Poštnina plačana v gotovinl izhoja v pondeljek in petek popoldnc St.ine mesečno Din 7'—, la mozemstvo Din 20"—. Ra^uri pri požtno -Čekovnem iiavodu 5t. 10.666. Jiova &oba. Cena 1 Din Redakcija iu uprava: Celje, Strassmaycrjeva ulica 1, pritličje, de.sno. RoUopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi gledc prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo ie po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s števukami so plačljive. Štev. 75. Celje, petek 18. septembra 1931. i Leto XIII. Gasilska svečanost v Žalcu Ob pri.liki 50-letnice Prostovoljne- i ga. gasilnega društva v Žalcu se je vržila 12. in 13. scptcmbra v Zalcu lepa proslava. Na predvečer 12. t. m. je bila pri- rcjena bakljada gasilstva iz Žalca, okolice in iz Celja s sodelovanjem že- lezničarske godbe z Zidanoga mosta. Obenem je bila tudi serenada gem. k u mi cam. V. nedeljo ob pol G. zjutraj je na- znanjal mirozov godbe pričelek slav- ja- Med 8. in 9. so se zbirali gasilci ce- le župe žalske — okoli 300 mož —, Žolska rnladina z učiteljstvo^i iz Go- tovelj, Griž, PeirovC in Žalca, občin- ski odbor žalski, krajcvni šolski od- bor in deputacija domačega Sokola pi cd občinsko hišo, kjer so pričako- vali g. bana dr. Draga Marušiča, ki je prispol točno ob napovcdani uri z avtomobilom i« Ljubljane v sprcm- stvu tajnika g- clr. Broliha. Sresko načolstvo v Cclju jo zastopal pri sprejemu areski načelnik g. dr. Hu- bad, Jv.goslovansko gasilsko zvczo v Ljubljani pa gg. Turk in Pristovšek. V daljšem lepem govoru je po- zdravil g. bana žalski župan gosp. Rudolf Lorbcr, nakar so mil je za- bvalii g. ban, povdarjajoč zasluge Žalca na narodnem polju. V imenu gasilcev jo prejel g. ban iz rok učen- ke Vipotnikovc lep šopefc, šopke so prejele tudi kumicc gg. grofica Fir- mianova, Karčičeva in Ločniškarje- va iz rok malih dekli.c. V im.enu žal- skega Sokola je pozdravil g. bana starosta br. Vilko Scnica. V zahvali je omenil g. ban, da mu je zna.no delo žalskega Sokola. Z godbo načelu se je podolo občin- stvo pred hišo gdč. Žužovih, ki so uredile prav okuscn oltar, kjer je daroval mašo trboveljski katehet g. Mircslav Rataj, ki je imcl po maši tudi primerno daljšo propoved. Nato je g. Rataj blagoslovil novi prapor gasilskoga društva v Žalcu. Sledilo je običajno zabijanje števil- nih zlatih in srebrnih žebljev. Žalske gospodične Mikuševa, Kočevarjcva in Kovačeva so pripele na prapor ^fasen trak, dar žalskih deklet. Na- to se je vršil Strumen mimohod ga- silstva. G. ban sc jc podal s spremslvom do šole, kjer ga je na pragu šol. po~ slopja sprejel in pozdravil šolski upravitelj g. Rajko Vrečer v imenu učitoljstva, v imenu šolske dece pa učcnka Milena Zupančeva, ki je po- darila g. banu krasen šopek s tra- kom. Ves ginjen se je zahvalil gosp. ban v daljšcm govoru in povdarjal vrline Žalčanov — očelov lnladine. Godba pa je zasvirala »Bože prav- dc«. V okusno dekorirani risalni dvorani se je vršil potem občni zbor žalsko gasilskc župe, združen s sve- čano sejo žalskega gasilnega dru- štva, pod eastnim predsedstvom g. bana, ge, kumic, gg. sreskega näCel-1 nika dr. Hubada, dr. Broliha, župana Lcrberja, Turka in Pristovška. Občni zbor je vodil župni naeelnik stavbenik g. Gologranc iz