KREPlMO ZADRUŽNE SKLADE V naitm zailruinem časopisju aaleti-iudi na tak-a sUiLišta: »Ni točno, da :/.i.raj poveoal kmc-tijsko p-oizvodnjo, ne gledt> na to, v či-jave roke bo šla akurmiJacija, celo te-daj. ko je bil doliodek povečan na te-melju družbenih nalo/.b v kmetijstvo. V zvezi s tem je treba reči predvsem aadednje: prvič. ne bi bilo prav, če bi se kmetijske zadruge odpovedale uk>/.ih>-itim svoje gospodarske krepitve z druž-bvnimi nalo/bami. Drugič, povečani do- k v km&tijski pmir.vcvdnji nvova ivsem krep.iti zadružne sklade. Le > bomt> rnogli dejaniko nenehno iz- Aevati položaj vseh delovnih ljudi vasi. Tretjič. ni se mogoče strinjati s . politiko na naši vasi. ki ne bi zago- K>vljala. da se bodo družhene investicije r kmetijstvo znova Trnile v družbene kmetijske sklade. Pogodba zadruge s traktori-stoma .idrusra v Vo.djincih, ki jo prdštevajo i boljše zadruge na Hrvatskem. je < nila z dveina svojima traktoristoina ¦ Kibo za enolctno obdelovanjB 160 hek-¦V zemlje. ki jo je vzela v zaknp. Ta • lba je nnslednju: .dru^a je zagotovila zadru/mma trak-,toma Ivanu Xovalidu ixt Djuri Penio-j 2 traktorja »Ferguson« s priključki. ostno količino semen, umetn.ih ^nojil .i>r tudi strokovno pomoč. Traktorista se zavezala. da lx>sta zemljo dobro ! lovala in izroči.la zadrugi določeno čino pridelkov. Kolikor bosta pridelala kakor je planirano. bo /.adruga lo .zela od njiju po tržnih cenah. Oddati ¦..vfata +0 stotov koruze na storžu. 180 slotov sladkorne p€«e in 50 stotov sirka nsetkrja na hektar. Traktorista sta pr&pričana, da bosta to- liko pridelala, upa-ta pa, da bo pridelek še visji. S pf>godbo sta se zavezala, da bosta po- sejala 20 hekterov sladkorne pese, "0 hek- Urov sirka in 70 hektarov hihrklne ko- ruze. Plačana sta po učlnku. Ne izogibata se niti nočiiemu delu, če je potrebno ia se ;ako trudita, da bi dosegla najviiji možni pridelek, Kur se tiče plače. je eden izined obeh t aprilu letos zaslužil 19.500din. Pregled nad srojim delom, nad učinkom. tad dclava. ki jima pomagajo, in nad drujini vodita takole: vsak ima knjigo m t njo vpisuje vse stroške za trattor, lastno delo. delo pomočnika in vse drugo. tar je potrebno pvidentirati. Iraata tiidi sklad dveh in pol milijonov dinarjev, ki je določen za sezonsko delovno silo. Ce s stroji do;ež&ta prihranke, dobi 70 ",'<, pri-hrankov zadmg-a. ^O «/o pa dobita trakto-n>1». Traktorista mislita. da bosta glede nu tif nkrepe. ki sta jih storila. tako občut-no izboljšala svoj življenjski staJHiard. V uasprotnem priineru bi se sooialisti<5-na kooperacrija kmalu spremeaila v svo-jevrstuo podpiranje zaostaJosti kraetij-stva. pri čeiuer bi se uporabljala fttdi družbena sredstva. Zadruge bi bile obso-jene na vlogo proj^a.guruttstov brez vpli-va, odločilna gospodarska sila na "vasi pa bi posiajali čedalje bolj posameziuki, ki l>i znal.i najbolj iv.koristiti ugoden polo-žaj velikih družibenih nalo/.b v kinetij-sivo. Da tak razvoj ne bi v ničemer po-magal delov-niiti kmflom, je več ka.kor jasno. V orgauizaoijsko političiiem smjslu je raogoče sHšSti tudi uasle-dnjo parolo: Ni-kar ne strašimo' kmeta! Tisti, ki tako modrujejo, mislijo, tla bi morali graditi socialjz.em na vasi na skrivaj. Niti to ni pot za pridobivanje zaupanja ijidividual-nih proizvaja.loev v zadrugo. Zaupanje v zadrugo ne more temeljiti na prikriva-nju smeri. v kaleio se giblje naša so-tialistična družba na vseli podrocjih in tudi v kiuetijstvu. To dosežemo samo, če izhajamo iz kmetovega osebnega intere-sa in če zas-navljamo odnose družbe z njim na jasnem gospodarskem računu in obojestranski zainteresiranosti in pros(o voljnosti. So zelo poučni in poiitivni primeri, kako naše zadruge kr&pijo družbene sklade in sociaHstičiie odnose na vasi, kako prelivajo v družbeni sektor tuda del sreilsiev iz iudividuaJne dejavnosti — ra-zumljivo veduo v mejah, ki so prav tako v popolnem skladu z osebnim ekonomskim inieresom individualnih kmetij-skik proiz-vajalcev. So pa ludi teiaje, ki zavestno zamegljujejo gospodarski račun. Te vrste težnje, žal, ne naletijo na dovolj odpora. Te naloge seveda ne morejo opraviti sa-nie zadružne organizacije. To je delo vsth zavednih graditeljev socializina na vasi. posebno pa okrajnih političnih organi-zacij. Razen tega je potrcbna jasna usmeri-tev, jasen gospodarski račun odnosov, pa ne bo izostala vsestranska podpo.ra delovnih množic na fasi našemu programu za po-speševanje napredka kmetijstva iu socia-Iistične pr&nibrazbe yasi. T. S.