie protwte pri vašeanih in nap«isled zaspala. Vražar, j ki zatrjuje da ozdravi vsak«4ga bolnika, pa sebi n«» niore p«>-inagati. On je namrer epilep-tik. a mu tutli ta nesreea «h»-' sti koristi pri poslovanju. Va-š«v*ani smatrajo pa«lavieo za n«'-' ko vrsto "svete" bojezni. kai! daje vmžarju še v««\jo veljavo.' Mož si je kupil l«'p avtomobil, j najel si je šoferja in in z avto-i mohilom se je nedavno od|M>l.i<ill v Bit«#lj. da obišee svojega si-, na. ki služi tam pri vojakih.I
V	vasi namerava zgraditi veli-'
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
25c
OTIAVI -0U» NARODA' I bus.
Cena
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, K.

.. ____J.
. -_
___^__:___