Celja, po- ročila jo podal g. Vengust, zgodovino domačcga gasil,nega društva pa g. Ivan Virant. Po pozdravu zveznega načelnika g. Turka je g. ban čestital žalskemu gasilnemu društvu k lepi proslavi in uspešnemu delovanju. Nj. Vel. kralju je bila poslana uda- nostna, ministrskemu predsedniku gcneralu Živkovicu* pa 'pozdravna brzöjavka. Po občnem zboru je bil prirejen pri g\ Piklu banket, kjer je dvignil g. ban čašo in nazdravil gasilstvu. V prostorih bivše pivovarne pa se je vršila prav animirana ljudska vese- lica, ki jo je za hip posetil tudi gosp. ban. Brzojavno je čestital k 50-letni- ci žalskega gasilnega društva mini- ster dr. Kramer. Siavnost je irnela lep moralen uspeh. Prcstovoljnemu gasilncmu društvu v Žalcu iskreno čestitamo k uspehu! * * ! 50 let delovanja Prostovcljnega ga- | sUnoga dnišlva v Žftlcu je do-lga pot. DruStvo pa öteje 5e pet čJanov, ki so ' bili navzoči pri njegovi ustanovitvi 1. 1880. Ti so gg. Josip Širca, staro- j župan, Franc Šušterič, občinski sve- tovalec, Ivan Premik, posestnik, Iv. Pacelt, stavbni risar in Anton lila- j čar, nočni čuvaj. Minister dr. Kra- ' mer je tudi g. Širci poslal brzojavno čostitko. Vi-lim jubilantom želimo §e innogo j srečnih let! I DOMAČE VESTI NOVA KONFEKCUA posebno za šolarjel Reküamne oerae pri tvrdki FRANC KOLBEZEN Celje, Pregernova ulica 3. DR. FR. MISIC: Sentlovrenška jezera Na našem obmejnem Kozjaku ležo »Žlemberski ribniki«, ki mimo njih vodi sedaj skrbno zaznamovana pot za izlelniko, nainenjene iz Maribora preko Sv. Urbana in Sv. Križa na Ostri vrh k Sv. Duhu; ti ribniki bi navsezadnje še zaslužili blesteče irno »jezerv. Vidi pa se, da jim je nadelo domačc prebivalstvo in po njem tudi gražčaki sedaj razpadlega Žlcmber- skega gradu pravilno in točno iine; saj imajo za poklicane in nepoklica- ne rjbiče rib v izobilju. Pohorska je- zera pa nimajo rib, niso ribniki. Ljudstvo jih rajši imenuje oči ali okna nego jezera. So resnično okna in oei; osrčje orjaškega Pohorja gle- da skozi nje proti sinjemu nebu in v širni svet na vse strani; gorko soln- ce pa ga s svojimi pekočimi žarki skozi nje ogreva in poinlaja, da se ne postara in talto večno mlado ostaja va.blji.vo za vse, ki imajo sree in Cut zp. naravo. Narava jih je skrila, kakor da bi ne bila želela, da jih najde kdorkoli, kakor da bi ne hotela privoSčiti sijaj nega in obenem milega pogleda na- nje; težko jih izslediš, tudi če si — po večurni poti s Klopncga vrh a Crcz Pesek, Roglo in Vitanjsko pianino — že na Volovski planjici v njih naj- bližji bližini in tu pričneš, blodeč go- ri in doli, vse križem stikati in jih iskati. Pa tudi hvalevrednemu pri- zadevanju onib, ki so z belim in rde- čim čopičem hoteli zaznamovati pöt in smer do njih, so se znali izmak- niti. Ko namreč po zaznamovani po- ti dospeš do obširnega, nenavadno visokoga, temnozelenega ruševja, na mah nepričakovano izgine vsaka vid- na sled markaeije, da ne veš, ne kod, nc kam. Baš tu pa te popelje, pod skoro neprodirnim ruševjem skrita, tain, kjer bi se je najmanj nadejal, stozica v sredino prostranc planote, pokrite z nepi'eglednim in komaj prchodnim ruševjem. Samo po tej nezaznamovani stezici, prepreženi z dolgim, potlešnim vejevjem vuševja, ki pa postaja tern