POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 27. JUNIJA 1957 Leto IX — Štev. 25 Cena din 10.—
Prva seja novoizvoljenega okrajnega odbora Socialistične zveze
TO SO NAŠE NALOGE
Miloš Ledinek izvoljen za predsednika 00 SZDL — Podpredsednik Franc Rogl — Sekretar Jože Gričar — Na prvi seji, ki je bila v ponedeljek v dvorani hotela „Zvezda“ v M. Soboti, so odborniki sprejeli nekatere sklepe o bodočem delu
Kje so vzroki, da je danes stanje na vasi tako, da vas skoraj več sprejema kot daje; da naša kmetijska proizvodnja ni taka, kot bi že lahko bila, kolikor smo v njo že doslej vložili; da so na vasi še odnosi, ki nas vlečejo nazaj.
Vzroki, da stvari niso boljše, so objektivni in tudi subjektivni. Mi pa le preradi vidimo in poudarjamo objektivne vzroke, ki se nam zde pogosto kar nepremostljivi.
Objektivni vzroki so v počasni rasti ekonomske in kulturne dejavnosti v preteklosti. kar je iskati v šibkosti in brezperspektivnosti kapitalističnega razvoja pri nas, ko so poleg vsega v bližnji preteklosti imeli močne korenine fevdalni odnosi na vasi. Zaradi tega je bilo kmetijstvo i brez sredstev i brez potrebnega trga. Dve vojni sta pustili razorne posledice, poleg vsega pa nas zavira še drobnozemljiška lastniška struktura. Vse to daje ekonomski in družbeni pečat na vasi. Vendar ne gre teh objektivnih težav pretiravati, posebno še zato ne, ker so tu že močni napredni subjektivni faktorji; dalje, naša vas se je po letu 1945 bistveno spremenila in so že dani i ekonomski i družbeno-politični pogoji, da bi lahko več storili kot smo.
So pojavi na terenu, ki kažejo, da bi se dalo več storiti: prilično lepo število zadružnikov se je združilo v tekmovanju po zveznem programu; mnogi zadružniki negodujejo, da vladajo v KZ le nekaterniki«; negodujejo, da bogate poedinci in bo treba ponovne agrarne reforme; močna je želja po strokovni pomoči pri proizvodnji; zadružniki so proti razbijanju proizvodnih kapacitet v KZ, itd., itd. Ti pojavi so še šibki predvsem zaradi tega, ker jih nismo dovolj opazili, ne razvijali in jim dajali dovolj podpore; nismo jasno in odkrito govorili,
kje je rešitev na vasi in kaj moramo skupno storiti za gospodarski razvoj vasi. V tem je glavna naša subjektivna slabost, slabost aktiva SZDL, ki je bil v vprašanju vasi preveč pasiven in previden, ko se je ustrašil parol onih, ki žele ohraniti in čuvati svoje
osebne prolitarske, izkoriščevalske pozicije na vasi in delajo proti KZ. Ne bi bilo prav in ne pravično, če bi delili naše vaške prebivalce v velike in male, na bogate in revne, temveč individualno po tem. kako se manifestirajo njihovi odnosi do zadružnega sektorja.
Doslej so se občinski in vaški odbori SZDL že aktivno bavili s problemi KZ, vendar še vedno le bolj organizacijsko, kadrovsko in finančno, manj pa so šle te organizacije v jedro KZ, v vprašanje proizvodnje in proizvodnih odnosov.
V bodoče se bo morala SZDL aktivno spoprijeti s tem vprašanjem. posebno pa še s parolami in mišljenji; ki zavirajo delavnost KŽ v njihovih osnovnih nalogah;
Taka pot ni uspešna, ker je to razmetavanje sredstev, razmetavanje narodnega dohodka.
Prav je imel tudi oni zadružnik. ki je kritiziral KZ, da ima premalo mehanizacije, da bi pomagala kmetu pri proizvodnji; pa oni zadružni-
ki, ki so v KZ zabranili prodajo orodja; pa oni kmet, ki je kritiziral, da se KZ peča samo s trgovino, ne pa s proizvodnjo. Izhod je samo v višji proizvodnji. Interes za višjo proizvodnjo je, to je pokazalo
veliko zanimanje za zvezno tekmovanje kljub parolam, da. hočemo višjo proizvodnjo zato, da bo več davkov. Praksa v kooperaciji bo pokazala, da ni le nemoralna, temveč tudi gospodarsko škodljiva parola manj producirati, dražje prodati, več zaslužiti«, ker je to tipična kapitalistično-izkoriščevalska tendenca. Nasproti je treba postaviti resnico: Nerazvita in nizka kmetijska produkcija ne more dati kmetu višjega standarda brez špekulacije, ustvarja le životarjenje na vasi.
Nizka kmetijska produkcija ne more dati surovin za našo lokalno industrijo, druga industrija pri nas ni realna.
Nizka produkcija se v glavnem potroši doma, ne daje sredstev za nadaljnji razvoj kmetijstva.
Nizka kmetijska produkcija ne ustvarja trga za potrošnjo industrijske robe.
Nizka kmetijska produkcija zahteva uvoz in oži izvoz kme-
tijskih pridelkov: državi prinaša težave v plačilni bilanci, ker oži uvoz predmetov široke potrošnje.
Zastareli nazori — glavna ovira
Višja, visoka produkcija pa je mogoča le z modernimi stroji in z znanstvenimi agrotehničnimi ukrepi. Izolirano malo posestvo pa ne more biti osnova za moderno kmetijstvo, ker tega ne prenese; podpore pa so negospodarske, ker ničesar ne dajo. samo umetno podaljšujejo životarjenje na vasi. Edina pot je kooperacija kmeta s KZ, je podružabljanje proizvajalnih sredstev, podružabljanje proizvodnje, ne zemlje. Ločiti kmeta lastnika zemlje. kar je eno, od kmeta proizvajalca, kar je drugo. Kot lastnik zemlje dobi zemljiško rento, kot proizvajalec pa oni del dohodka, ki mu gre od vloženih sredstev in dela. Tako vključevanje kmetijskega proizva jalca v proizvodni proces v kooperaciji s KZ brez poseganja v lastniške odnose — bo dalo višjo proizvodnjo, več koristi i kmetu i KZ. Oba bosta svoja sredstva in sredstva družbe vlagala v nadaljnjo širitev proizvodnje, predvsem v nova proizvajalna sredstva. Nosilec take proizvodnje bo KZ, katero upravlja sam kmetijski proizvajalec — kmet. KZ mora postati
organizator napredne in višje proizvodnje.
Naše prilike ob tej kooperaciji še posebej zahtevajo intenzivno obdelavo zemlje, prav vrtnarski način obdelave, ker imamo i dobro zemljo i delovno silo.
To je pot in to so naše naloge, ki stoje pred SZDL na vasi. Čez noč ne bo nič storjenega in tudi ne gre za kampanjske naloge, gre za stalne naloge, da več storimo kot smo storili doslej.
Jasno je. da bomo imeli nasprotstva. To že vnaprej vemo, kje se bodo ta nasprotstva pojavljala.
Praksa v naši zemlji — Makedoniji in Vojvodini na že kaže prve uspešne rezultate:
»V KZ so povezani privatni proizvajalci. Sodelujejo s KZ v proizvodnji: KZ jemljejo v zakup zemljo, meliorirajo travnike in pašnike, urejajo plantaže, sadovnjake in vinogra-
de, dohodek pa delijo ob vloženem trudu in sredstvih. Rezultati so taki, da dajo povečano proizvodnjo, silijo kmetovalce k večji storilnosti ob večjih ali manjših naporih. Izkoriščajo rezerve na malih posestvih, dajejo tržne viške. Ustvarjajo boljši položaj poedincev in obenem sprejema družba svoj delež. Tako akumulira i družba i proizvajalec, kateremu raste standard. Kmetu pa še vedno ostane vsa pravica do lastnine in možnost, da vlaga svoja sredstva v svojo zemljo in tako raste neprestano tudi njegov delež v kooperaciji.
Ni treba prehitevati, še manj pa zamujati. Posebno mi v Sloveniji bomo morali paziti, da ne zaostanemo, da se ne bomo nekega dne znašli med zadnjimi in to zaradi naše »naprednosti«, v resnici pa zaradi naše ožine in zaverovanosti v samega sebe; zaradi naših
(Nadaljevanje na 2. strani)
JOŽE GRIČAR — SEKRETAR OO SZDL
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK V RAZGOVORU
Odnosi zadružnikov do zadruge
1. Glavno bo v praksi pokazati odnose med KZ in zadružniki. Dopovedati in dokazati, da je strah pred kolhozi in strah pred kakršnim koli »okolprinašanjem odveč; dopovedati in na praksi pokazati, da preko KZ, z zveznim razpisom kmetijskega tekmovanja, z uvedbo taks itd. prav nič ne mislimo nekoga siliti v nove KDZ. Da nam ni prav nič na tem, da bi kmeta uničili, mu jemali zemljo pod 10 ha maksimum, samo bolje naj gospodari, več naj pridela: ne le 8—10 q pšenice na hektar, temveč 15 q, 20 q ali celo 25 q. To hočemo!
Treba bo zadružnikom dopovedati in v praksi pokazati, da je napredek v kmetijstvu mogoč samo, če se namesto zastarelih proizvajalnih sredstev uporabljalo moderna proizvajalna sredstva za proizvodnjo in najnovejše znanstvene izkušnje kmetijske proizvodnje brez vsakega jemanja zemlje, razlaščen j a ali siljenja. Vedeti je treba, da se izolirano malo posestvo mora nujno posluževati zastarelega načina proizvodnje, zato ima nizke donose, proizvaja malo za trg ali nič. Intenzivnega gospodarjenja enostavno ne prenese. Tako posestvo ne prenese razširjene reprodukcije (ne u-
stvarja toliko, da bi del dohodka lahko porabili za investicije itd., kar bi že čez nekaj let dohodek kmetijskih gospodarstev povečalo — op. uredništva) — razvijanje proizvodnje, ne prenese velikih proizvajalnih sredstev. Prepustiti ta razdrobljena posestva samemu sebi, se pravi prepustiti vas anarhiji, ekonomski in socialni odvisnosti od vaških kapitalističnih izkoriščevalcev. kar se danes še dogaja. Tako prepuščanje stihiji se pravi zavreti razvoj na vasi, prepustiti vas svoji usodi, ki bo taka, da bo manjšina bogatila na račun večine.
Zelo prav je imel oni napredni kmet z Murskega poka, ki je dejal:	Kdaj boste
nehali z regresi, podporami za gnojne jame, za silose, za reprodukcijski material? To je negospodarsko. Tako se ne gospodari. Jaz sem si zgradil te naprave v najtežjih letih s krediti, to je gospodarsko.«
V zadnjih letih smo že težke milijone dajali za regrese in subvencije. Kje so rezultati? Kje je to družbi bilo vrnjeno? Kje se to na trgu in v ceni pozna? Cene kmetijskim pridelkom so porasle v letu 1957 na 113% v primeri z letom 1955.
Še iz razprave na letni konferenci SZDL
Sodelovanje med zadružniki
in zadrugami
V rapravi po poročilu je spregovoril med drugimi tudi predsednik OZZ tov. Antalič. Dejal je, da je strojni park v naših KZ neizkoriščen, prav tako pa bo treba pospešiti sodelovanje med zadružniki in zadrugami. Toda bistveno drugače, kot so to storili pri KZ Apače, kjer je KZ kupila mlado živino in jo dala zadružnikom v rejo. Udeležba zadrege pri prodaji živine pa je bila prenizka in ne dosega vloženega kapitala. Pavle Korošec je spregovoril v imenu Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov ter primerjal našo razdrobljeno posest z nalogami resolucije ZIS. ki vzporeja Pomurje z Vojvodino. Pouda-
ri1 je tudi potrebo po dobrih
perspektivnih načrtih. — Prav ta pomanjkljivost ni dopuščala našim KZ udeležbe pri zveznem investicijskem natečaju. Ing. Tibor Titan je v svojih izvajanjih zatrjeval, da je samo selekcija goveje živine premalo. Da bi naša živinoreja napredovala, moramo skrbeti predvsem za dobro krmsko bazo. prav tako pa naj bi dosledno izvajali zamisli manjše predelovalne industrije v Pomurju.
„Sposobni smo, da kmetijstvo izboljšamo“
je dejal v svojem prispevku k diskusiji tov. Jože Velnar. Toda naše napredne smernice ljudem vse premalo razlagamo. Povsod, na zborih volivcev in drugod, so ljudje z zanimanjem poslušali in ta je
tudi prava oblika dela. Kar zadeva komunalo so ljudje že pričeli delati, prav tako pa bomo uspeli tudi na področju kmetijstva z vztrajnim delom in dokazovanjem. Tone Tru-
den se je dotaknil vprašanja doslednosti pri izvajanju sklepov političnih forumov. Dejal je, da je bila pri tem prešibka tudi pomoč s strani osnovnih organizacij SZDL. Slabo pa vplivajo na to tudi pogostokrat nepravilni odnosi med OLO in ObLO.
,,Kmeta je lahko prepričati, toda komisije . . .“
Alojz Benko je govoril o delu kmetijskih gospodarstev in o arondaciji. Svoje misli je strnil nekako tako: — Ko smo gradili tovarno mlečnega prahu, smo gradili vsi: republika, okraj, OZZ itd. Šele. ko je bila tovarna gotova, smo jo dali v upravljanje kolektivu. Kolektivom na kmetijskih posestvih pa nismo dali niti poštenih vil v roke. Pri aronda-
ciji posestev pa so težkoče z ocenjevalnimi komisijami, ki ocenijo njive, last KZ, mnogo bolje kot njive zasebnih kmetovalcev. Na ta način, da bi kmetovalci še doplačali za zamenjano zemljo, ki v bistvu ni mnogo, ali pa celo nič boljša, se seveda ne da arondirati. Torej, več težkoč z ocenjevalno komisijo kot s kmetovalci.
Letna konferenca članov ZK
Pred nekaj dnevi so imeli člani osnovne organizacije pri Pomurskem tisku letno odprto konferenco. Konference so se udeležili poleg nekaterih ostalih članov kolektiva skoraj vsi člani delavskega sveta. Člani ZK in ostali udeleženci konference so se pogovorili o nekaterih gospodarskih problemih. predvsem pa o delu sindikalne podružnice ter o pripravah na Kongres ZKJ.
V ponedeljek zvečer je imel delavski svet svečano sejo, na katero so povabili tudi zastopnike soboškega pionirskega odreda, ki naj bi se na
Jak način seznanjali s pomenom delavskega upravljanja. S te seje je poslal delavski svet I. kongresu delavskih svetov naslednjo brzojavko: »Zbrani na svečanem zboru Vam pošiljamo borbene delavske pozdrave z željo, da bi čimbolj uspešno utrli pota nadaljnjemu razvoju delavskega upravljanja v naši socialistični domovini. Sporočamo, da smo pripravljeni poleg večjih pravic sprejeti tudi večje dolžnosti, ki jih bomo dosledno uresničevali. — Delovni kolektiv ČZP »Pomurski tisk«, M. Sobota.«
Srečno pot
in mnogo uspehov!
Le nekoliko dni nas še loči od glavnih slavnostnih prireditev republiškega fizknlturnega festivala v Ljubljani. Ti slavnostni dnevi bodo lep prikaz naših mladih športnikov, ki se v telovadnicah pripravljajo za poznejše ustvarjalno delo pri graditvi lepšega in boljšega življenja vseh naših delovnih ljudi.
V vseh naših društvih je bilo zaradi priprav zn festival čutiti prijetno vrvenje. Naši tekmovalci so si pa tudi na sektorskih izbirnih tekmovanjih priborili pravico do nastopa v Ljubljani. Tudi razne akademije so republiški sodniki ugodno ocenili in odločili, da bo naša zveza nastopila na slavnostni akademiji s tremi točkami. Za naše vodnike je to odlikovanje, saj so sestavili akademske vaje sami, jih sami vadili
in jih bodo vodili tudi na republiški akademiji. Lahko smo zadovoljni z njihovim delom in ponosni na našo mladino!
Fizkulturnega festivala v Ljubljani se bo iz našega okraja udeležilo 1930 članov »Partizana«. Za našo okrajno zvezo je to lepo in častno število. 29. junija jih bosta v zgodnjih jutranjih urah odpeljala dva posebna. vlaka. Se istega dne bo v Ljubljani slavnostna povorka, n naslednjega dne, v nedeljo, pa glavna slavnostna prireditev. Tega dne bodo nastopili tudi naši starejši člani in članice. V teh dneh bodo prikazale svoje delo vse naše športne zveze, za zaključek pa bodo nastopili vojaki in mornarica.
