Naloge v drobnem gospodarstvu
Skupščlna Goapodarake zbornice občln Ijubljan-akega območja je tik pred novim letom obravnavala goapodaraka glbanja ob prehodu v leto 1980 ter usmerltev avojega dela v letu 1980. Ob tem so dele-gatl goapodaratva menlll, da bo večjl del aktlvnoati IJublJanaka zbornice uamerjen v razreševanfe proble-mov, kl ao reglonalna narave.
Pri tem bodo še posebno pozornost posvetili razvoju drobnega gospodarstva in problemom, ki se pojavljajo na tem področju. Gre pred-vsem za sodelovanje pri obli-kovanju politike cen obrtnih storitev, pomoč pri zagotav-ljanju prostorov in lokacij za obrtno dejavnost in to pred-vsem v novih naseljih. Tako v Ljubljani kot v okolici bodo posvetili pozornost tudi vključevanju zdomcev v go-spodarski razvoj, saj je prav drobno gospodarstvo izredno privlačna dejavnost za vrača-joče delavce, ki so začasno za-
posleni v tujini. Poleg tega pa je drobno gospodarstvo, seve-da ob pravilni usmeritvi, lah-ko tudi pomemben pomožni člen gospodarstva. Zato bo zbornica posvetila veliko po-zornosti tudi planiranju in usmeritvatn drobnega gospo-darstva ter poslovno tehnič-nem sodelovanju in industriji.
Ali bo gostinstvo boljše
V  ljubljanskem gostinstvu in turizmu bo treba pregleda-ti, kako je bil uresničen sred-njeročni program razvoja te panoge do leta 1980 in na pod-lagi tega pričeti z usklajeva-njem   srednjeročnih   planov OZD gostinstva in turizma za obdobje 1981-1985. Nič manj pomembna naloga pa ni reši-tev dokaj perečega vprašanja poslovnega   časa   gostinskih lokalov, ki je tesno povezana š politiko cen, vse to pa s ka-drovsko   problematiko.   Ve-dno več gostinskih delavcev beži iz gostinstva predvsem zaradi nizkih osebnih dohod-kov, težjih pogojev za delo in pa deljenega delovnega časa ter dela ob sobotah in prazni-kih. Dandanes se številne go-stinske delovne organizacije spopadajo z velikimi težava-mi prav zaradi pomanjkanja kadra,  predvsem zaradi po-manjkanja kvalificiranega ka-dra.
V prihodnjem letu bi morali začeti razmišljati tudi o kom-pleksni    turistični    ponudbi Ljubljane in okolice, ki bi jo bilo treba vgraditi v celovito ponudbo Slovenije. Vse pre-malo se razmišlja o kombini-
ranih letovanjih tujih gostov, ki bi omogočila tujcem, da bi preživeli nekaj časa v plani-nah ali na kmetih, del svojega dopusta pa ob morski obali. Na ta način bi Slovenija in s tem seveda tudi Ljubljana lahko pričakovala višji deviz-ni dohodek od turizma. Seve-da pa bo treba veliko pozor-nost posvetiti tudi povezova-nju v okviru celotne panoge, ki je dosedaj na žalost dokaj razdrobljena, posebno še turi-stični del.
Bolje založena tržnica
V zadnjem času se je pre-skrba Ljubljane z živilskimi izdelki dokaj ižboljšala, saj so se na ljubljanski tržnici začeli pojavljati tudi proizvajalci iz drugih republik. Kljub temu pa bo treba tudi v prihodnjem letu posvetiti preskrbi veliko pozornost in to ne samo koli-čini, temveč tudi cenam. Več-jo pozornost bo treba dati ra-zvoju proizvodnje nekaterih prehrambenih artiklov v oko-lici Ljubljane, predvsem pa kasnejšemu in dolgoročnejše-mu povezovanju s širšim pro-izvodnim zaledjem v okviru enotnega jugoslovanskega trga. Ot> tem pa ne bi smeli razmišljati o ljubljanski tržni-ci v centru mesta in majhnih tržnicah v drugih občinah, kot edini obliki preskrbe s sa-djem in zelenjavo, temveč bi se morali zavzemati tudi za boljšo preskrbljenost v trgo-vini. Kljub velikim naporom skupščine občine Ljubljana ' Center in mestne skupščine še vedno ni zadovoljivo rešen delovni čas trgovin in to ne samo prehrambenih, temveč tudi trgovin s tehničnim in drugim blagom. Ljubljanska trgovina je, pa če to priznamo ali ne, še vedno malce zaprta in kljub naporom v zadnjih dveh letih poteka povezova-nje s celotnim jugoslovan-skim prostorom, vsaj za po-trošnike, še prepočasi.