nižje, čim bolj se bližaš sredini jczer, se mores doko- pati do njih, skakajoč od blazine zi- i bajočega se šotnega mahu ali poga- j njajoč se ob tleh od veje do veje. j Pianola, ki jo krase Šentlovrenška jozera, nad dva kilometra dolga, ni dosti nižja od Črnega vrh a, najvišje l'azgledne točke celega Pohorja, pa nam nudi obširen in krasen razglcd, zlasti na bližnji Kozjak. Vendar oko d Pred recjuiacijo krnšnih cen v dravski banovini. Te dni se je mudi- la v Bcogradu posebna deputacija pekov iz dravske banovine in je in- ter veniral a na prisLojnih mestih za- iadi nevzdržnih krušnih cen v drav- ski banovini, ki so se znižale, dočim se je moka podražila. Poleg tega je tudi nabavna cena moke v dravski banovini mnogo višja nego v Vojvo- dini in so tudi rcžijski stroški pe- kov znatno večji. Minister za trgo- vino in industrijo je deputaciji izja- vij, da so se cene kruhu določile na podla.g-i raznier in nabavnih cen v Beogradu in Vojvodini, da se pa ni upoštevala podražitov zaradi pi-evoz- nih siroakcv iz Vojvodine v dravsko banovino. Minister je objjubil, da bode za dravsko banovino zaradi po- sebnih razmer krušne cene na novo dolcčene oziroina. bo urejen dovoz moke tako, da bo mogoče prodajati kruh po čim nižji ceni. d Znižanje in kontrola mesnih cen v Ljubljani. Po dolgotrajnih posve- tovanjih rnestnega tržnega nadzor- stva v Ljubljani z ljubljanskimi me- sajji so je sporazumno določila cena govedine od pondeljka 21. t. m. dalje takole- I. pi-ednji del 13 Din, zadnji 15 Din (doslej H—16 Din), II. prednji dt'l 11 Din, zadnji 13 Din (prej 12— 14 Din), in. prednji del 8 Din, zadnji 10 Din. Dnevno ogleda v jutranjih urah mestni uradni velerinar meso. V primerih, v katerih kvalileta me- sa :ie edgovarja po razredih določe- ni. coni, iraa veteiinar dolžnost me- sarju na lieu mesta določiti mesu nižjo, kvaliteti odgovarjajočo ceno. Istotako more veteiinar določiti niž- jo ceno mesu v primeru, če bi kva- liteta mesa odgovarjala predpisani ceni, a se uradno ugotovi, da jc me- sar kupil živino po tako nizki ceni, da prodajna cena presega zakonito določeni dobiček. Mesarji, ki bi se tern odredbam ne pokoravali, bodo ovadeni sodišču. Mestno tržno nad- zorstvo v Ljubljani je s tern oiiemo^- gočiio vsako navijanje cen, kakor tudi izkoriščanje kmeta. d Mednarodni šahovski turnir. 19. kolo mednarodnega šahovskega tur- nirjä na Bledu se je igralo v Cetrtek 17. t. m. v veliki dvorani Kazinc v Ljubljani. Kostic jc premagal Collea, rujši uživa pogled na ta čudesna je- zera. Sedem jih je; drugo manjše od drugega, vsa pa okrogla, mirna, tiha kakor začarana, temna, obdana z mohkimi blazinicami, ki te vabijo, da se vležeš in občuduješ te pravljiC- ne čudeže narave. Mirno jih lahko občuduješ; kvečjemu da te moti kak preglasen močvirnik. Največje, Veliko ali Crno jezcro, je majhnemu ribniku podobno in hi za silo za majčken čolnič imelo prosto- ra; izgleda, kakor da je nastalo iz dveh zraslih: na eni strani pro'dira v jezerce šota v obliki inajhncga pol- otočka, tako da misliš, da imaS pred sabo sliko velikanske podkve. Ce pregledamo, ob jezerih stojec, vso obSirno, z ruSevjcm poraslo pia- noto, takoj vidirno, da je moralo biti nekdaj eno samo, veliko pravo jezc- ro, ki