Mi pa, ki bomo ostali doma, želimo našim udeležencem festivala pri nastopih čimveč uspehov in da bi tako častno zastopali Pomurje.
Jože Velnar
TO SO NAŠE NALOGE
(Nadaljevanje s 1. strani)
zaostalih metod proizvodnje; zaradi nekega navideznega strahu pred podržavljanjem žemlje, pred kolhozi in KDZ. s katerimi nas namerno strašijo, »ve se kdo«.
Receptov ni, treba je storiti, kar se v naših družbenih pogojih storiti da. kar je najboljše, najuspešnejše in najkoristnejše -za poedinca in družbo.
Začeti in poskusiti je treba pa bo kmalu zginila parola »Kaj imamo od KZ«; pa bo zginilo čakanje na dobiček in regres, za katere nima nobenih zaslug; pa bo zginila parola o nerentabilnosti KZ, ki baje ne morejo brez subvencij, ko so stroji delali zastonj, škropili zastonj, traktor vozil zastonj, cement se je dajal po znižani ceni, krave oplemenjevali z regresom in še so želeli dobiček od KZ oz. podpore iz družbenih sredstev; pa bo izginila izrazito sovražna parola, da se v KZ traktor in mlatilnica ne splača, privatniku pa. namesto da bi povedali resnico: »Zakaj bi zaslužila KZ. če lahko zaslužim jaz, privatnik na račun dru-
gih «. To je resnica, če smo za njo?! Pa bo dobil odgovor tudi oni nevernež, ki pravi, »Povejte nam že enkrat, kaj hočete z nami?« Menim, da je resolucija o perspektivnem razvitku kmetijstva in zadrugarstva ZIS zelo jasno povedala, kaj hočemo: Hočemo v boljše življenje na vasi, višji standard, višjo kulturo, a to ne po poti izkoriščanja in zajedalstva poedinca. Nikogar se na to pot ne bo sililo. Je to svar razvoja in prepričevanja, a najbolj pa stvar prakse, ki bo povedala resnico in jo že govori. Posameznik pa se naj sam odloči ali se bo tej poti pridružil, ali ostal še dalje izoliran. Sam se naj odloči in nosi tudi vse posledice brez vpitja, da mu naj država pomaga, če bo ostal izoliran.
Prva naloga aktiva ZK in SZDL je v lem, da spozna in sprejme resolucijo ZLS. Važna je orientacija. Ne gre niti za napake, ki so in bodo, gre za to. če pri svojem delu vemo, kaj hočemo. Če bomo imeli orientacijo, bomo tudi napake videli in jih odpravljali.
zlorabljati demokratične organe in se igrati z načeli socialistične demokracije. Zato se je proti takim tendencam odločno boriti, ker se s tem borimo proti zaostalosti, birokratskim in anarhičnim tendencam. Vsekakor bo treba zaostriti kontrolo v KZ. posebno kontrolo po zboru zadružnikov: kako se gospodari v KZ. Ali se krepe v njej družbena sredstva, ali pa se ob njej bogate in jo izkoriščajo poedinci? SZDL bo morala posebno z aktivom zadružnikov stalno delati in obravnavati probleme zadružništva, kmetijstva in vaške probleme nasploh. 60% članov KZ je članov SZDL in ti morajo postati zadružni aktiv na vasi. jedro za napredek vasi in za nove odnose na vasi.
Posebej pa bo moral UO KZ skupno z zadružno proizvajalno zvezo in obč. LO izdelati programe razvoja, proizvodne programe kmetijstva na vasi. .Vaški kolobarji, ki so jih uvedle poedine KZ na vasi, so prvi začetki takih proizvajalnih programov. Pri tem bi morali občinski LO dosledno vztrajati na sklepih OO SZDL že pred letom dni, da se v okviru celotne občine izdelajo programi gospodarskega razvoja vasi in da se sredstva vlagajo po programu. Po resoluciji ZLS je še aktualnejše razvijati gospodarstvo vasi po programu in vsa sredstva vlagati za realizacijo takega programa. Pri izvajanju takega vaškega programa pa bomo vlagali tudi družbena sredstva v silose, gnojne jame itd. kmečkih proizvajalcev, seveda samo tistih, ki bodo vključeni v program in bodo kooperirali s KZ. Te naloge nas bodo stale še mnogo truda, le odlagati nikar. Naši LO, sveti pri LO. krajevnih odb., zbori volivcev se bodo morali bolj kot doslej baviti s problematiko našega kmetijstva, z našimi kmetijskimi gospodarstvi in KZ in jim pomagati reševati te dalekosežne naloge. Zato je pa zopet potrebno, da dobe obč. LO, KZ. zadružna poslovna zveza dovolj strokovnjakov, ki bodo tem nalogam kos.
5. Za kmetijska in vinogradniška gospodarstva. ki so mnoga dosegla že prav lepe uspehe v proizvodnji, pa je osnovno to. da pospešeno večajo proizvodnjo, da polagajo vso skrb produktivnosti dela, zmanjšujejo proizvodne stroške. Mnoga naša kmetijska gospodarstva je treba opremiti s tehničnimi sredstvi, dograditi gospodarska središča in marsikje povečati živinski fond.
Naša kmetijska gospodarstva morajo vsa, ne da se samo nekatera približujejo temu, postati vzorna posestva z visokim donosom, z visoko proizvodnjo, z nizkimi proizvajalnimi stroški in z visoko rentabilnostjo. To so naloge, ki nam jih nalaga resolucija ZLS o naprednem kmetijstvu. Za tako delo pa skoraj vsa naša posestva potrebujejo programe razvoja svojega gospodarstva, ker samo s stihij-
sko prakso ne bomo daleč prišli. Menimo, da bi bila tudi bolj uspešna specializacija poedinih KG, zato bi se naj VG znebila prekomernih poljedelskih površin (n. pr. Radgona). Za tako delo bo potrebno načrtno mobilizirati kmetijske strokovnjake, da bo več medsebojne pomoči pri študiju razvoja poedinih gospodarstev. Z vseh naših gospodarstev pa mora zginiti administrativno birokratsko gospodarjenje in kapitalistične tendence. ki zavirajo porast produktivnosti in ki ne Vodijo računa o proizvodni ceni kmetijskih pridelkov in o čim višji rentabilnosti.
Menimo, da bo treba pa vlogo in važnost upravnikov posestev še posebej podčrtati:
prvo, bolj bo morala prihajati do izraza njihova vzgojno politična vloga v odnosu do kolektivov, ki so pogosto močno politično in strokovno zaostali:
drugo, upravniki morajo prevzeti polno odgovornost kot gospodarstveniki in organizatorji proizvodnje in
tretje, upravniki KG in VG naj postanejo prvi poborniki — kar so že mnogi naši upravniki — za socialistične odnose v proizvodnji na vasi, ne samo v KG temveč v odnosu do KZ.
Za vse bo dovolj dela in kruha
6. Ko govorimo o mehanizaciji naše kmetijske proizvodnje — KZ in KG, bo eden ali drugi postavljal vprašanje, kam z odvišno delovno silo, posebno še pri nas, ko je imamo že itak presežek.
(Nadaljevanje na 3. strani)
V vodstva zadruge dober kader
2. Za izvajanje teh nalog so potrebni kadri. Naše vasi še danes pogrešajo dobre kadre v KZ. Zadružniki se upravičeno zgražajo, da strokovnjaki ne gredo na vas, četudi se jih za časa študija štipendira. Menim, da bo treba poleg štipendij strokovnjake za delo na vasi tudi pošteno nagrajevati. Gre tu predvsem za upravnike KZ, ki bi morali biti i moralno i strokovno močni in odgovorni ljudje. Dalje za kmetijske strokovnjake, ki bi morali poleg kmetijske imeti tudi več ekonomske izobrazbe, predvsem pa več resničnega smisla za široko fronto proizvodnje, ne se le navduševati nad uspehi poedincev, na nekaj sto kravah, na nekaj 10 ha lepega donosa pšenice. Predvsem pa bi morali ti upravniki in kmetijski strokovnjaki razumeti vlogo KZ in odnos do sredstev, ki
jih vlagajo: ali so družbeno koristno vložena, ali ne? Kmetijski strokovnjak in upravnik KZ sta dva najvažnejša gospodarsko zadružna aktivista, gre le za to; dober ali slab zadružni aktivist.
. Dalje bo treba več skrbi za pomlajevanje vodstev KZ. Ne gre za to, da starejše ljudi izrivamo iz UO KZ, gre pa za to, da se pritegne mladina v vodstva KZ. ki naj vnese več gibčnosti in naprednosti in se obenem tudi uči. Enako je z ženami, ki bi se naj pojavljale v KZ neposredno kot proizvajalci, kar tudi dejansko so na svojem posestvu, ne pa da se žene v KZ nekje postrani uveljavljajo. Glavna naloga sekcije žena zadružnic je, da se bore za enako in polnopravno uveljavljanje v KZ. Sekcija žena zadružnic naj opusti vse, kar ni v zvezi s kmetijsko proizvodnjo oz. z dejavnostjo žena kot proizvajalcev, n. pr. razne pralnice,, pekarne, razni gospodinjski obrati
itd. S to problematiko naj se pečajo vaške skupnosti, krajevni odbori, stanovanjske skupnosti, društva žena itd., samo ne KZ. Iz KZ je postopoma izločiti trgovino na drobno in gostilnice, saj so se mnogi upravniki KZ pečali v glavnem s trgovino, namesto s proizvodnjo, z odkupom in s preskrbo kmetovalcev z reprodukcijskim materialom.
Več skrbi je posvetiti vzgoji tehničnega kadra v KZ. Traktoristi in mašinisti bi naj bili člani KZ. mladinci-kmetovalci iz vasi. več pozornosti je treba dati šolanju vaške mladine v srednjih kmetijskih šolah in v naših nižjih kmetijskih šolah v Rakičanu in Podgrad ju. Treba je zbrati mladince, ki so se odločili, da ostanejo na vasi in jim dajati perspektivo razvoja vasi. Prekomerno odhajanje mladine na .sezonska dela tudi s posestev, kjer bi imeli doma dovolj zaposlitve, kakor tudi pobegi čez mejo, so v veliki meri posledica tega. ker vaška mladina v zaostalem načinu proizvodnje ne vidi perspektive razvoja vasi. Samo napredno in moderno, s težko mehanizacijo opremljeno kmetijstvo bo privezalo tudi potreben del mladine na vas. Niso redki primeri, da starši tožijo, da gre edini sin ali hči po svetu in pušča posestvo samo, kakor tudi niso redki primeri, da mu starši sami omogočajo prehod čez mejo. Naša vas je še vedno rezervoar nekvalificirane delovne sile. ker nam ni uspelo del mladine usmeriti v uk, v strokovne šole, še manj pa jo zainteresirati, da ostane na vasi in se strokovno usposablja za kmetijsko proizvodnjo v KGŠ, v naših nižjih kmetijskih šolah. Predvsem pa bi bilo treba ustanoviti strojno traktorsko šolo za kmečko mladino našega okraja.
Resolucija Zvezne ljudske skupščine
Perspektivni razvoj industrije
Zvezna ljudska skupščina je sprejela na zadnjem zasedanju resolucijo o perspektivnem razvoju industrije. Po resoluciji o razvoju kmetijstva je to druga gospodarska dejavnost, ki je dobila okvirne smernice za nadaljnji razvoj.
Predvsem obdobje od leta 1952 predstavlja hiter razvoj industrijske proizvodnje. Pri tem so imeli precej zaslug tudi naši delavski sveti. V teh letih je porasla proizvodnja za okrog 60 odstotkov.
Resolucija o razvoju industrije predvideva predvsem izboljšanje energetskih virov, bolj organizirano surovinsko bazo, boljšo proizvodnjo predelovalne industrije in usposabljanje delavcev pri strojih ter večjo produktivnost nasploh. Nadalje predvideva resolucija večje izkoriščanje strojnih kapacitet v tovarnah, ugotavlja pa tudi, da je sodelovanje med posameznimi proizvodnimi podjetji še vedno pomanjkljivo. Izkoriščanje obstoječih rezerv v industriji postavlja resolucija kot osrednji problem nadaljnjega razvoja industrije v naši državi. Temu bo prilagojena v prihodnje tudi naša investicijska politika. Pri tem so mišljena
predvsem sredstva za gradnjo novih hidrocentral itd.
Težišče investicijske politike pa bo tudi na rekonstrukciji industrijskih obratov in na dokončni ureditvi že pričetih investicijskih del. Resolucija predvideva povečanje proizvodnje tistih industrijskih predmetov, ki jih trenutno še
uvažamo. Tudi investicije v lesno predelovalni industriji ne bodo na zadnjem mestu.
S popolnim izkoriščanjem industrijskih kapacitet pri letnik investicijah okrog 160 do 180 milijard dinarjev, naj bi se povečala proizvodnja po predvidevanj n resolucije letno od 10 do 12 odstotkov.
Brezpomembna debata
V ponedeljek se je pričel sestanek 21 držav, ki so zahtevale anketo OZN o dogodkih na Madžarskem — ZDA in Britanija: Skličimo Gensralno skupščino
Velika Britanija, Amerika in Francija so sklicale posebno sejo 21 držav, ki so predlagale, naj bi proučila dogodke na Madžarskem posebna anketna komisija OZN. Ameriška delegacija je izjavila, da bi z zadovoljstvom sprejela sklicanje Generalne skupščine pred njenim rednim zasedanjem. Temu mnenju pa so naklonjeni tudi Angleži. Francozi se za to iz previdnosti niso odločili, ker se boje, da bi utegnili sprožiti na tem zasedanju tudi vprašanje Alžira.
Vodja republikanske manjšine v ameriškem senatu Knowland je predložil predvčerajšnjim resolucijo, po ka-
teri naj bi kongres ZDA zahteval od Generalne skupščine, da skliče izredno zasedanje, ki naj bi obravnavalo poročilo posebnega odbora OZN za Madžarsko.
Uradni zastopnik madžarske vlade je izjavil na nedavni tiskovni konferenci, da je poročilo komisije OZN o dogodkih na madžarskem sestavljeno na ukaz ZDA in ob popolnem soglasju z dosedanjo imperialistično propagando, usmerjeno proti Madžarski«. Glede na to smatra madžarska vlada vse te dogodke kot vmešavanje v notranje zadeve suverene države.
Spet novi predlogi
o zmanjšanju števila čet velesil
Na zadnji seji ožjega odbora razorožitvene komisije OZN je Stassen začel pojasnjevati novi ameriški načrt o delni razorožitvi. Stassen je predlagal. naj bi se oborožene sile SZ in ZDA skrčile na 2,5 milijona mož. Po njegovem mnenju naj bi imele velesile le en do poldrugi milijon vojakov, pod orožjem. O tem sedaj na veliko in 'široko razpravljajo
v NATO. Članice NATO istočasno proučujejo možnosti o zmanjšanju oboroženih sil v svojih državah. Za prvo enoletno fazo sta Velika Britanija in Francija opustili svoje vztrajanje na zahtevi, naj bi zmanjšanje števila svojih čet povezali z ustreznim skrčenjem vojaške opreme Sovjetske zveze in Amerike.
TELEGRAMI
OTAWA — Novi kanadski predsednik vlade Difenbaker je odpotoval v London na sestanek predsednikov vlad britanske skupnosti narodov. Pred svojim odhodom je Difenbaker izjavil, da bo ostala Kanada še naprej v Commonwenlthu.
BEOGRAD (Jugopres) — Prihodnji teden bo obiskal našo državo Zeuthen Mogens, sekretar svetovne luteranske federacije.
PEKING — Japonska se je odločila, da bo ublažila omejitve za trgovino z LR Kitajsko. Odslej bo izvažala v LR Kitajsko vse blago kot ga
izvaža v Sovjetsko zvezo.
MADRID — V Madridu so se pričeli pred dnevi razgovori delegacij Španije in Maroka o sklenitvi kulturne konvencije med obema deželama.
FUSAN — Pri nedavni nesreči, ki se je pripetila v Fusanu, je zgorelo 20 ljudi, hudo pa je bilo ranjenih 50 oseb. Vzrok nesreče je bil požar pri bencinskih ceveh na avtobusni postaji.