se je sCasoma veCinoma lzsu- Silo in porastlo. Le na sedmih mestih ta proces ni Se dospel do kraja: to so ŠentlovronSka jezera. SentlovrenSka jezera mso samo znana oboževateljem naSega Pohoi- ja. Kako globoko je posegcl njih slo ves v dušo naroda, kažc ljudska pn- povedka, ki jih je v živi narodni do- raiiSljiji spravila v zvezo z Dravsko dolino in z Mariborom, kakor je paj- čolan starodavnega ljudskega lzro- Aljehin Niemcoviča, remisirali so Bogoljubov in Spielmann, dr. Tarta- kower in dr. Astaloš, Pirc in Maro- czy, dočim sta bili partiji Vidmar- Stoltz in Flohr-iKashdan prckinjeni v nejasni poziciji. Stanje po 19. kolu je naslednjc: Aljehin 1(3, Bogoljubov 11, Kasbdan 10 in po) (2), dr. Vidmar 10 (1), Spielmann, Niemcovič 9 in pol, Maröczy, Kostič 9, Flohr 8 in pol, Stoltz 8 (2), Astaloš 8 (1), Tarta- kower 7 in pol, Colle 6 in pol, Pirc (j (1). Pclek 18. t. m. je bil prost dan in se tudi prekinjene partije niso igrale. d Brezplačeu premog za sckolske lelovadnice. Minister financ je v sporazumu z ministrom prosvete prodpisal pravilnik o brezplačni do- bavi premoga iz državnih rudnikov za Savcz Sokola kraljevine Jugosla- vije. Premog je določen za kurjavo sokolskih telovadnic. d Tobak iu cigarete so se podra- žile. Uprava. državnih monopolov je povišala cene tobaka in cigaret in j sicer cene tobaka: moravskega od | 300 na 325 Din kg, zetskega od 250 na 275 Din, dunavskega za pipe od 80 na 100 Din. Cigarete so se podra- j žile sledeče: Morava od 30 na 35 par I komad, Zeta od 25 na 30 par, Sava ! od 15 na 17.5 par. Cigarete v zavojč- kih po 20 komadov slanejo sedaj: Morava 7.50 Din namesto dosedanjih 6 Din, Zeta Ö Din namesto 5 Din. Sto cigaret Sava bo stalo 17.50 namesto 15 Din. d 3 miiijone dinarjev za izvedbo agrarne referme. Pi'edsednik mini- stiskcga sveta in notranji minister general Peter Živkovič" je (Jovolil po- ljedelskemu ministru kredit iz kolo- nizaeijskega fonda v znesku 3 mili- jonov dinarjev za izvedbo zakona o likvidaeiji agrarnili odnoSajov v se- vernih krajih. d Požar V Grajski vasi. Zločini noznanoga savinjskega požigalca se miiožijo od tedna do tedna. V četr- icli 17. t. ni. kinalu po 4. zjutraj je začelo goreti pri posestniku in les- nem trgovcu Ferdinandu Koku v Grajski vasi. Zgorel je kozolec s kr- nio in gospodarskim orodjem. Skoda znaSa nad 20.000 Din in je krita z zavarovalnino. Kakor se čuje, so orožniki požigalcu že na sledu. Cila spojil tudi Ribniška jezera z od- daljeno cerkvico sv. Urše na Plešiv- cu. Tain, kjer sedaj leže Sentlovrenžka jezera, se je nekdaj dvigal strm in oster gorski vrh. Bajna samota ga je obdajala; doli v dolini med Poätelo in siovenskimi goricami pa se je raz- prostiralo veliko mesto z bogatim, toda brezbožnim in razuzdanim ljud- stvom. In tako je hudič jedva čakal na trenutek, ko mu Bog izroči me- sto, da ga kaznuje. Ko je dobil ta ukaz, je zgrabil oni strnii vrh in od- hitel z njim proti mestu v dolini; z njiin je hotel zajeziti Dravo pod me- stom, da bi se tako poplavilo in po- topilo. Toda pri Pekrah, že v dolini, pod Pohorjem, ga je prehi.tel Cas: ura je bila dvanajst; hudobec je iz- gubil svojo moö in odkrhnjoni gorski vrh je obležal v dolini. To je Kaiva- rija pri Pekrah. V