DUNAJ (Tanjug) — Avstrijski kancler Raab je dejal v svojem poročilu po avstrijskem radiu, da ob obisku zahodnonemškega kanclerja Adenauerja v Avstriji niso sklenili nobenih pomembnih političnih sporazumov.
TAJPEH (AFP) — Čangkajškovi vojaki na Kvemoju so streljali pred dnevi na neko britansko tovorno ladjo.
CELOVEC — Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, Uvalič, je obiskal predvčerajšnjim koroškego deželnega glavarja Wedeniga. R. Uvalič se je sestal tudi z zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Obiskal je tudi počitniško kolonijo v Sekiri.
TRST — Pred nekaj dnevi so odprli v Trstu IX. mednarodni velesejem. Na razstavišču razstavlja 25 držav in 920 razstavljalcev, od teh 45 % tujih.
BEOGRAD — Predvčerajšnjim je prispelo v Beograd več delegacij, ki bodo prisostvovale Kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Doslej so že prispele delegacije iz Vietnama. Bolgarije, Indije itd.
Okrajna zadružna zveza in občinska politična vodstva -
usmerjevalci zadružništva
3. Okrajna zadružna zveza naj bi vodila skupaj z občinskim političnim vodstvom stalno skrb o mreži KZ. Delati na to, da se KZ približajo proizvajalcem tam. kje te teritorialno zavzemajo preširok teritorij in so oddaljene od članov. Ustanavljati nove KZ v vaseh, kjer je gospodarsko zaledje dovolj močno, a nekaj KZ, ki nimajo dovolj močnega zaledja in se pečajo samo s trgovino, pa združevati tako, da nastanejo KZ resnični gospodarski centri vasi. Posebno skrb naj bi vaški odbori SZDL posvetili povečanju števila članstva v KZ, ki pa bo uspešno raslo le, če bodo videli kmetijski proizvajalci, da imajo koristi od KZ, pa ne koristi le v podporah, regresih, odkupu, temveč prvenstveno koristi v proizvodnji, y večji proizvodnji, ki edino lahko daje tudi višji gospodarski in kulturni standard vasi. Vso skrb pa bodo morala občinska politična vodstva in OZZ posvetiti zadružnim proizvajalnim zvezam, katerih prvenstvena naloga bi bila, da združijo v sebi proizvodnjo ter preskrbo z reprodukcijskim materialom. Marsikatera zadružna poslovna zveza se bo morala oskrbeti tudi s težkimi kmetijskimi proizvajalnimi
sredstvi, s prevoznim parkom, z magazini, s hladilnicami, a v perspektivi tudi z obrati predelovanja kmetijskih surovin. Osnovna naloga zadružne poslovne zveze je v tem. da v duhu resolucije ZLS neposredno pomaga KZ razvijati produkcijo in družbene odnose na vasi. kakor tudi organizirati trg tako. da se bodo KZ ali zadružne poslovne zveze neposredno pojavljale v drobni trgovski mreži brez posebnih posredovalcev. Tako bo trg tudi najbolj zasiguran in brez tendenc vmesnih članov, ki so žal še mnogi špekulantsko nastrojeni. Za take naloge zadružne poslovne zveze pa bo prvenstveno treba zasigurati dober kmetijskoekonomski kader.
Samoupravljanje in kontrola v KZ
4. Potrebno je dalje krepiti samoupravnost KZ, ki bo ob realizaciji resolucije o kmetijstvu dobila šele pravo vsebino gospodarsko upravnega organa.
Uporabljati demokratične oblike upravljanje UO KZ, zbore zadružnikov. DS in UO, obč. odb. SZDL in razne odbore in razne svete za zaviranje napredka na vasi se pravi
EGIPT-
največja Arabska država
Glede na to, ker je Egipt bil v zadnjih mesecih v središču svetovne pozornosti, objavljamo iz »Sedme sile« članek Zdravka Pečarju o nekaterih problemih Egipta.
Po državnem udaru 1952. leta, ki ga Egipčani najraje imenujejo »julijska revolucija«, je Egipt odločno prelomil s tistim nasledstvom, ki je dušilo ustvarjalne sile njegovega naroda. Cel niz reform, med katerimi je najvažnejša agrarna, s katero so siromašni felahi dobili več kot pol milijona fedanov najboljše zemlje, je postavil v ospredje skrb za življenje najširših narodnih slojev.
Letni prirastek prebivalstva v tej deželi znaša nad 500.000 novih državljanov, ki se namestijo na ti-
sti količini zemlje ob Nilu, ki se zadnjih petdeset let ni nikoli povečala, ampak je ostala taka, kakor takrat, ko je v delti Nila živelo samo osem milijonov ljudi.
Ko želijo sami Egipčani, da ocenijo svoj sedanji režim in vlado Gamala Abdela Naserja, jim je prvo in nepogrešljivo prepričanje, da je ta vlada najpoštenejša od vseh, ki so kdaj koli vladale narodu doline Nila in da ji je pri srcu interes najširših mestnih in vaških množic. Zato ni nič čudnega, da si je ta vlada pridobila veliko priljub-
ljenost v tistih letih, ko je za celo deželo sestavila perspektivni plan razvoju s povečanjem obdelovalnih površin za okoli milijon fedanov nove zemlje, ki jo je potrebno odvzeti puščavi.
To veliko zamisel je hotela egiptovska vlada izpolniti z zgraditvijo dosedaj največjega jeza na Nilu pri Asuanu. Poleg zemlje bi Egipt še dobil milijon kilovatnih ur električne energije. Za realizacijo te zamisli, od katere je odvisna bodočnost novih generacij ob Nilu, je Egipt zaprosil za pomoč gospodarsko
najmočneje razvitih držav na svetu, v prvi vrsti pa ZDA in Mednarodno banko za obnovo in razvoj.
Julija lanskega leta, neposredno po Naserjevi vrnitvi iz Jugoslavije, pa so ZDA odklonile pomoč pri finansiranju tega projekta, ki je za bodočnost Egipta življenjsko važen. Kot odgovor na to je sledila nacionalizacija Sueškega prekopa, s pomočjo katere je Naser mislil dobiti sredstva, potrebna zn napredek dežele. Ne da bi se poglabljal v upravičenost take reakcije, zlasti še glede na čas in mednarodne razmere,
v katerih je bilo to storjeno, ostaja dejstvo, da se je v teh dneh ves narod pri obrambi domovine in vlade, ki je izrazila najgloblja čustva vsakega felaha, strnil tako, kakor še nikoli v svoji zgodovini.
Potem je prišlo do znanega razvoja dogodkov, ki so privedli do oborožene intervencije in nastanka trojne koalicije Britanije, Francije in Izraela. Na tak način so hoteli vreči vlado Gamul Abdel Naserja.
V teh mesecih je ves Egipt preživljal najtežje ure svoje novejše zgodovine, a je iz njih izšel močan in enoten, saj jc bil sposoben v najtežjih dneh preizkušnje
ohraniti svojo pravico do samostojnega razvoja. Njegova vlada je dobro občutila to globoko podporo naroda: izmed milijon pušk, ki so jih razdelili med ljudi, se nobena ni okrenila proti njej, ampak je bila vsaka pripravljena le za sovražnika. Ta plebiscit med orožjem in zaupanjem je privedel do današnjega stanja, ki je Egiptu prineslo najtrdnejšo vlado s polno podporo vseh slojev prebivalstva.
Čez dva meseca bo prišlo v Egiptu do novega plebiscita: volitev v parlament, v katerega bodo izbra-
ni prvič v zgodovini dežele resnični narodni zastopniki. Starim politikom in špekulantom je onemogočeno. da bi kandidirali. Dežela bo izbrala svoje najbolje sinove, ki bodo v skupščini znali braniti koristi svojih volivcev. Vse to vsebuje one spremembe, ki dajejo . svobodnemu Egiptu in njegovi vladi možnost, da sprosti ustvarjalne sile svojega ljudstva.
Po vsem sodeč Egipt danes nima možnosti, da bi z lastnimi silami realiziral velike zamisli z gradnjo Asuanskega jeza. To ga pa niti najmanj ne moti pri izpolnjevanju drugih načrtov za razvoj domačih proizvodnih sil. V teku je gradnja manjših jezov in objektov za nama-
kanje. Raste prva domača težka industrija, velika jeklarna v Heluanu in številna predelovalna industrija. Vse to je del velikih naporov za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev zn prihajajoče generacije.
Tak notranji razvoj Egipta vpliva na življenje ostalih držav Srednjega vzhoda in ves afriški kontinent. Arabski zavezniki in prijatelji Kaira z vse večjo pozornostjo spremljajo razvoj v vodilni državi arabskega sveta, ker je od tega v veliki meri odvisen razvoj dogodkov v ostalih arabskih državah.
POMURSKI VESTNIK, 27. jun. 1957
2
1745 DELEGATOV NA I. KONGRESU DELAVSKIH SVETOV
BEOGRAD, 25. jun. V prisotnosti predsednika republike Tita. delegacij iz 22 držav in okoli 1800 delegatov je okoli 9. ure predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik iniciativnega odbora za sklicanje kongresa tov. Djuro Salaj odprl v Domu sindikatov prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije.
Kongres zaseda v novi veliki dvorani Doma sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa, ki lahko sprejme 2500 gostov. Danes bi v tej dvorani zaman iskali praznih prostorov; prej bi se lahko reklo, da je bilo premalo prostora za vse, ki so kot delegati, kot gostje in kot opazovalci prisostvovali svečani otvoritvi I. kongresa delavskih svetov. Kongresu prisostvujejo poleg drugih člani 25 delegacij iz inozemstva, predstavniki KP Italije, socialistične stranke Italije, azijske socialistične konference, socialistične partije Čila, socialistične partije Indonezije in razni znani javni in politični delavci iz inozemstva. O delu kongresa obvešča domačo in svetovno javnost okoli 160 domačih novinarjev ter okoli 40 dopisnikov največjih svetovnih agencij, časopisov in radijskih postaj.
To so naše naloge
(Nadaljevanje z 2. strani)
Menimo, da se z odvisno delovno silo ne smemo preveč beliti glavo. Pri tem je treba vedeti naslednje: mehanizacija na vasi in v KG bo ob manjši delovni sili ustvarjala večjo akumulacijo, omogočila razširjeno reprodukcijo in s tem možnost zaposlitve nove delovne sile. To je edina rešitev, ki je ekonomska. Vprašanje delovne sile je treba sicer reševati, a ne biti plat zvona, da je kriva temu mehanizacija in avtomatizacija produkcije, največ je temu kriva nizka proizvodnja, ki ne daje akumulacije in ne omogoča širitve in krepitve produkcijskega procesa, ki bi zaposleval novo, odvisno delovno silo. Posebej pa je treba še vedeti:
Intenzivno kmetijstvo, ki je za nas nujno, pa naša industrija in družbena dejavnost ob rasti standarda bodo zahtevale vedno več delovne sile. Rešitev tega je samo v produkciji, ne v, podporah, ne v socialnem skrbstvu in ne v iskanju kruha za mejo.
7. Za izvajanje načel naše vaške politike je pa treba poleg gospodarske dejavnosti tudi nenehno dvigati zdravstveni in kulturni nivo naše vasi. Je tu vprašanje zdravstvenega zavarovanja vaških prebivalcev, je tu vprašanje mreže ambulant in zdravstvenega
kadra: je tudi vprašanje malih asanacij vasi, kar so nekateri KO že pričeli uspešno reševa.ti; je tu vprašanje osebne in stanovanjske higiene vasi: je tu vprašanje šolske reforme, nove šolske mreže, vprašanje zdravih šolskih objektov in oskrbe šol z učnim materialom itd. itd. Vse to je vezano na gospodarsko perspektivo naše vasi in mimo teh problemov na vasi ne more in ne sme SZDL.
*
Take so v glavnem naloge SZDL pri njenem delu na vasi. Niso te naloge enkratne akcije, od danes do jutri, to so dolgoročne naloge, katerih se pa moramo takoj lotiti, da še bolj ne bomo zamudili, da še bolj ne bomo zaostali. Stati na mestu in čakati se pravi objektivno nazadovati, tega pa dopustiti ne smemo in ne moremo.
Tov. Kardelj je na občnem zboru Glavne zadružne zveze Slovenije začel svojo razpravo nekako takole:	Resolucija
ZLS bo postala realna, ko bomo spoznali in sprejeli njeno vsebino. Ugotoviti pa moramo, da ta vsebina še mnogim ni jasna. Važno je, da imamo pravilno orientacijo, da imamo pravilni kriterij pri reševanju naših zadružnih vprašanj, da napake vidimo, ker napake so.«
Naloge političnih aktivov
Z ozirom na nagel razvoj našega komunalnega sistema in gospodarske decentralizacije, stojijo tudi v bodoče zelo važne politične naloge pred našimi organizacijami SZDL na terenu, v komuni in okraju. Odbori SZDL morajo usposabljati naše državljane za samoupravo v podjetjih in komunah. Saj je le od tega odvisno socialistično reševanje važnih nalog v podjetjih, komunah ter okraju in tempo našega nadaljnjega socialističnega razvoja.
Zaradi tega je najvažnejša naloga SZDL vzgoja naših delovnih ljudi. Ta vzgoja mora biti od strani samih odborov SZDL in v povezanosti z ostalimi društvenimi organizacijami, organizacijsko dobro vodena. Vsebinsko mora biti vzgoja široko zasnovana od individualnega do organiziranega, od gospodarsko-političnega do kulturnega in strokovnega izobraževanja. Posebno skrb je posvetiti našim knjižnicam in časopisom oz. revijam in širiti krog stalnih bralcev in naročnikov. Prav posebno pa posvetiti vzgoji naše mladine, žena in delavcev in jih bolj kot dosedaj pritegovati v družbene organe. Pri vzgoji naših državljanov bodo doseženi zadovoljivi uspehi le takrat in tam. kjer bodo odbori SZDL dajali vso moralno in politično pomoč raznim organom in organizacijam na svojem področju pri izvajanju vseh nalog in imeli odločilni vpliv pri načelnem reševanju istih. Odločno se je boriti proti konkretnim napakam in slabostim, kjerkoli se pojavijo.
Okrajni, predvsem pa občinski odb. SZDL bodo morali v bodoče nuditi osnovnim organizacijam SZDL več pomoči. Ta pomoč bo morala biti kvalitetnejša, sistematična in bolje organizirana, s ciljem, da naši odbori osn. organizacij SZDL zaživijo redno politično življenje, da se razširi njihova vsebina dela in vsa področja družbenega življenja v okraju in da samoiniciativno iščejo in rešujejo probleme. Naše odbore osn. organizacij SZDL kot politične predstavnike na terenu, bomo morali usposobiti tako, da bodo znali tolmačiti našo socialistično politiko na terenu in zavzemati na svojih sejah socialistična stališča po konkretnih vprašanjih. Zato bodo morali obč. odb. SZDL pogosteje sklicevati posvetovanja  z vaškimi
or. terenskimi odbori SZDL ter jih seznaniti z vsemi aktualnimi problemi oz. jih z njimi razčistiti ter jih tako usposabljati za široke politične aktiviste. Dosedaj so se z njimi obravnavala le notranja organizacijska vprašanja, kar je preozko.
Vztrajna vsestranska
politična aktivnost
Občinski odbori in odbori osn. organizacij SZDL bodo morali dajali več pomoči odborom društvenih organizacij in družbenim organom ter tako krepiti horizontalno linijo, kar je ob naši stopnji decentralizacije posebno važno. Ta pomoč in kontrola pa bo morala biti stalna, ne samo v času njihovih občnih zborov.
Odbori osnovnih organizacij SZDL bodo morali izboljšati povezanost s članstvom SZDL v toku mandatne dobe s tem, da pogosteje sklicujejo masovne sestanke (povprečno vsake 3 mesece), na te sestanke se morajo odbori skrbno pripraviti.
Z ozirom na nizek procent članstva SZDL v okraju, mora biti stalna naloga vseh osn. organizacij sprejemanje novih članov v SZDL.
Najboljša agitacija za vključevanje novih članov v SZDL bo brez dvoma dobro delo odborov, poleg tega pa je potrebno stalno individualno delo z ljudmi, predvsem pa z ženami, mladino ter delavci in uslužbenci, ki so izven SZDL. Obračati pa se je tudi na odbore raznih društvenih in političnih organizacij, ki naj vplivajo na svoje člane, kateri so izven SZDL, da se vključijo.
Vse naše organizacije SZDL se bodo morale bolj sistematično in odločneje boriti proti negativnim odnosom do žena in mladine, predvsem na naši vasi. Ta velik del volivcev ne stoji samo izven SZDL temveč je tudi odrinjen od sodelovanja in soodločanja v družbenem življenju.
Treba je v osn. organizacijah SZDL več razpravljanja o družbenih odnosih do žena in mladine v našem okraju. Ena prihodnjih sej Okrajnega odbora SZDL naj bi bila posvečena  temu problemu. Okrajni sindikalni svet naj bi po vseh občinah zaostril odnos do hišnih pomočnic: včlanjenje teh v sindikate itd.
OO SZDL Murska Sobota
Oživele so mladinske delovne brigade
Lani je bila širom po Sloveniji svečano proslavljena 10-lelnica mladinskih delovnih brigad. Ob tej priložnosti so številni mladinski aktivi z raznimi akcijami obnovili velike delovne tradicije, se s prireditvami spomnili zanosnih dni, ki so jih stari brigadirji preživeli na mnogih gradbiščih,
marsikje so pa prav resno razmišljali o tem, da bi mladina tudi sedaj začela graditi razne športne objekte, kulturne domove itd., ki jih zaradi vedne stiske s finančnimi sredstvi ni mogoče zgraditi, čeprav so še tako potrebni. Mladina s Primorske in Dolenjske pa se je udeležila tudi gradnje Primorske ceste in pri tem dosegla zelo lepe uspehe. Čutiti pa je bilo, da so ta dela prijetno razživela mladinske aktive in zaradi tega organizirajo po vsej Sloveniji delovne mladinske akcije, ki niso več zveznega značaja kot prejšnje, ampak so vezane na domače kraje.
Tudi pri nas je okrajno mladinsko vodstvo že marca začelo razmišljati o tem, da bi poleti sestavili mladinske bri-
gade, ki bi delale na cesti od Mačkovec proti Šalovcem. Toda investitor se dolgo ni odzval in šele v začetku junija je bilo dokončno urejeno. Tako bo že v prvih dneh julija prišla na delovišče prva mladinska brigada. Organizirane so tri in vsaka šteje trideset članov. Na gradbišču bo vsa-
ka ostala štirinajst dni. delale pa bodo po sedem ur dnevno. Kar se tiče sestave brigad, je potrebno poudariti, da bodo zajele vso mladino. Iz soboških srednjih šol se je prijavilo dvajset brigadirjev, tem se
bodo še pridružili tisti, ki se šolajo po drugih krajih in se med počitnicami vračajo domov, pretežni del brigadirjev pa bo dala delavska in kmečka mladina. V martjanski občini sta se prijavili tudi dve učiteljici!
Vse tri brigade bodo nosile ime našega narodnega heroja Štefana Kovača in se s tem navezale na tradicije povojnih prekmurskih mladinskih brigad, ki so s ponosom nosile to ime. a o njihovih delovnih uspehih govorijo številne diplome na hodnikih soboške gimnazije. Brigadirje bodo obiskale razne kulturne skupine, brigade same pa bodo obiskovale sosednje mladinske aktive in prirejale z njimi in prebivalci vasi družabne večere.	
Pomen teh brigad bo brez dvoma precejšen in bo v veliki meri vplival na življenje naših mladinskih aktivov. Za mnogega kmečkega mladinca bodo ti dnevi pravo doživetje, saj se bo seznanil z mnogimi tovariši, poleg tega mu pa bo taborniško življenje prineslo marsikaj novega. Velik moralni učinek bodo brigade imele tudi zaradi tega. ker bo mladina začutila, da sama neposredno sodeluje pri ustvarja-
nju boljših pogojev za razvoj domače pokrajine.
Cesta, ki jo bodo sedaj gradile brigade z ostalimi, rednimi delavci, je bila začeta že pred desetimi leti, potem so pa bila dela zaradi pomanjkanja sredstev prekinjena. Široka bo osem metrov, vodila pa bo iz Mačkovec skozi Stanjevce in G. Petrovce v Šalovce. Na ta način se bo najsevernejši del Goričke tesneje povezal z južnimi predeli, saj bo pot od M. Sobote do Šalovec krajša za deset kilometrov. Letos bodo delali le na odseku od Mačkovec do predora. Poleg-te ceste je v načrtu še gradnja ceste od Vidina. Tudi pri teh delih je zamišljeno, da bi sodelovala mladina. Pobudnik akcije je Klub prleških študentov, vendar pa brigada še ni dokončno sestavljena, ker so organizatorji nekoliko pozno začeli s pripravami.
Š. B.
Predavanje
V ponedeljek, 1. julija bo v stari kinodvorani predaval dr. Tadros Megali. novinar, po rodu Egipčan, o »Egipt danes in jutri«. Predavanje bo povezano s filmom in brez vstopnine.
Seja sveta za gospodarstvo pri OLO
Proizvodnja v industriji je zadovoljiva
V petih mesecih je dosegla industrija v Pomurju zadovoljiv uspeh: realizacija proizvodnih načrtov znaša povprečno 36 odstotkov. Med najboljšimi je premogovnik Presika. ki je dosegel letno proizvodnjo 45-odstotno. Uspeh so dosegli kljub temu, da so
zmanjšali število zaposlenih. Pri Nafti so dosegli letno proizvodnjo s 27,6 odst. To je za 14 odst. manj kot je predvideno v letošnjem proizvodnem načrtu (58.000 ton). Proizvodnja nafte pa je letos v prvih petih mesecih vendarle nekoliko večja kot lani v istem razdobju.
Kovinska industrija, ki jo prestavljata pri nas murskosoboška Panonija in ljutomerska Žica, je dosegla v petih mesecih 53-odstotno proizvodnjo. Zelo so se izboljšale razmere v ljutomerski Žici, kjer so kljub skoraj 30-odstotnemu znižanju števila zaposlenih dosegli za 69 odst. večjo proizvodnjo kot lani. Pri Panoniji niso dosegli predvidenega števila posameznih proizvodov, so pa uvedli nekatere nove izdelke in tako zadostili količinskemu proizvodnemu načrtu.
Opekarska industrija je imela v prvih mesecih teškoče z vremenom, razen tega pa se pozna izpad opekarniškega obrata Lukavci, ki ga je uničil požar.
Tovarna perila Mura je izpolnila letni proizvodni načrt 41-odstotno. Letos obratuje tovarna s polno zmogljivostjo. Tuda živilska industrija ne zaostaja za ostalimi, dobrimi gospodarskimi panogami. Tovarna mlečnega prahu letos ni imela nobenih težkoč, kot n. pr. lani. zaradi uvoza mleka v prahu, kar je našo tovarno prisililo, da je svojo proizvodnjo preusmerila na
nekatere druge izdelke. Zastoj je bil le v murskosoboškem mlinskem podjetju zaradi popravil. Tovarna mesnih izdelkov je presegla petmesečni proizvodni načrt za 3 odstotke.
Delni proizvodni zastoj so zabeležili le v tovarni usnja Ljutomer. Težkoče so bile predvsem v neurejenih razmerah glede tržišča in proizvodnje težkega in galanterijskega usnja. Prav zadnji mesec pa se je stanje občutno izboljšalo.
V okrajnih gospodarskih krogih predvidevajo tudi v trgovini znatno večji promet kot lani, dočim se je stanje v gostinstvu nekoliko poslabšalo.
Člani sveta za gospodarstvo so na zadnji seji razpravljali tudi o zasebnem inventarju v družbenih gostinskih obratih ter sklenili, da bodo predlagali občinskim ljudskim odborom naj imenujejo posebne kamisije, ki bodo ocenile ta inventar in določile realno amortizacijo. Razen tega so na tej seji odobrili tudi nekaj posojil iz okrajnega investicijskega sklada v skupnem znesku nekaj čez 20 milijonov dinarjev. Kredite so odobrili Panoniji (za gradnje in stroje), Hotelu »Zvezda« (za modernizacijo gostinskega obrata), Tehnoprometu (za razširitev poslovalnice), ljutomerskemu Merkurju (za gradnjo skladišča) in Projektbiroju v M. Soboti za instrumentarij.
PROSLAVA JE USPELA
Kljub temu, da je bilo v soboto zelo neugodno vreme, je nedeljska proslava 50-letnice železnice M. Sobota—Hodoš lepo uspela. Zjutraj je pripeljal iz Ljutomera posebni vlak številne goste. Samo iz Murske Sobote je odšlo z vlakom okrog 1300 ljudi, razen teh so se udeležili proslave tudi okoličani. Kot gostje so se udeležili proslave Daniel Lepin, direktor železniške direkcije v Ljubljani. direktor PVT iz Maribora, predsednik OLO tov. Rogl in drugi.
Na lepo okrašenem prostoru v Mačkovcih se je zbralo čez 2000 ljudi. Po nagovorih nekaterih gostov je bil na sporedu kulturni program, v kuterem so nastopili pevci mariborske železniške postaje, dramska skupina mariborske kurilnice in pionirji iz Vidonec. Skupina vidonskih pionirjev, ki je nastopila na proslavi, je dobila kot pohvalo za lepo izveden nastop prosto vožnjo na železnici v kraj, ki si ga sami izberejo.	-jm
O SLIKA ZGORAJ — Tako so gradili železniški most v Mačkovcih O SLIKA DESNO — Tako pa so vozili vlaki, ko še niso poznali marišk«
Iz radgonske občine
Od najboljših najboljši
Občinski ljudski odbor v Gornji Radgoni je tudi letos pripravil ob zaključku šolskega leta sprejem najboljših učencev, dijakov in prosvetnih delavcev, ki so se v šolskem, kakor izvenšolskem delu posebno odlikovali. Svečan sprejem je bil v petek v zadružnem domu. Razen najboljših dijakov, učencev ter prosvetnih delavcev (skupaj 55), so se udeležili sprejema tudi člani sveta za šolstvo in šolski inšpektor.
K doseženim uspehom so prisotnim učencem, dijakom in prosvetnim delavcem, ki so prejeli ob tej priložnosti lepe knjižne nagrade, čestitali pred-
sednik občinskega ljudskega odbora, predsednik občinskega sveta za šolstvo in okrajni šolski inšpektor. Sprejem je bil povezan s primerno zakusko.
Ker vsi odlični dijaki, učenci in najboljši prosvetni delavci niso mogli biti sprejeti pri predsedniku občine, so pripravili podobne sprejeme in istočasno neke vrste zaključno prireditev vsem prosvetnim delavcem in učencem na šoli šolski odbori. V Radencih je bila taka zaključna prireditev v zdraviliški kavarni, svečan sprejem pa v baru gostinskega podjetja zdravilišča.	ika.
Občni zbor Izseljenske Matice
Prav tako kot počitnice in dopusti sc bližajo tudi obiski naših izseljencev. Podružnica Izseljenske matice v Murski Soboti je v šestih letih obstoja navezovala stike z našimi izseljenci, jim posredovala domače čtivo, seznanjala s kulturnim in gospodarskim napredkom Pomurja ter jim nudila vso pomoč, ko so obiskali staro domovino.
Izseljenski dan bo letos 10. avgusta. Matica pripravlja za ta dan pester kulturni program.
Novoizvoljeni odbor izseljenske matice se je povezal z vsemi občinskimi ljudskimi od-
bori in tako je bil izvoljen v okrajni odbor delegat iz vsake občine. Okrajni odbor bo popisal letos vse naše izseljence in poskušal pridobiti čimveč naročnikov za naše domače publikacije, časopise ter knjige. Za predsednika je bil izvoljen Bela Horvat, prosvetni inšpektor v pokoju, za tajnika pa Vilko Bežan.
Okrajni odbor Izseljenske matice v Murski Soboti obvešča vse naročnike Pomurskega vestnika v tujini, da jih tako domači kot okrajni odbor pričakujejo na izseljenski zabavi 10. avgusta!
OP
POMURSKI VESTNIK, 27. jun. 1957
3
Otrok, dom in šola
Koliko otroških src je o tem času pričakovalo, kaj bo v šolskem izkazu! Res je, da tistih pet golih številk, s katerimi danes ocenjujemo našega šolarčka, in to mladega, živega otroka, njegovo osebno vrednost in sposobnost, ne more dati resnične slike učenca. Priznati moramo, da je pri znanju in ocenjevanju mnogo soodločujočih činiteljev:	po-
manjkanje knjig, čas za učenje itd. Tako nikakor ne moremo reči, da smo z oceno ovrednotili otroka in njegovo osebno sposobnost, kajti neznanja je mnogokrat kriv tudi dom.	
Kdo je pravzaprav odgovoren za slabe učne uspehe po naših šolah:	učenec, učitelj
ali dom? Mnogokrat, kadar govorimo ob koncu šolskega leta o učnih uspehih in o učencih, ki niso uspešno končali razreda, zvalimo vso krivdo na učenca. Pač ni znal! Manj obdolžujemo učitelje, najmanj pa dom. Nočem trditi, da uspeh ni odvisen od učenca in učitelja, mislim pa pokazati še na enega, ki nosi veliko odgovornost za uspeh ali neuspeh — to je učenčev dom. Otroka, tega najmanjšega krivca, vsi najbolj neusmiljeno kaznujemo: učitelj z nezadostno oceno, starši pa z negodovanjem. Toda mnogo težav bi prav gotovo odpadlo. če bi se vsi vprašali, kaj so pripomogli, da bi učenec normalno napredoval. Če bi na to ob koncu šolskega leta pogledali tudi starši in si odkrito izprašali vest, bi se marsikateri oče ali mati morala zgroziti nad seboj, kar sta ves čas delala veliko krivico svojemu otroku.
Naši otroci imajo predvsem premalo prostega časa. v katerem bi se lahko popolnoma razživeli in sprostili. Ves predpoldan. in to celo pet ali šest učnih ur, sedijo v šoli. popoldne pa morajo spet domačim pomagati pri raznih delih. O tem sem se tudi prepričal na osnovi ankete, ki sem jo do junija izvedel med štirinajstimi učenci četrtega, petega in ostalih višjih razredov s povprečno starostjo dvanajst let. Nekateri učenci so doma tako obremenjeni z delom, da prihajajo v šolo počivat. Razumljivo je potem, da zelo težko sledijo pouku in to še zlasti v naših kombiniranih razredih, v katerih se ne morem ozirati na vsakega posebej in upoštevati njegovo utrujenost. Zato taki otroci navadno tudi zaostanejo, česar so pa krivi starši, ki v njih le preveč gledajo mlade delavce. Tu ne mislim trditi, da naj naš otrok ničesar ne dela. toda nikar ga ne obremenjujmo preveč.
Anketa je tudi pokazala, da imajo otroci premalo časa za spanje. Od štirinajstih anketiranih jih devet spi manj kot sedem ur, ostali po osem.
niti en otrok pa ne več. Iz tega sledi, da se nobeden dovolj ne spočije, saj primanjkujeta dve uri do normalnega počitka. Otroci navadno vstajajo zjutraj ob petih ali še prej, ženejo krave na pašo in šele potem gredo v šolo, kjer jih čaka naporno duševno delo. Takoj popoldne pa spet morajo iti delat, a za učenje jim ostane večer, ko so že popolnoma utrujeni in komaj čakajo, da bi odšli spat. Razumljivo je potem, da otrok ne obvlada učne snovi. Poleg tega pa je nad 86 odstotkov učencev. ki so le delno preskrbljeni z učnimi pripomočki.
Vse to nam jasno kaže, da je za neuspeh v šoli v veliki meri odgovornost na starših in prav bi bilo, da bi tudi oni več razmišljali o tem, kako bi omogočili otroku, da bi imel zadosti časa za učenje in za počitek. Le tako bo lahko normalno napredoval.
Janez Kerčmar
Zadružniki v Krogu uničuieio koloradskega hrošča
Kmetijska zadruga v Krogu se je resno zavzela za uničevalno akcijo sovražnika krompirja — koloradskega hrošča. V ta namen so sestavili pri kmetijski zadrugi posebno škropilno ekipo, ki opravlja svoje delo zelo vestno. Posamezni kmetovalci hrošča tudi obirajo, nekateri pa ga prašijo s pantakanom. Zadnje čase pa zadružniki ugotavljajo, da pantakana ni mogoče dobiti v nobeni trgovini. Merodajne oblasti bi morale poskrbeti? da bi imele trgovine oziroma kmetijske zadruge dovolj prašiva in škropiva.
NEKAJ OD GRADA
○ Živinorejski odsek pri Kmetijski zadrugi Grad bo nabavil v kratkem dva merjasca za Motovilce in Vidonce. Sklenili so tudi, da bodo štipendirali gojenca Srednje kmetijske šole v Mariboru, prav tako pa bodo štipendirali eno dijakinjo ESŠ v M. Soboti.