globokih jamali pa, ki so začelo režati pod odkrlinje- nim vrhom, so nastala — šentlov- renška jezera. Kdor hoče videti čarobno, visoko- pohorsko sliko, naj obišče Sentlov- renSka jezera; tja je sicer dalje in naporneje nego k Žlemberškim rib- nikom, a je tudi užitek lepši in traj- nejši. Stran 2. »Nova Doba« 18. IX. 1931. Štev. 75. d Komisije za pregled in razredbo izvoznega sadja so postavljene v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti in Novem mestu. V Celju prcdseduje komisiji g. inž. Dolinar Janko, okrajni kme- tijski referent v Celju, clan in na- mcstnik je g. Levstik Miloš, učitelj v p. na Miklavškem hribu pri Celju, in član g, Goričan Franc, posestnik v Višnji vasi pri Vojniku. Za neka- tere okraje in nakladalne postaje so m. dr. inienovani naslednji komi- sarji: Za okraj Laško: g. Zupan Iv., okrajni kmetijski referent v Laš- kem. Za okraj Krško in nakladalno postajo Sevnico: g. Ambrož Gabrijel, okrajni kmetijski referent v Kr- škem. Za nakladalno postajo Petrov- če, Žalec, St. Peter: g. inž. Dolinar Janko, okrajni kmotijski referent v Celju. Za nakladalne postaje ob že- lezniSki progi Polzela—Šoštanj: go- spod Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki. Za nakladalne postaje ob železniški progi Pesje- Velenje—Paka: g. Stopar Vinko, nad- učiitelj v Velenju. Za nakladalne po- staje ob železniški progi Gornji Do- lič—Slovenjgradec: g. Wernig Fr., okrajni kmetijski referent v Slovenj- gradcu. Za okraj Dravograd: g. Zdol- šek Alfonz, okrajni kmetijski refe- rent v Prevaljah. Za nakladalne po- staje ob železniški progi Št. Jurij— Grobe I j no in Ponikva: gosp. Vardjan Franc, strokovni učitelj na kmetij- ski šoli v Št. Juriju ob j. ž. Za na- kladalne postaje ob železnižki progi St. Vid—Mesttinje: g. inž. Oblak Iv., okrajni kmetijski referent v Smar- ju pri Jelšah. Za nakladalne posta- je ob železniški progi Poljčane— ZreCe: g. Nemec Ivan, okrajni kme- tijski referent v Konjicah. Za na- kladalne postaje ob železniški progi Kostrivnica,—Rogaška Slatina—¦ Ro- gatec: g. Novak Ivan, ekonom ba- novinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. Za nakladalne postaje Slov. Bistrico in Pragersko: g. Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. (1 V sludaju zastrupljenja, povzro- čencga s pokvarjenimi jedili, kakor tudi z alkoholom, nikotinom, morfi- jern, opijem, kokainom, je uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčico Instven pripomoček. Zdravniška stro- kovna dela navajajo, da pri zastrup- ljenju s svincem staro preizkušena »Franc Jožefova« voda ne odpravi samo trdovratue zapeke, teinveč da učinkuje tudi kot specifično pro'ti- sredstvo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseli lekarna.li, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Najboljši pomočnik v vsaki dobi, zlasti pa v današnji dobi, je uživa- nje prave, nepotvorjene zrnate kave, ki Varri daje pobudo, Vas krepi in je sploh koristna za zdravje. Kava z mlekom'ni samo sreclstvo uživanja, marveč je tudi hranilno sredstvo. Kave posebne kakovosti boste našli pri znani specijalni tvrdki kave Ju- lio Meinl, uvoz kave, ustanovljeno 1. 18G2. 