○ Od aprila naprej imajo v graški zadrugi tudi upravnika. Zadružniki upajo, da bo delovanje zadruge odslej boljše, posebno še, ker je upravnik kmetijski tehnik.
O Tudi pospeševalni odsek pri zadrugi je zelo dober. Pri 11 kmetovalcih so naredili poskuse z umetnimi gnojili. Prav tako so poskušali pri sedmih kmetovalcih s sredstvi za uničevanje plevela. Oba poskusa sta po mnenju kmetovalcev zelo dobro uspela.
○ Kmetijska zadruga Grad ima tudi štiri poslovalnice.
Vse trgovine so preuredili in lepo opremili. Poslovodje teh zadružnih trgovin pa se pritožujejo, da imajo poslovalnice premajhne kredite.
○ Še kar dobro dela tudi lesni odsek pri kmetijski zadrugi, vendar pa ima težave zaradi prevelike oddaljenosti od železnice, kar povzroča precejšnje stroške.
○ Prebivalci graške občine si letos precej obetajo od letine. Nekaj škode pa je povzročila prav zadnja nevihta. Na gornjih Slavečih je upepelila strela hišo in gospodarsko poslopje. Podobno se je zgodilo tudi pri Gradu, vendar je tukaj nastal požar zaradi slabega dimnika. Gorelo pa je je tudi v Vidoncih. Nekateri so mnenja, da je ta požar povzročila neka slaboumna ženska.
○ Take nevihte pa, kot je bila prejšnjo soboto, ne pomnijo ljudje pri Gradu. Vihar je ruval tudi pol metra debelo drevje, podiral strehe in uganjal vse mogoče neumnosti. Po burji je bilo pravo razdejanje. Nekateri ljudje so se jokali, ko so gledali podrto drevje, drugi pa so se muzali češ. sedaj pa imamo dovolj drv brez sečnega dovoljenja.
Iz Radgone
Društvo za napredek gospodinjstva v Radgoni, je priredilo v petek za žene in dekleta zanimivo predavanje o Zdravi prehrani in o vkuhavanju. Predavala je gospodinjska učiteljica tovarišica Lebar Marija. Predavanje je bilo dobro obiskano.
Izvenarmadna vzgoja v Pomurju
Zadnja leta je v Pomurju opaziti tudi živahno dejavnost na področju izvenarmadne vzgoje, kar je zelo razveseljivo, saj je dolžnost vsakega državljana, da se vzgaja v ljubezni do domovine in je vedno pripravljen braniti njeno svobodo in neodvisnost. Za to dejavnost skrbi Center v M. Soboti, ki pa tudi s pridom pomaga raznim organizacijam, poleg tega pa ima lepo urejeno zračno strelišče. Pri Centru se rada oglaša mladina, tu so
tudi redna predavanja za rezervne oficirje itd.
Sestavni del izvenarmadne vzgoje je predvojaška vzgoja, ki je obvezna za vse mladince, ki so dopolnili 17 let, a še niso odšli v vojsko. Za njih je bilo organizirano tudi letos taborjenje, ki je prav vzorno urejeno in ga obiskujejo številni predstavniki ljudske in vojaške oblasti.
 J, J.
Pozdravi vojakov iz Sombora
Fantje, ki smo na odsluženju kadrovskega roka v Somboru, pošiljamo tople pozdrave vsem bralcem in uredništvu Pomurskega vestnika, svojim sorodnikom, staršem, bratom, sestram in dekletom.
Štefan Hans iz Črensovec, Štefan Ferencek iz Kobilja, Štefan Laslo iz Dobrovnika, Robert Mesarič iz Lipovec, Jože škafar iz Odranec, Geza Lanco iz Sela, Jože Gazda iz Banute.
Nad tisoč mladink je končalo zdravstvene tečaje
Tudi v minulem šolskem letu so dekleta obiskovala številne zdravstvene tečaje. Zadnji se je končal maja v Kobilju. Ponekod so bili tečaji skupaj s kmetijsko gospodarskimi šolami. To je bilo večinoma na desni strani Mure. Tam je bil tudi obisk boljši. Kjer so pa bili samostojni tečaji, je bil obisk nekoliko slabši. Vseh tečajev je bilo 51, od teh 21 samostojnih, obiskovalo jih je pa 1300 mladink. Najslabše je bil obiskan tečaj v Martjancih. kjer sta od 32 vpisanih končali le dve. Povprečen obisk je bil 25-odstoten. Zaradi pomanjkanja sredstev nekatere občine niso zadosti skrbele za tečaje in so se pridno okoriščale s parolo, da tečaj ni obvezen. Tako so delali v občini Cankova (tečaj so imeli samo v Pertoči);
Sobota ga ni organizirala v samem mestu, enako tudi Lendava, ki je imela lani dva tečaja in to enega za madžarsko manjšino, drugega za slovenske prebivalce. Nekatere mladinke odvrača od tečajev zlasti zaključek, ki je povezan z izpiti, kar včasih izgleda preveč šolsko. Izpiti bi morali biti bolj podobni razgovoru, ki bi zajel celoten razredni kolektiv. Tudi primeren kulturni spored ne bi smel manjkati ob taki priložnosti.
V bodoče bi bilo najbolje, da bi občinski odbor RK sporazumno z ObLO organiziral tečaje, ki bi zajeli vsako vas. Tudi ostale množične organizacije in društva, posebno gasilci, SZDL in drugi, bi morali tečajem posvečati več pozornosti.
V. B.
OBISK PRI ODLIKOVANCU
Letos, prvega maja, je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval tudi Ivana Štuheca, malega kmeta v radgonski občini, z redom III. stopnje.
Ivan Štuhec je rojen 7. decembra 1889. leta v Murščaku. Obiskoval je osnovno šolo v Kapeli, končal pet razredov gimnazije, dva letnika vinarsko-sadjarske šole v Mariboru, kjer se je spoznal tudi s trgovskimi problemi in kmetijskim delom.
Ivana je zanimalo prosvetno delovanje, a prav posebej se je ukvarjal z narodnostnimi vprašanji. Najprej je deloval v kapelskem Bralnem društvu, potem je ustanovil Društvo kmečkih fantov in deklet tudi pri Kapeli. 2. januarja 1935. leta. Tedaj je deloval tudi pri Sokolu v Radencih in je bil tudi na vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi.
Ta veliki zlet, ki je mnogo pomenil v narodnem prebujenju tudi v slovenskih pokrajinah, posebno pa v Češkoslovaški, se je Ivanu močno vtisnil v spomin. Dvanajst tisoč Sokolov je vadilo na 48 ha zemljišča, ki je bilo obdano z ogromnimi tribunami. Tedaj so bile olimpijske igre in nemškutarski del praške študentovske mladine je povzročil med gledalci veliko paniko, ker je premeteno povzročil požar, ki pa so ga k sreči pravočasno pogasili.
Ivan je bil v dobrih stikih s študenti, ki so se šolali v Pragi. Od tod je tudi dobil pobudo za pisanje knjige za mladino z naslovom »Slovenska narodna mladina«, ki obsega preko tri sto strani in govori o narodnostih vprašanjih.
Ivana Štuheca poznajo po vsej ljutomerski in radgonski okolici. Ljudje ga imajo radi in vedo povedati o njegovem dolgoletnem požrtvovalnem prosvetnem delovanju, še zdaj je član okrajnega ljudskega odbora, a bil je odbornik najprej radgonskega, potem ljutomerskega in naposled, po zadnji združitvi, soboškega okrajnega ljudskega odbora. Je pa tudi predsednik krajevnega odbora in od 1945. leta je bil dolgo časa sekretar OF za Murščak. Tudi v sedanjem odboru osnovne organizacije SZDL v Murščaku je član. Pravzaprav je Ivan v vseh odborih in komisijah, ki obstajajo v tem kraju, in to kljub starosti in kljub temu, da ima že nekaj časa poškodovano nogo.
Pri Štuhecu so se često oglašali partizani in nekaj časa so tudi prebivali pri njem. Precej hudo je bilo tedaj, ko so najprej razorožili potem pa likvidirali dva žandarja, ki sta prav tedaj stikala za partizani v tistih krajih, kjer so bili. Toda končalo se je srečno za partizane in Štuheca in je ostal le spomin, ki se izgublja v množici nalog in dela v povojnih letih ...
»Zdaj delajo v prosvetnih nalogah učitelji. Zelo dobro delajo. Jaz pa sem že prestar,« pravi Ivan Štuhec in vendar pristavlja Še zanimive predloge za nadaljnje uspešno delo. Ne, Ivan Štuhec kljub starosti še ne misli opustiti delovanja v javnosti, ker je to delovanje del njegovega življenja.	V.Š.
Naš dopisnih piše:
OGLEDALI SMO Sl ZVEZDARNO
Po strmi ulici smo krenili proti zvezdami, ki je izven Zagreba. Bila je zelo lepa noč in veseli smo bili, da si bomo lahko ogledali naše vsemirske »sosede«.
V zvezdami so nam najprej pokazali slike nekaterih planetov in opisali njih velikost, sestavino in pot skozi vsemirje. Predavatelj nam je mimogrede prikazal tudi zgodovino zvezdarne in omenil pri tem nekatere može, ki so imeli za razvoj zvezdarne v Zagrebu največ zaslug. Po kratkem predavanju smo odšli na teraso, kjer smo si skozi daljnogled ogledali zvezdo Sirius, planet Saturn in njegove tri spremljevalce. Zelo zanimiva je bila tudi Luna, ki je kazala to noč polno obličje. Skozi daljnogled pa smo vi-
deli le del površine. Videli smo gorovja na Luni in tako imenovana lunina morja. Gore so bile podobne ugaslim vulkanom.
Po ogledu zvezdarne smo se vrnili v vojašnico, veseli, da smo si res lahko ogledali naše tisočletne sosede.	Lojze Veberič
Bistrice
Minulo nedeljo so v Bistricak svečano proslavili zaključek šolskega leta. Priredili so razstavo mladih slikarjev in drugih, ki je lepo prikazala šolsko življenje, popoldne je bila akademija, a zvečer igralska prireditev. Vseh prireditev so se vaščani udeležili v velikem številu.
Smrt pri sprav-
ljanju sena
Pri Norčičevih v Krogu pri M. Soboti so te dni pripeljali z malo sena naloženi voz na domače dvorišče. Gospodinja, 48 let stara Neža Norčič, se je spuščala z voza pri zadnjem koncu, prijela pa je žrd, ki se je prelomil in Norčičeva je padla z majhne višine tako nesrečno na glavo, da si je zlomila tilnik in bila takoj mrtva.
Soboški grad
DVE KNJIGI
Mala ljudska kuharica
Naše mlade gospodinje so se večinoma učile gospodinjiti od svojih mater. Te so pogosto dobre gospodinje, toda večkrat imajo že zastarele poglede na pripravljanje in izbiro jedi. Pouk o gospodinjstvu uvajamo v šole šele postopoma. Večina pouku je bila doslej vezana na razne tečaje, ki jim pa manjka primernih priročnikov.
V založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani je zdaj izšla knjižica za pomoč gospodinjam v delavskih in kmečkih družinah, tečajem itd., to
je MALA LJUDSKA KUHARICA, ki jo je setavil Božo Račič in je izšla v drugi izpopolnjeni izdaji, ker je prva izdaja že nekaj let razprodana.
Na 100 straneh govori pisec uvodoma o osnovnih nalogah in pogojih prehrane, zatem o otroški prehrani, hrani za težke delavce, bolniški hrani (dieti), zdravilnih čajih, kuhinjskem vrtu, reji malih živali, shrambah in kleti ter o kuhanju kot takem. Za vsem tem je več 100 nasvetov in receptov za dobro in sodobno kuho, konzerviranje in prekajevanje.
Knjižica naj najde svoje mesto v vsaki kmečki in delavski družini kot svetovalka in pomočnica v družini. Stane 130 din in se dobi v vsaki knjigarni, ali pa pri založbi  Kmečka knjiga  v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
Praktično sadjarstvo
Naši sadjarji so se v zadnjih desetletjih, ko so naši sadovnjaki delno zaradi ostarelosti, delno pa zaradi napada ameriškega kaparja utrpeli veliko škodo, resno lotili obnove sadovnjakov. Pri tem sta jim dobra knjiga in koristni nasvet strokovnjakov vedno dobrodošla. Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je izdala n. pr. lani tri knjige iz raznih panog sadjarstva in dve med njimi sta že razprodani, čeprav sta izšli v 16.000 izvodih naklade. Potreben pa je bil splošen priročnik za sadjarje in »Kmečka knjiga« ga je zdaj izdala. Napisal ga je znani strokovnjak Anton Flego ter mu dal naslov Praktično sadjarstvo. Sadjarska veda je obširna in iz nje je zbral pisec na 270 straneh najvažnejše znanje, ki ga je ponazoril s
številnimi slikami. Gradivo je razdelil v 14 poglavij: Razširjenost in pomen sadjarstva — Sadno drevje in njegovi organi — Življenje sadnega drevja — Razmnoževanje sadnega drevja — Cepljenje — Naprava sadnih nasadov — Načrtna obnova sadjarstva — Oskrbovanje zemljišča — Obrezovanje — Oskrba debla — Škodlvi vplivi na rast in rodovitnost drevja — Izboljšanje obstoječih nasadov — Bolezni in škodljivci na sadnem drevju — Varstvo škropilcev pred strupenimi škropivi. — Knjiga je namenjena praktičnim sadjarjem in kmečki mladini ter naj pomaga pri obnovi sadjarstva. Cena ji je 570 din (vezana v polplatno) in se dobi v knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
GRAD
S »KULTURNIM« SPOMENIKOM
». . . V dobi križarskih vojsk so dobili velik del Prekmurja templarji. Središče njihovih posestev za gornje Prekmurje je bil Grad, kjer so si postavili grad. Po njem so tamkajšnjo naselbino nazvali Grad. Po odpravi templarskega reda l. 1311 so dobili njihova posestva grofje Szecyji; ko so ti l. 1684 izumrli, pa grofje Batyanyji ter pozneje grofje Szaparyji in Szechenyji.«
Kronistovi zapiski povedo, da je grud pri Gradu zelo stara zgradba, a v službenem listu lahko beremo, da je ta stavba z zakonom zaščitena, kot pač vsi kulturni spomeniki pri nas. Toda tega dejstva nihče ne upošteva, kot nihče ne misli na zgodovino in njen pomen v našem življenju.
Vsepovsod je mogoče slišati veliko pripomb na račun razpadajoče graščine pri Gradu. Ob spominjanju na grofe, ki so tamkaj gospodarili, vznikajo tudi legende o življenju v gradu, o bogastvu, ki se skriva nekje globoko v rovih pod ječami, ki se vrstijo globoko v zemljo, o pošastnem kaču, ki je živel v nekem jezeru za gradom, dokler mu neki grofic ni hotel ukrasti krono, in podobno.
Dejstvo je, da je ta graščina že v razvalinah. Ostale so gole stene in še te so marsikje prebite. Grad se ruši tudi tam, kjer bi lahko bil še ohranjen in če bi ga hoteli ohraniti, kot to zahteva zakon, bi lahko sproti marsikaj storili, kar bi ga ohranilo. Toda še tisto, kar so nekdanji poslovni ljudje, ki so grad kupili od grofov, storili za to, da jim bo donosen, rušijo ljudje današnjice.
*
Sprehodil sem se najprej po dvorišču. Pokazali so mi zamašene odvodne kanale. »Zaradi njih se zdaj voda nabira po kleteh in se dviga po zidovih, ki potem prepereli razpadajo.« Tako pojasnjujejo. Toda če si človek ogleda kleti in hodnike tako daleč, dokler ni nevarno, opazi, da so razni nepoklicani ljudje rili v zidove, grmadili opeko in kamenje in maličili prvotno gradnjo. Tudi v gornjih prostorih, kjer so imeli grofje najlepše dvorane, je pusto in razdejano. Tam, kjer je bila velika knjižnica, so kratkomalo prebili zid, da so
lahko spravili knjižnico iz zgradbe. Nedaleč od tam so v lepo in prostorno sobo vgradili stranišče za otroški vrtec na prav primitiven način, ki v ničemer ne izboljšuje higiene. Na drugem koncu, kjer so zidovi speti z močnimi železnimi vezmi, je opaziti, da teh vezi zmanjkuje. Železo je pač poceni, če si ga nekaznovan vzameš tam, kjer je. Tukaj pa je mnogo železa, ki ga ljudje odstranjujejo, ne misleč na to, da s tem pospešujejo razpadanje starodavne graščine, da jo v resnici sami rušijo.
»Tukaj je bilo veliko lepih, starodavnih, umetniških kaminov,« sem slišal od tovarišev, ki so me spremljali po graščini. »Kamini so bili iz porcelana, umetniško izdelani in z redkim okrasjem. Zdaj lahko najdete njihove razbitine na vseh koncih in krajih.« Res sem jih našel v kleteh, na podstrešju, v raznih sobah in na dvorišču, kamor zlivajo stanovalci pomije z mostovžev. A sob, pravijo, da je bilo čez tri sto v gradu. No, pa če jih je bilo le petdeset s kamini, bi bilo mogoče vsaj enega ohraniti.
»Pravijo, da so vse Rusi razbili, ko so imeli tukaj ambulanto,« sem slišal dalje. »Nekaj so res oni razbili, večinoma pa domači ljudje.« Tovariši so mi pokazali sledove svežega ropanja: nekdo je kopal opeko iz poda v pritličja, kjer so bili menda cehovski prostori in delavnice. Takšnih svežih lukenj je najti še več. V nadstropnih prostorih pa smo našli sledove v starem parketu. Parketne površine je namreč zmanjkalo, ostale so le deske, ki so bile za podlago in po teh deskah smo videli, da ni dolgo tega, kar so tukaj iztrgali parket.
V bližini zimske dvorane so mi vodiči pokazali oboje vrat, ki so bila izdelana iz posebno trpežnega lesa. Tisti deli, ki so še ostali od vrat, to dokazujejo, toda v največ primerih je tam, kjer so nekoč bila vrata — samo zid oziroma odprtina v zidu.
Razmišljal sem o tem, ko sem se spuščal po nekem stopnišču na dvorišče, kjer so še zdaj
krasne steze na zapuščeno teraso. Hudo mi je bilo ob pogledu na tako razdejanje. Mimogrede sem opazil s svinčnikom na veliko začrtano besedo: »Svinje«. Moral sem se nasmehniti in se ozreti še po ostalih zidovih. Koliko nečednosti je tamkaj zapisanih in narisanih. Dokumentacija krajevne kulture?
*

Zgodovina te graščine in te pokrajine od časa njenega obstoja sega v dobo pred sedem sto leti. Pravijo, da je to najstarejši grad v Pomurju in tudi nojbolj mogočno zgrajen. Razen tega je na zelo lepem mestu. V njem bi bilo mogoče urediti morda okrevališče, morda kakšen dom ali karsibodi. Zdaj je v njem nekaj skladišč zadruge, ki ima tamkaj precejšen nered, kolikor je mogoče videti skozi špranje vrat. »Ali ga popolnoma porušimo in s tem povemo, da tako ali tako vemo, kaj smo storili, ali pa g obnovimo, kolikor je mogoče, in potem ne. samo ohranimo, temveč koristno uporabimo — le ta dva izhoda sta.« Tako mi je dejal stari domačin, ki mu je žal tega, kar se dogagja z gradom in ki Čuti težo dolga nasproti bodočim rodovom. »Za to, kar se je zgodilo doslej, bodo čez dve sto let itak govorili najslabše. Takrat bodo mislili, da smo bili vandali .. .« je žalostno potožil mož.
Ne vem, kaj naj storim drugega, kot da s spoštovanjem do zgodovine in prihodnosti zapišem svoje negodovanje nad tem, kakšen je z zakonom zavarovan kulturni spomenik pri Gradu. Morda mi bo kdo očital, da sem razgrete glave, ker se zavzemam za nekaj, za kar ni sredstev, ki jih rabimo za življenje. Rad bi povedal le to: če že ni denarja za varstvo zgodovinskih in kulturnih vrednot, jih vsaj spoštujmo in pustimo nedotaknjene tam, kjer so in takšne, kakršne so. Ko že govorimo o raznih velikih rečeh življenja, spregovorimo besedo tudi o spoštovanju dobe, v kateri so živeli naši predniki.	Viktor Širec
POMURSKI VESTNIK. 27. jun. 1957
4
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 15. do 22. junija 1957.
Rodile so: Irena Klinar iz M. Sobote, dečka; Marta Miholič iz Dokležovja, dečka; Helena Jug iz Gorice, deklico; Angela Mesarič iz Ižakovec, dečka; Bariča Horvat iz Turnišča, deklico; Marija Pelcar iz Kuzme, dečka; Kristina Ficko iz G. Črnc, dečka; Sonju Bukovec iz M. Sobote, deklico; Irena Pintarič iz M. Sobote, deklico; Anica Malog iz Sela, dečka; Hilda Devetak iz Serdice, dečka; Marija Lopert iz Kobilja, dečka; Marija Mertik z Lendavskih goric, dečka; Helena Šuklar iz Prosenjakovce, dečka; Ida Hodošček iz Zenkovec, dečka; Helena Novak iz M. Sobote, dečka; Marija Toplak iz" Renkovec, dečko; Magda Farkaš iz Markovec, dečka; Elizabeta Rožman iz Dolge vasi, deklico; Matilda Puhan iz Ivanjec, dečka; Angela Šiplič iz M. Sobote, deklico; Marija Sečka iz M. Sobote, deklico; Vilma Gomboc iz D. Slaveč, dečka; Gizela Grof iz Martjanec, deklico; Ana Hari iz Lukačevec, dečka; Irena Sever iz Pečarovec, dečka; Šarika Vitez iz Šalovec, dečka in Terezija Papič iz Bakovec, dečka. Rojenih je bilo 21 dečkov in 8 deklic.
Poročili so se: Viktor Svetec, kolarski pomočnik in Viktorija Horvat, oba iz Kroga ter Štefan Zver, pletarski delavec iz Lipovec in Terezija Kološa, pletarska delavka iz Bogojine.
Umrla sta: Franc Kramer iz M. Sobote in Marija Hadler iz Boreče, stara 64 let.
Nesreče in nezgode
Pri obiranju češenj je padel z drevesa 3 in pol metra globoko 27letni tesar Alojz Gombač iz Gerlinec ter si zlomil desno nogo v kolku, ključnico in še nekaj reber.
Krava je z rogom zbodla na levi strani prsnega koša 25-letnega Ivana Muleča iz Zbigovec pri Radgoni in ga močno poškodovala.
Desno nogo nad kolenom si je zlomil eno in polletni Darko Buguri iz Predanovec, ki ga je njegova mati imela v naročju, ko je šla skozi gozd in se spotaknila na korenini ter padla.
S kolesa je padel 14-letni Franc Grnjavič iz Bakovec in dobil hudo rano na nogi nad kolenom.
Po vžigalni kapici je tako dolgo tolkel 11-letni Ludvik Mikola iz Veneče, da je eksplodirala in mu hudo poškodovala obe roki in še nogo nad kolenom.
Pod poln voz sena je padel 5-letni Marjan Sitar iz Banfija pri Strigovi in si zlomil levo nogo nad kolenom.
Z voza je padel 44-letni Ivan Čarni iz Moščanec in dobil težke poškodbe na glavi.
S kolesa je padla 32-letna Marija Votek iz Noršinec pri M. Soboti in si močno poškodovala desno nogo.
Ko je v oddaljenosti 50 metrov udarila strela, je vrglo 13-letnega Ernesta Bokana iz Hodoša s tako silo ob tla, da je obležal v nezavesti in si hudo poškodoval obraz.
Prekop
padlega Partizana
V četrtek, 20. junija so v Črensovcih prenesli v novi grob posmrtne ostanke padlega partizana Alojza Červiča — Miheca, ki je od 1943. leta deloval v Prekmurju, 10. maja 1944 so ga pa na postojanki pri Skledarjevih v Črensovcih obkolili Madžari in ubili. Zakopali so ga na sramotno mesto ob ograji pokopališča. In šele sedaj, po trinajstih letih bo ležal v grobu, ki bo vreden njegovega spomina. 4. julija, na praznik Dneva borcev, bo na pokopališču odkritje spomenika. Poleg tega bo istega dne odkrita spominska plošča tudi v Trnju.
Rojaki iz ZDA -
4. julija na Polževo!
Vsem ameriškim rojakom, ki so na obisku v rojstni domovini, sporočamo, da bodo tudi letos lahko praznovali ameriški praznik »Dan neodvisnosti« (»Independance Day«) — 4. julij! Praznovanje bo na prelepem Polževem pri Višnji Gori, nedaleč od Ljubljane.
Na piknik vabimo prav vse ameriške rojake! Za zabavo, ples in narodno pesem bo skrbel Gorenjski kvartet. Domača kuhinja bo zadovoljila vse okuse in želje.
TOREJ, 4. JULIJA VSI ROJAKI NA POLŽEVO!
Zberemo se v Ljubljani, dne 4. julija ob 8. uri zjutraj na vrtu hotela »Union« v Ljubljani, kjer se bodo prodajali avtobusni vozni listki za vožnjo na Polževo in nazaj.
Vabi odbor za proslavo:
Ivanka Shiffrer, Marion Bashel, Jennie Troha, Tončka Urbanz, Lojzka Muha, Frank Jopič in Vincenc Pink; vsi rojaki iz Amerike.
D-579
OBVESTILO
Vsem, ki se obračajo na naše podjetje z željami za finančno, materialno ali drugačno pomoč, javljamo, da ne moremo upoštevati njihovih prošenj in da nanje ne bomo odgovarjali.
Trgovsko podjetje na veliko »POTROŠNIK«
Murska Sobota
D-580
VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. VI do 10. VII. 1957.
Koncem tekočega tedna kratkotrajne nevihtne padavine z ohladitvijo, v ostalem vse do srede prihodnjega tedna lepo poletno vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna ali v začetku naslednjega tedna, to je nekako med 6. in 10. julijem, nenavadno močno nevihtno neurje z nalivi in deloma s točo, obenem ohladitev s snegom do 1000 m nad morjem. V nadaljnjem poteku razjasnitev, vendar sorazmerno hladno.
Zatirajmo najnevarnejše bolezni in škodljivce rastlin
Ameriški kapar
Zimsko škropljenje sadnega drevja s sredstvi: Rumesanolje 2 do 3%, Rumesan-pasta 1 do 2%, Kreosan 2%%, žvepleno-apnena brozga 15 do 20%.
Poletno škropljenje s sredstvi: Pantakan 1 %, Pepein 1 % ali 0,20% Lindan-olje.
Ameriški prelec
Odstranjevanje in uničevanje goseničjih zapredkov, škropljenje ali prašenje okuženih rastlin s kemičnimi sredstvi:	Tekoči Pantakan
2% ali 0.05% Fosferno ali 1 % svinčeni arzenat.
Za prašenje uporabljamo kemična sredstva v prahu: Pantakan, Pepein ali Lindan.
Koloradski hrošč
Obiranje ter uničevanje hroščev in ličink.
Za škropljenje:	Lindan-olje
0,10 do 0,15%. Pantakan tekoči 1%, svinčeni arzenat 0,75 %.
Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni se dodaja na 100l škropiva 1 kg bakrenega apna ali 200 do 300 gramov Dithana.
Za prašenje: Lindan, Pantakan, Pepein in Diliden.
Polži-poljski slinarji
Trošenje apna (fino zmleto apno — 200 do 300 kg na ha) ali neoljnega apnenega dušika (100 do 150 kg na ha) ali zmlete modre galice (10 kg na ha — pomešano s peskom). Uporaba sredstva »Pužomor«.
Glogov belin
Sežiganje zimskih zapredkov (viseči suhi listi na drevju). Škropljenje s sredstvi: Pantakan 1 % ali Pepein 1 % ali Lindan olje 0,20 %, da zatremo gosenice.
Zlatnica
Sežiganje zimskih zapredkov. Škropljenje ali prašenje s sredstvi:	Pantakan 1 % ali
Lindan 0,20%.
Listne uši
Zimsko škropljenje s kemičnimi sredstvi: Rumesan-olje 2 do 3 % ali Kreosan 2 %. Poletno škropljenje: Lindanolje 0,25 % ali Systox 0,05 % (Metasystox 0,10%.
Za prašenje uporabljamo kemična sredstva v prahu: Pantakan, Pepein, Lindan.
Krompirjeva plesen
Škropljenje s poldrugoodstotno raztopino bakrenega apna (1,50 kg na 100 1 vode) aii z 0,30% raztopino Dithana (50 dkg na 100 l vode).
V deževnem in toplem vremenu moramo škropljenje vsakih 8 do 10 dni ponoviti. Če le mogoče, škropimo liste tudi od spodnje strani.
Plesen na paradižniku
Škropljenje z bakrenim apnom (1 do 1,50 kg na 100 1 vode) ali z 0,25 do 0,30 % Dithanom.
POZOR!
Ponovno opozarjamo vse kmetijske zadruge in kmetovalce, da je prepovedana uporaba sredstva »BENTOX« v borbi proti rastlinskim škodljivcem.
Okrajni ljudski odbor Kmetijska inšpekcija Murska Sobota
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja 30. junija 1957.
Dr. Nikolaj Lanjščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 1. do 7. julija 1957 dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
KRVODAJALCI
Od 16. do 23. junija 1957.
Terezija Žinkovič iz Kapele, Marija Antonič iz Okoslavec, Franc Novak iz Gornjega Kocjana. Ivan Pišek s Forjanskega vrha, Marija Šafarič z Račkega vrha; Stana Budja in Anica Pintarič z Ružičkega vrha; Marija Mir, Franc Novak, Vlado Jaušovec in Franc Roškar, vsi z Kapelskega vrha.
MAMICE, POZOR!
Najlepši spomin vaših otrok so slike, katere vam izdela lepo in poceni foto
RECEK,
Kuzma D-575
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča
Novi gasilski častniki:
Ker so z uspehom položili izpit po programu za gas. častnike, je Izvršni — odbor GZLRS priznal čin gas. častnika naslednjim tovarišem: Francu Gombocu, PGD M. Črnci, Beli Baši, PGD Radovci, Štefanu Gyerek, PGD Bukovnica, Ivanu Kerčmarju, PGD M. Sobota, Ivanu Trstenjaku, PGD Boračeva, Engelbertu Hcgediču, PGD Radgona, Ivanu Rantaši, PGD Kapela in Jožetu Sinicu PGD Apače.
Vsem tovarišem čestitamo ter upravičeno pričakujemo, da bodo pridobljeno znanje z uspehom prenašali na naše gasilce.
Konzultacija gasilskih častnikov:
Obveščamo one tovariše častnike, ki se konzultacije 30. maja niso udeležili, da se bo ista ponovno vršila v M. Soboti dne 4. julija t. l. z začetkom ob 8. uri.
Kandidati za častniško šolo:
Ker kljub opominom vse Obč. GZ še niso sporočile imena onih podčastnikov, ki bi želeli po enomesečnem tečaju v Medvodah polagati izpit za gas. častnike, vabimo tov. podčastnike, da nam do 5. junija dostavijo prijave.
I. Občinski gasilski Jstival v Gornji
Radgoni:
Obveščamo vsa PGD in Obč. GZ, da bo ObGZ Gor. Radgona v dneh od 30. VI.—7. VII. t. 1. izvedla svoj prvi Gasilski festival z naslednjim sporedom:
30. VI. zbor vseh predsednikov in poveljnikov PGD; v tednu predavanja in filmi o požarni varnosti.
6.	VIL ob 8. uri otvoritev gasilske' razstave, ob 20. uri kresovanje.
7.	VII. ob 5. uri budnica v Gor. Radgoni, Apačah in Radencih; ob 7.30 slavnostna seja ObGZ; ob 8. uri sprejem gostov in zbor gasilcev; ob 8.40 parada; ob 9.30 razdelitev pohval in diplom; ob 10.30 manevrska vaja; ob 14. uri proste in praktične v 'e gasilcev, gasilk in pionirjev. Priporočamo ObGZ in PGD ter članstvu, da se te velike prireditve v čimvečjem številu udeleže!
Iz pisarne OGZ
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 30. junija — Emilija
Ponedeljek, 1. julija — Bogoslav
Torek, 2. julija — Marija
Sreda, 5. julija — Nada
Četrtek, 4. julija — Urh
Petek, 5. julija — Ciril in Metod
Sobota, 6. julija — Dušica
KINO
MURSKA SOBOTA — od 28. do 30. junija ameriški barvni film: »Južno od Sahare«; od 2. do 4. julija domači film; »Ni bilo zaman«.
LENDAVA — od 28. do 30. junija ameriški zabavni film: »Roberta«.