548. d Dunajska vremenska napoved za soboto 19. septembra: Severne Al- pe: Večinoma oblaCno, včasih dež, zelo hladno, v prostih legab živahni sevrozapadni vetrovi. Južne Alpe: MenjajoCa, toda polagoma pojenja- joča oblačnost. Izglcdi za nedeljo 20. septembra: Morda lepše vreine. dokle?* si ne ogledaie veliko i|zbiro nevoetošlega hlaga za j e » © n in z i m o po nizkih cenah pri tvrdki FRAN~, KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. Našim citateljem! V »Novi Dobi« smo uvedli posebno rubriko »GLASOVI IZ OBČINSTVA«. V tej rubriki bomo priobčevali do- pise iz občinstva o raznih aktualnih gospodarskih, socijalnih, kulturnih, nacijonalnih in drugih zadevah. Vse dobre prispevke bomo z veseljem ob- javljali in vabimo cenj. čitatelje v krog dopisnikov. Redakcija »Nove Dobe«. Celje in okolica c Število volilcev v Celju in oko- lici. V nova volilna imenika za me- sto Celje je vpisanih 1963 volilnib upravičencev (1. 1927. jih je bilo 1527, torej 430 manj), v občini Celje- okolica pa je 2300 volilnih upravi- čencev. c Z modernizacijo banovinske ca- ste Celje—Laško so v cctrtek 17. t. m. pričeli. Deio je prevzelo gradbeno podjetje »Obnova« iz Ljubljane. Za- enkrat bodo izvršili delo le na cesti od Kapucinskega mostu do zadnje hiše na Bregu. Cesto bodo najprej planirali, potem pa zalili z bazalt- nim betonom. Tudi s preureditvijo banovinske ceste Celje—Čret bodo najbrž že letos pričeli. c Na šoli Glasbene Matice se vrši vse te dni vpisovanje gojencev. Učne uro bodo tako urejene, da se ne bo križal pouk na Matici s šolskim po- ukom šoloobveznih gojencev. Vsak gojenec si lahko brez ozira na stop- njo izbere tudi daljšo lekcijo, ncgo je sicer odmerjena razredom, ako pla- ča razliko v mesečni ukovini. Naj- nižja šolnina, ki je določena za go- jence I. in II. letnika (70 Din) omo- goča tudi revncjšim temeljito glas- beno šolanje in izobrazbo, za katero jamčijo priznane odlične učne moči tega zavoda. c Premestiitsv. Gosp. dr. Ivan Li- ninger, tajnik prvostopnega sodišča v Zagrebu, jc premešCen k upravnemu sodišCu v Celju. c Iz scdne službe. Sodni priprav- nik g. Stanko Černic je premeščen iz Celja v Ljubljano, sodni priprav- nik g. Josip Pole pa iz Ljubljane v Celje. c Iz poštne službe. Pripravnik g. Alojzij Volkar je premeščen iz pošt- nega tečaja v Beogradu v Celje. c Uradne ure pri sreskem načel- stvu v Celju so odslej ob delavnikih zopet od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18., ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. Stranko se sprejemajo le ob tor- kili in sobotah dopoldne. c Težek karambol motociklisia z vozom. V četrtek 17. t. m. okrog 19. se je pcljala 19-letna hčerka cinkar- niškega delavca Olga Kragljeva, sta- nujoča na Obrežni cesti 4 v Celju, z voznikom Francetom Kopunom iz Lisc s Teharja v Celje. Pred Piškovo goslilno v Cretu je privozilo po cesti motorno kolo, na katerem sta sede- la dva moška. Motorno kolo spredaj ni imelo iuči in je z vso silo zadelo v voz in v Kragljevo ter ji zlomilo levo nogo. Kragljevo so z rešilnim avtoinobilom prepeljali v celjsko bol- nico. Motorno kolo se je pri karam- bolu razbilo. Eden motociklist je do- bil težjc, drugi pa lažje poškodbe. Motociklista sta po nesreči izginila. Motorno kolo so našli pozneje skrito v nekem stanovanju v Zavodni. Ime- ni