SLATINA RADENCI - od 29. do 50. junija ameriški psihološki film; »Tajnost zapuščenega vrta«. 4. julija francoski kriminalni film: »Intrigantke«.
GOR. RADGONA — od 29. do 30. junija ameriški barvni film: »Varuj se vraga«.
LJUTOMER — od 28. do 30. junija ameriški film: »Dama s kamelijami«.
BELTINCI — od 29. do 30. junija ameriški film: »Strah«.
VERŽEJ — od 29. do 30. junija francoski film:	»Trenutek resnice«;
4. julija angleški film: »Dalje od večnosti«.
VELIKA POLANA — 30. junija ameriški film: »Tajnost indijanke«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 29. in 30. junija ameriški film: »Selinac.
ČEPINCI —	30. junija francoski
film: »Pariz poje«. Žurnal (Obisk Tita v Grčiji).
MALI OGLASI
BELO POSTELJO, dvokrilno omaro in nočno omarico prodam. Ogled v Morski Soboti, Lendavska cesta št. 10 (novi blok), pritličje št. 2.
M-556
HIŠO v Križevcih pri Ljutomeru prodam. Naslov v upravi lista.
M-573
KOBILO srednjih let ugodno prodam, Moravci št. 71.
M-574
NOVO TESAN STAVBNI LES, 18 m dolžine, 8 m širine, prodam. Poizve se v opravi lista.
M-576
2,5 ha GOZDA po zelo ugodni ceni prodam. Sestav gozda mešan, možnost prebiralne sečnje stavbnega lesa cca 50—70 m3 — smreka, bor. Graditelji stanovanjskih hiš in drugih zgradb, obrnite se na naslov uprave »Pomurskega vestnika«, Murska Sobota.
M-581
MLATILNICO, malo rabljeno, srednja, dobra čistila, prodam. ALKOHOLNO ČRPALKO (Flügelpumpe), kupim. Naslov v upravi lista.
M-582
POSESTVO, takoj vseljivo, v Šalincih pri Ljutomera prodam za 1,500.000 din. Za informacije vprašajte na naslov: Jože Podgorelec, Bezenškova 45, Maribor.
M-583
ŠIVALNI STROJ, z dolgim čolničkom, na prodaj. Ogled iz prijaznosti ▼ prodajalni srečk, Anica Zupe v Ljutomeru.
M-584
SEJALNI STROJ, 12 cevni, skoraj nov, malo rabljen, prodam. Poizve se pri: Jožetu Hericu, Gaberje 123, Dol. Lendava.
M-585
SPREJMEMO SKLADIŠČNE DELAVCE. Plača do 50 din na uro. Prednost imajo oni, ki lahko dobijo stanovanje v Ljubljani. »Metalka«, Ljubljana, Parmova 33.
M-586
RABLJENA OKNA prodam. Naslov: Valentin Karba, Ljutomer.
M-587
MLATILNICO MAVAG (magyar allami) 48 po zelo ugodni ceni prodam. Julija Zrim. Murska Sobota, Stara 7.
M-588
IŠČEM SLUŽBO v pisarni z dovršeno malo maturo. Kamilo Kučan, Šalamonci 42.
M-589
GRADBENO PODJETJE
»PRVI MAJ« V KOPRU
sprejme v službo s takojšnjim nastopom
10 kvalificiranih zidarjev in
20 delavcev (nekvalificiranih)
Stanovanje in hrana preskrbljeno. Ponudbe poslati ali zglasiti se: Gradbeno podjetje »Prvi maj« — Koper
0-578
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
EDGAR WALLACE		18
»Miši so tu,« je dejal Cressler. »Jaz pa se bojim miši kot kuge.«
»Razen tega je vlažno,« je dodal Merryweather. »Revmatizem imam. Mislim, da vaju bova kmalu obiskala, Torrington.«
Torrington, ki je že stal pri vratih, se je naglo obrnil.
»V trenutku, ko bosta stopila na moje posestvo, potegnita črto pod svoje življenje,« je zagrozil. »To velja za vas, Merryweather, in za vas tudi, Cressler«.
12. poglavje Sled
Ves policijski aparat londonske grofije je iskal begunce. Policija je imela dober osebni opis in stvari so se zdele jasne. Ko je Falmouth poročal svojemu predstojniku, je ta zmajal z glavo.
»Tako neverjetno je lahko samo življenje,» je dejal. »Hopkins je zver v človeški podobi.«
»Živimo pač v času nevarnih morilcev, gospod,« je menil Falmouth. »Tem ljudem človeško življenje ničesar ne pomeni. Končajo ga, kot bi kdo ubil muho. Edina sreča, da vsakega izmed njih doleti zaslužena kazen.«
»Tudi Simon Hopkins in njegovi pajdaši ji ne bodo ubežali,« je odvrnil gospod Gribble. »Do premoženja Grace Singleton pa tako že več ne morejo.«
»Prav v tem tudi vidim strašno nevarnost za dekle,« je dejal glavni inšpektor in se zaman trudil, da bi skril izdajalsko drhtenje v svojem glasu. »Grace je postala za te lopove tako rekoč brez vrednosti — zdaj jo bodo —« Umolknil je.
Gribble si je podprl glavo z rokami.
»Upajmo, da ima kakšnega angela varuha.« je tiho dejal. »Ali mislite, da je ta zločinska tolpa dobila tudi Jacka Willingsa v roke in ga umorila?«
Falmouth je prikimal.
»Willings jim je bil samo na poti in preveč je vedel. Larry Frogatt mi je pojasnil, da je bil Willings več kot navaden služabnik, bil je Singletonov zaupnik.«
»S tem smo pravzaprav rešili vse uganke, razen ene,« je menil Gribble. »Vprašanje, na katerega moramo še odgovoriti, glasi: kako je bilo mogoče, da je inšpektor Grame slišal govoriti mrtvega Singletona?«
»Tudi za to bom imel nekega dne odgovor,« je odvrnil Falmouth in gospod Gribble je vedet, da je ta odgovor že imel. »Razen tega pa še ne vemo, kdo je bil mož, ki ga je Willings vrgel po stopnicah.«
»Ali ne mislite, da je bil to Merryweather in da ga Frogatt ni spoznal?«
»Težko verjamem. Prej mislim, da je bil kak moški, ki z našo zgodbo nima nobene zveze. Morda je šepal, ker ga je Willings vrgel po stopnicah.«
»To nam je lahko vseeno. Sicer pa,« Gribble je za trenutek okleval, »ali zaupate inšpektorju Gramu?«
»Nimam vzroka, da mu ne bi zaupal,« Je odgovoril glavni inšpektor, čeprav je bil drugačnega mnenja. »Nejasno mi je le, kaj je iskal pri Singletonu.«
»To vam lahko jaz pojasnim,« je odgovoril Gribble. »Grama sem danes pošteno prijel in priznal je, da je bil v krempljih tega oderuha.«
Falmouth je jezno zmajal z glavo.
»Smešno, da tega ni prej povedal! Končno je bila njegova stvar, če se je spečal s Singletonom! Grame bi mi lahko prihranil mnogo razmišljanja.«
Gospod Gribble je vstal in dal Falmouthu roko.
»In zdaj — mnogo sreče! Zgrabite to trojico in rešite Grace Singleton!«
Falmouth je pogledal v tla.
»Če bom našel njeno truplo, bom zaprosil za odpust,« je tiho dejal.
Gospod Gribble je presenečeno dvignil obrvi.
»Kaj pa spet to pomeni?« je strogo vprašal.
»Rad bi preprečil, da bi uradnika Scotland Yarda obtožili zaradi uboja,« je odgovoril glavni inšpektor in poudaril vsako besedo.
*
Našli so Merryweatherjev avto, drugače pa niso prišli niti za korak dalje. Vsa pristanišča in železniške postaje so bile zastražene. V časopisih in na lepakih je policija objavila tiralico za begunci. Merryweatherjevo in Cresslerjevo fotografijo je policija imela, Hopkinsove pa ne. V njegovem stanovanju v Bermondseyu niso našli nič pomembnega in vsi stanovalci so izjavili, da Hopkins zadnje čase ni stanoval tu. Najemnino pa je nakazala trgovska hiša »Ceneni Simon«.
Narednik Hooks je bil zelo zaposlen. Vedno znova so se javljali pri njem ljudje, ki so trdili, da so videli Simona Hopkinsa in vedno znova je moral ugotoviti, da so bile izjave lažne. Ves London je iskal Simona Hopkinsa in neki časopis ga je primerjal z »Jackom Razparačem«.
Pozno popoldne se je Falmouth pogovarjal z uradnikom gospodarske policije, ki je vodila preiskavo v obeh velikih trgovskih hišah.
»Konca še ne moremo predvideti,« je ta dejal, »toda nekaj vam lahko že zdaj zaupno povem: obe trgovski hiši sta bili sleparski podjetji. Knjige jasno in glasno izkazujejo, da bi lastniki pobegnili tudi takrat, če ne bi nastali ti težki zapletljaji. Merryweather in Simon Hopkins bi lahko od dobička obeh trgovin, če bi ju pošteno vodila, lepo in bogato živela, toda očitno zločinec ne more hoditi po pošteni poti, pa četudi bi to želel.«
»Ali je Simon Hopkins iz obeh podjetij formalno izstopil,« je vprašal Falmouth.
»Tega je že dolgo. Toda ugotovili smo, da je tudi pozneje še lahko jemal denar pri bankah. On je bil tudi tisti, ki je pobral ves denar. Ostali so le dolgovi.«
In nepremičnine,« je menil glavni Inšpektor.
Uradnik se je zasmejal.
»Te so preobložene s hipotekami. Simon Hopkins je poznal posle. To ni samo prekleto zvit morilec, temveč tudi eden najbolj zvitih goljufov, kar jih poznam. Merryweather in Cressler sta gotovo samo njegovo poslušno orodje.«
»To mi kaj malo pomaga,« je vzdihnil Falmouth, ki ga zadnje čase niso več videli, da bi se smehljal. »Upal sem, da bom pri vas našel kakšno sled, kje bi ga lahko izsledil, njega ali pa katerega njegovih pajdašev.«
Uradnik je bil optimist.
»Simon Hopkins je moral nekje imeti zasebno življenje kot ostala dva,« je menil. »Tu bi jaz začel. Morda vam bo lahko kaj povedala gospodična Diana Olivant. Tu pravijo, da je — hm — bila tesno povezana z gospodom Merryweatherjem.«
»Gospodična Olivant?«
»To je tisto namazano dekle s srebrnimi nohti. Merryweatherjeva tajnica. Gotovo je vedela marsikaj, kar pravzaprav ne bi smela vedeti.«
Hipoma se je glavni inšpektor spomnil ticijansko rdečih las Diane Olivant, njenih srebrno lakiranih nohtov, predvsem pa njenih široko razprtih oči, iz katerih je govoril strah...
»Hvaležen sem vam,« je dejal, ko se je poslavljal. »Prav imate. Ko sem ji sporočil, da prihajam iz Scotland Yarda, se mi je zdela kot Merryweatherjeva slaba vest. Izprašal jo bom —«
Uradnik je prijazno pogledal Falmoutha.
»Uboga Diana,« je zamrmral predse.
POMURSKI VESTNIK. 27. jun. 1957
5
DROBNE IZ POMURJA
Garaža —
ali zadružna dvorana?
Kmetijska zadruga v Kuzmi si je nabavila tovorni avto, s katerim bo zadružnikom in ostalim vršila prevozne usluge. Toda za avto je potrebna tudi garaža. Predvidevajo, da bodo garažo postavili ob zadružni dvorani ter pri tem zazidali edino okno, ki je v prostoru za odrom, ta pa služi tudi za garderobo, oblačilnico in podobno. Brez takega prostora bo težko pri kulturnih prireditvah. Bi se v takem prostoru dalo kaj napraviti? Kaj pa v primeru požara? Kako bi reševali? Zato smo mnenja, da je za garažo še dovolj prostora v sami bližini zadružnega doma. Zadružna dvorana je bila postavljena predvsem za kulturne prireditve.
Nepričakovan uspeh
Dne 23. junija je bilo v Ptuju republiško strelsko tekmovanje mladincev obveznikov predvojaške vzgoje. Vsak okraj je zastopalo 10 mladincev. To so bili najboljši tekmovalci v okrajnem strelskem tekmovanju. Ekipa je v taborišču predvojaške vzgoje v Ljutomeru pridno vadila. Od 1500 možnih je ekipa našega okraja dosegla 793 krogov in s tem zasedla 5. mesto od 12 ekip. Tako je dosegla zadnje mesto med odlikovanci. Najbolje sta se izkazala Stanko Sluga s 108 krogi in Alojz Špindler s 95 krogi, oba iz občine Ljutomer. Mladincem želimo še obilo uspeha v tem športu in iskreno čestitamo.
OP.
Proslava Dneva borcev v Beltincih
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos proslavili v beltinski občini Dan borcev.
V počastitev tega praznika pripravljajo občinski odbori ZB in krajevne organizacije ZB vrsto prireditev.
Na večer pred dnevom borcev bo v Beltincih v zadružni dvorani svečana proslava, ki jo pripravlja občinski odbor Zveze borcev. Krajevna organizacija ZB v Črensovcih pa bo na dan praznika odkrila spominsko ploščo žrtvam fašističnega. terorja in borcem NOB v Trnju in v Črensovcih. Odkritje spomenika na pokopališču v Črensovcih bo ob 16. uri. Po končani komemoraciji bodo v Črensovcih kolesarske dirke.
A. H.
IZ AZIJE PRIHAJA
EPIDEMIJA GRIPE
Konec aprila so prišle iz Japonske zaskrbljujoče vesti o novi epidemiji gripe. Južni kraji dežele, posebno pa velika pristanišča, so bila naenkrat polna desettisoeev bolnikov. Čeprav se je epidemija naglo širila, je smrtnih primerov bilo zelo malo. Javnost in zdravstveni organi so bili takoj alarmirani. Uvedli so karanteno, razkuževali hiše itd. Toda vse to ni pomagalo. Epidemija se je naglo širila z letali in ladjami. Povsod; kamor je prišel ta doslej še neznani virus gripe, je povzročil epidemijo.
Po Japonski je epidemija gripe zajela Honkong in Formozo. Potem se je razširila še na Kitajsko, kjer je v nekaj dneh obolelo 400 tisoč ljudi. Povsod so zaprli šole. Iz Honkonga so gripo zanesli na Filipine. Tam so zabeležili skoraj 190 smrtnih primerov. Potem se je gripa razši-
rila na Indonezijo, Vietnam in Kambodžo. kjer je zbolelo več kot ena četrtina ljudi.
V odstotkih pa je zbolelo največ ljudi v Singapooru. Obolelo je več kot 100 tisoč ljudi in precej jih je umrlo, toda v evropski koloniji, ki
šteje 18 tisoč ljudi, ni obolel nihče.
Dejstvo je. da epidemija pustoši največ med slabo hranjenimi ljudmi in do izziva smrt med najbolj
siromašnimi.
Iz Singapooru se je gripa razširila v Indijo, Avstralijo, Ceylon in
Burmo. Šole so v teh državah v glavnem zaprte. V Avstraliji je gripa zajela vzhodno obalo, kjer so največja pristanišča.
Gripa je povsod izzvala znatno zmanjšanje proizvodnje. Več kot polovica delavcev in uslužbencev ne
prihaja na delo. Nekateri so bolni, drugi pa se bojijo okužbe. Gripa zdaj divja tudi v srednji Sumatri, kjer so zaprli vse šole.
Kljub raznim zaščitnim ukrepom se je gripa po zadnjih vesteh pojavila tudi že v Evropi. Prve prime-
re obolenja so zabeležili v velikem nizozemskem pristanišču Rotterdamu. Tudi London se boji epidemije, zato zadržujejo vse ladje iz Singapoora v karanteni, dokler zdravstveni organi ne dovolijo pristanka.
Funkcionarji Svetovne zdravstve-
ne organizacije so izjavili, da gripe ni mogoče zajeziti in da se bo še dalje širila. Za pomiritev javnosti pa so dodali, da je epidemija blaga in da že delajo poskuse za izdelavo cepiva proti tej najnovejši vrsti gripe.
HONGKONG, ENO NAJVEČJIH AZIJSKIH PRISTANIŠČ
Zadružni dom na Tišini
Leta 1947 so prebivalci Tišine in Tropovec začeli graditi zadružni dom. V začetku je bilo mnogo negodovanja in nerganja. Tudi sama gradnja je napredovala s polževo naglico. Leta so minila in dom je končno dobil svoje pokrivalo — streho.
Potem so najprej uredili prodajalno zadružne trgovine, skladišče in pisarno ter stanovanje za poslovodjo. Ker je tišinska šola premajhna, so v domu uredili dve učilnici in še stanovanja učiteljem. Sedaj je v glavnem dokončana tudi velika dvorana. V njej bodo namestili kinoaparaturo. oder bo pa dobro služil domači igralski družini in moškemu pevskemu zboru. Pri urejevanju doma je imel največ zaslug upravni odbor domače kmetijske zadruge.
Gider
Gornji Slaveči
Prejšnjo sredo v popoldanskih urah je strela udarila v poslopje Franca Škodnika. Strela je povzročila požar in ubila kravo v hlevu. Na gorišče so takoj prihiteli gasilci iz Kuzme in Slaveč, ki so s požrtvovalnim delom ogenj omejili, tako da je zgorelo le gospodarsko poslopje. Škoda je precejšnja in le gasilcem iz Kuzme in Slaveč se je zahvaliti, da ni še večja.
Tudi to se dogaja v drugi polovici XX. stoletja
Zakaj je morala umreti ciganka Amarilla
V španski pokrajini Granadi niso že dolgo imeli dežja. Sonce pripeka in ljudje čez dan mislijo samo na eno: kje bi našli senco in na to, ali bo prišel dež. Zemlja na poljih je razpokala, zelenjava se je posnela. Ljudje so zaskrbljeno opazovali plavo nebo, ki ni obetalo niti kaplje dežja.
Potem so nekateri predlagali procesije in molitve za dež. Župnik v Porfiriasu, mestu blizu Granade, je sprva bil proti temu, češ da je to poganski običaj. Pozneje je pristal, toda dežja kljub temu ni bilo.
Nezadovoljni prebivalci so zahtevali pomoč od oblasti, toda tudi te pomoči ni bilo. Nezadovoljstvo se je večalo in ljudje so začeli mrmrati proti oblasti. Potem pa so se falangisti spomnili, da bi bilo dobro vzrok prevaliti na kakšne temne šile. Začeli so razširjati vesti, da bog ne pošlje dežja zaradi tega, ker živijo v mestu nekateri brezbožneži, zaradi katerih se bog jezi. Tudi župnik je pritrdil temu.
Edini trije protestanti so komaj odnesli glavo, ko je pobesnela množica navalila na njihove hiše. Policije ni bilo videti. Protestante so odnesli v bolnico in niso se več vrnili v mesto. Toda dežja tudi zdaj ni bilo.
Ljudje so iskali novega krivca za to nesrečo. Takrat so se spomnili ciganov, ki so se naselili slab kilometer od mesta. »Tudi to so brezbožniki,« so nekateri podpihovali množico. Sklenili so, da bodo ponoči napadli cigane. Točno opolnoči se je zbrala množica, oborožena s palicami in krenila proti ciganskemu taboru. Toda cigani so zvedeli za nevarnost in pobegnili. Osta-
la je le ciganka Amarilla s svojima otrokoma.
Fanatična množica jih je zgrabila. En otrok je takoj podlegel udarcem. Amarillo pa so živo dvakrat zakopali, ji zlomili štiri rebra in povzročili še druge hude poškodbe. To divjanje je osvetljeval ogenj zažganih ciganskih voz.
Amarilla in en njen sin sta bila mrtva, drugi otrok je hudo poškodovan. Krivca niso našli, ker ga policija tudi ni iskala. V Porfiriasu pa še zdaj ni dežja.
Prebujenje
po več kot 100 dneh spanja
Celih 168 dni je živela v nezavesti mlada Angležinja Elen Moore. O njenem primeru je pisal ves svetovni tisk. Nekega dne je padel na Elen težak hlod iz kamiona, ki je pridrvel mimo. in jo hudo ranil na glavi. Padla je v nezavest, iz katere se ni prebudila celih 168 dni. Ves la čas sp jo umetno hranili in vzdrževali pri življenju. Toda ne le to. Ko se je pripetila nesreča, je bila Elen noseča. Iz nezavesti se je prebudila šele ob porodu. Rodila je zdravega otroka in pred kratkim so jo poslali domov. Elen je ozdravela, toda izgubila je spomin do sedmega leta starosti nazaj. Zdaj se
mora ponovno naučiti vsega, kar se morajo učiti otroci od sedmih let dalje.
V Angliji pa imajo še en tak primer. Osemnajstletno Mary Kent je udaril konj po glavi. Padla je v nezavest, iz katere se ni prebudila 133 dni.
Zdravniki so že obupavali, ker vsi njihovi poskusi, da bi jo spravili k zavesti, niso pomagali. Pred nekaj dnevi se je bolničarka kot običajno sklonila nad nepremično Mary in ji tiho dejala:
»Vi ste poredno dekle. Zakaj se ne zbudite?«
To je ponavljala že tolikokrat, da sploh ni mislila na uspeh. Toda Mary ji je tokrat odgovorila z »ne«. To je pomenilo, da se je zbudila iz dolge nezavesti. Vzrok tega nenadnega prebujenja pa je ostal za sedaj še skrivnost.
OPOROKA V DVAJSETIH KNJIGAH
Kako se je stari Karl Landeman maščeval svojim brezbrižnim dedičem
Vse svoje življenje je Dunajčan Karl Landeman bil pedanten in skromen uradnik. Nabral si je lepo premoženje, ko pa so ga upokojili, ni vedel s svojim časom početi nič pametnejšega, kot da je začel pisati spomine. Ker se v njegovem življenju ni zgodilo nič velikega, so ti spomini bili polni raznih nezanimivih podrobnosti o proslavah rojstnih dnevov itd. Brž ko je napisal knjigo do konca, jo je poslal enemu izmed svojih sorodnikov s prošnjo, naj jo prebere. Toda vsakdo mu je knjigo vrnil neprečitano. Takrat je starček mirno prečrtal prvo stran knjige in napisal z velikimi črkami »Uničeno« ter začel pisati novo knjigo. Tako je napisal dvajset knjig.
 Nekega dne pa so sorodniki zvedeli iz časnikov, da je starec umrl. Pohiteli so v njegovo stanovanje, da bi poiskali oporoko. Prekopali so vse predale in police, toda oporoke ni bilo nikjer. Končno so preiskali tudi dvajset knjig spominov, ki so zavzemale častno mesto na knjižni polici. V zadnji knjigi so našli oporoko, ki določa, da je starec zapustil vse imetje v dobrodelne namene.
Razočarani sorodniki so iskali dalje in polagoma odkrili v vsaki knjigi po eno oporoko. Vsakokrat, ko je starec napisal knjigo, je v njo spretno skril tudi svojo oporoko, s katero je zapuščal tistemu, ki mu je knjiga bila namenjena, del svojega premoženja. Ker pa brezbrižni dediči teh knjig niti odprli niso, seveda niso vedeli za oporoko. Ko je starec dobil knjigo nazaj, je uničil oporoko in začel pisati novo knjigo z novo oporoko, ki jo je poslal naslednjemu dediču.
Zdaj hočejo dediči na sodišču doseči svojo pravico. Toda pravni zastopnik dobrodelnih ustanov, ki so postale po zadnji knjigi dedič vsega Landemanovega premoženja pravi, da je zadeva popolnoma jasna. Stari Landeman se je na ta način maščeval svojim brezbrižnim sorodnikom, ki si niso vzeli niti toliko časa, da bi prebrali oporoko, ki jim je bila namenjena.
Drobne
zanimivosti
NAJDALJŠI ROMAN
NA SVETU
Malo poznana Elen Garrison se je proslavila s tem, da je napisala najdaljši roman na svetu. Njen roman »Izpoved poročene žene« je izhajal kot podlistek v nekem ameriškem časopisu. Začela ga je pisati pred 41 leti in bi ga pisala verjetno še sedaj, če ne bi pred kratkim umrla v 82. letu starosti.
COPATE
ZA LETALSKI ALARM
V	Ameriki so, sprejeli čudno, uredbo, ki zapoveduje državnim uslužbenkam, da morajo obvezno imeti v pisarni shranjenih par copat. Šefi pa morajo nadzorovati, če imajo vse uslužbenke res copate. Amerikanci so ugotovili, da ženske ki nosijo visoke pete, ne bi mogle hitro teči ob letalskem alarmu.
AVTOMAT ZA OSVETLITEV MESTA
Uprava mesta Bamberg v Nemčiji nudi turistom nenavadno atrakcijo. Če vržejo v poseben avtomat pol marke, sc zableščijo luči v vsem ribiškem naselju na rečici Reignitz, ki ga imenujejo »Male Benetke«. Turisti uživajo v prekrasnem prizoru, ribiči, ki tam spijo, pa najbrž ne.
DRAG ZAPOR
V	berlinskem zaporu Spandau so zaprti še trije nemški vojni zločinci. Ostale štiri so zaradi starosti in bolezni že izpustili. Ta zapor stane zelo mnogo, saj imajo ti trije zaporniki 11 kuharjev, 14 kuharskih pomočnic, 10 natakarjev, tri hišnike in dve perici. Zahodnoberlinska uprava plača letno okrog pol milijona mark, bivše okupacijske oblasti pa skoraj milijon mark.
Izžrebanje obveznic
II. ljudskega posojila
V ponedeljek, 17. junija je bilo v Beogradu trinajsto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila.
Amortiziranih je bilo obveznic za 281,700 din z dobički v vrednosti 7O.495.000 din.
I.	AMORTIZIRANE OBVEZNICE
Amortizirane so bile obveznice.
ki imajo spodaj navedene številke v vseh serijah:
33, 7l, 72, 125. 127, 130, 141, 170, 219,	225,	228,	245,	255,	265,	275,	325,
328,	331,	355,	351,	354,	356,	385,	427,
440,	478,	523,	526,	545,	562,	624.	644.
637,	730,	734,	738,	744,	756,	772,	781,
809,	814,	828,	869,	877,	883,	907,	970.
981. 985.
II.	IZŽREBANI DOBITIKI
Dobitek 100.000 din je dobila obveznica številka 885 serije 3767.
Dva dobitka po 50.000 din sta prejeli obveznici štev. 170 v serijah 750 in 5918.
487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 427 v naslednjih serijah:
7, 18, 27, 35, 42, 55, 60, 74, 104, 106.	122,	124,	177,	186,	188,	200,	203,
251,	277,	286,	359.	340.	351,	369,	383.
588,	395,	417,	434,	467,	487,	489,	492,
510,	520,	545,	549,	555,	562,	573,	585,
587,	597.	617,	624.	625,	689,	741,	779,
832,	842.	864.	881,	884,	886,	895,	941,
944, 960, 964, 968, 1004, 1018, 1026, 1054,	1046,	1052,	1060,1068,1077,	1119,
1125,	1126.	1131,	1133,	1136,1177,	1182,
1187.	1190,	1200,	1214.	1220,1221,	1225,
1230,	1237,	1241,	1278,	1316,1334,	1561,
1367,	1370,1375,	1405,	1411,1424,	1454,
1456,	1473,	1479,	1491,	1558,1554,	1555,
1573,	1599,	1605,	1609,	1624,1643,	1653.
1660, 1680, 1682,1684,	1723,1757,	1745.
1755, 1757, 1771,1774,	1791,1801,	1808.
1827, 1834, 1854.1866,	1871,1873,	1885,
1900, 1910, 1914,1916,	1917,1934,	1947,
1951, 1960, 1969,1988,	1994,2009,	2010,
2018, 2026, 2036,2059,	2040,2049,	2163,
2184, 2190, 2214,2228,	2251,	2314,	2320,
2325, 2357, 2562,2367,	2373,2374,	2389,
2*98, 2438, 2459,2473,	2484,2505,	2515,
2524, 2535,. 2552,2565,	2568,2591,	2596.
2611, 2613, 2622,2628,	2637,2645,	2665,
2710, 2722, 2734,2735,	2749,	2754,	2765,
2796. 2816, 2820,2821,	2822,	2860,	2865,
2882, 2924, 2929,2934,	2951,2955,	2956,
2958, 2965. 2969,2981,	2982,2983,	2986,
2992, 3036, 3039,3047,	5090.3094.	3096,
31.07, 3127, 3135, 3137, 3156, 3173 3178, 3185,3201, 3207, 3209, 3214, 3223, 3225, 3256, 3271, 3277,3308,	3309,3352,	5348,
3357, 3400. 3404,3411,	5416,3439.	3444,
5448, 3449, 3468,3482.	3512,5531,	3616,
3622.- 3629, 3643,3659,	3662,3675,	3678,
"695, 5700, 3709,5713,	3715,3719,	3764,
3^68, 3769, 3774,3796,	3799,5803,	5804,
3841, 3848, 3852,3853,	3880,3883.	3893,
3894, 3910, 3932,3937,	3938,3940,	3946,
3952, 3959, 5963,3967,	4004.4027,	4045,
4053, 4068, 4088,4089,	4094,4187,	4192,
4197, 4198, 4235,	4246,	4253,	4258,	4302,
4312,	4315,	4355,4358,	4359,4375,	4590,
4593,	4400,	4409,4413,	4417,4427,	4429,
4440,	4444.	4492,4493,	4495,4505,	4510,
4511,	4520,	4522,4526,	4532,4534,	4536.
4545,	4548,	4553,4593,	4620,4621.	4640,
4662,	4670,	4672,4674,	4685,4698,	4701,
4706,	4711,	4721,4730,	4771,4781,	4808,
4811,	4848,	4856,4864,	4867,	4877,	4887,
4897,	4914,	4918,4928,	4931,4933,	4942,
4947,	4950,	4975,4992,	4996,5005,	5014.
5039,	5047,	5054,5067,	5070,	5077,	5085,
5090,	5156,	5211.5302,	5357.5366.	5384.
5385. 5394, 5403, 5412, 5415, 5481, 5484, 5529 ,5551, 55 53, 5557, 5566. 5577,
5582, 5584, 5597, 5598, 5615, 5625, 5652
5665. 5668, 5719, 5720, 5727, 5734, 5749,
5792, 5796, 5813, 5836, 5843, 5864, 5889,
5898, 5919, 5927, 5955, 5959, 5963, 5976,
5980, 6132, 6137, 6178, 6214, 6218, 6225
6232, 6236, 6240, 6248, 6270, 6276, 6278
6279, 6283, 6311, 6328, 6332, 6346, 6357
6371, 6572, 6387, 6589, 6426. 6439, 6461,
6467, 6469, 6493, 6514, 6520, 6542, 6546
6562, 6637,	6647,	6852.
2617 dobitkov po 5000 din so doblie obveznice s številko 562 v vseh neparnih serijah.
26.170 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice s številko 562 v vseh eno izmed številk 228, 255, 265, 383, 809.
III. IZPLAČEVANJE
AMORTIZIRANIH OBVEZNIC
IN ŽREBANJE DOBITKOV
a)	Amortizirane obveznice se izplačujejo po naslovni vrednosti s pripadajočimi obrestmi.
Amortiziranim obveznicam pripada naslovna vrednost in 5 % letnih obresti za čas t. januarja leta 1951 do 30. junija leta 1957, ki znašajo 525 din zn obveznice po 1009 din, 162.50 din za obveznice po 500 din. 65 din za obveznice po 200 din in 32.50 din zn obveznice po 100 din.
b)	V znesku izžrebanega dobitka je tudi naslovna vrednost obveznic ter je z izplačilom dobitka obveznica popolnoma izplačana.
Izžrebanim obveznicam z naslovno vrednostjo po 1000 din pripada ves znesek dobitka, obveznicam po 500 din polovico dobitka, obveznicam po 200 din petina dobitka, obveznicam po 100 din pa desetina dobitka.
Obveznicam, izžrebanim z dobitkom. pripada prav tako 5 % letnih obresti od 1. januarja 1951 do 30. junija leta 1957 v zneskih, navedenih pod a).
c) Amortizirane obveznice in izžrebani dobitki se izplačujejo 15 dni po opravljenem žrebanju, to je od 2. julija leta 1957 dalje.
č) Izžrebane obveznice izplačujejo blagajne vseh poslovnih enot Jugoslovanske investicijske banke. Narodne banke in vključene komunalne banke in hranilnice ob predložitvi obveznice same.
d) Izžrebane obveznice zastarajo za izplačilo tri leta po dospelosti izplačila.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota. Trubarjev drevored 3/IL — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki v M. Soboti št. 64-KB-1-Ž-365 — Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti.
POMURSKI VESTNIK, 27. jun. 1957
6