motociklistov so že ugotovili. c Vlom v občinski urad na Tehar- ju. V noči od srede 16. na Cetrtek 17. t. m. so neznani storilci izvršili dr- zen vlom v občinski urad na Tehar- ju. Najprej so skušali z drogom od- prcti okno, pa se jiin ni posrečilo. Nato so vlomili železna vrata v urad in odprli več predalov v pisarni. Na- zi i pa niso ničesar in so se morali zadovoljiti z obcinsko gtampiljko in blazinico. Za vloinilci šo ni sledu. c Zopet dva požara v celjski oko- lici. V si-edo 1G. t. m. okrog 21.30 se je vncl kozolec posestnika Gaberška na Ostrožnem pri Celju. Pod kozolcem je bil tudi svinjak. Gasilccm z Lo- patc, pa tudi iz Celja in Gaberja se je kmalu posrečilo ogenj pogasiti. Zgorela je samo streha. Okrog 22.15 so bili celjski gasilci obveščeni, da gori nekjc pri Trnovljah. Ker se je izkazalo, da gori v nepristopnih hri- bili pri Dramljah, celjski gasilci ni- so odhiteli na pomoč, ki bi prišla najbrž itak prepozno, če bi sploh bi- lo rnogoče dospeti do pogoi'isca. c Smrlna nesreča pri Frankolo- vem. V torek 15. t. in. popoldne je neki osebni avto na cesti med Fran- kolovim in Stranicami povozil 71- letnega prevžitkarja Antona Javor- nika iz vojniške okolice, ko jc hotel ta skočiti pred bližajočim se avtom J -a leve na desno stran ceste k svoje- mu vozu. Javornik je dobil pretres možganov in praske po telesu. Avto ga je takoj naložil in odpeljal v celj- sko bolnico, kjer je Javornik v sre- do 16. t. m. dopoldne podlegel po- škodbam. (Ljudsko vseučilišče bo imelo obč- ni zbor v pondeljek 21. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske sole. Dnev- ni red: 1. Poročila funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučaj- nosti. Prosimo, da se prijatelji te ustanove udeleže občnega zbora v )oti iz Ziwodnc v Ga.borjo — 15 km, kar ne upošteva, skoro noben vozač. OJ) oesti, ki vodi skozi mostni park, je napis 5 km. Vsak tak pred- pis bi moral biti tudi na vsaki stra- ni pred torn železniškim predorom. Troba pa bi bilo predvsem paziti, da l)i se vozači, ki mcnda mislijo, čo imajo kako motorno vozilo, da jc ves svet njihov, tudi res ravnali po teh predpisih, sicer pa ekscmplarično brez paidona in ozira kaznovali. To bi se laliko takoj bre/. odla.šanja ukrejiilo! Za pcšcc bi se moral napraviti na desni strani — Co gremo v smeri iz mesta najmanj \% m širok hod- mk, pri katereni bi podpirali \\—4 stebriči tam, koder je sedaj ona oz- ka po.špot, železniški tir. Pros-tora je dovolj na obeh straneh tega tira. Ta hodnik /a pcšce. naj bi bil tudi obo- kan, da bi ne kapljala nesnaga na uboge pasante. PonoCi bi se ga lah- ko tako razsvetlilo, da bi se na oboh poteh dovolj videlo. ¦ Most čez Voglajno bi potreboval na spodnji strani tudi hodnik za pešce. Treba bi bilo le odkupiti mal trikoten prostor (3—4 m2) od posest- nika prve hiše, ki bi ga za uravnavo cestnega prometa gotovo dj-agevolje cd stopi I. Tako bi pešci, ki pribajajo s Cestc na grad in oni iz Zavodne imeli vsak svoj prehod čez most. Co bi pa to spremembo ovirali pro- ve] iki stioški, naj bi se vsaj gor- »ji prehod za pešce preložil na spod- lijo stran, ker so je lažje izogibati vozilom prcd mostom na vrbu klan- cä, knkor pod klanoem v oni du- plini, ki. ima po-lcg vsega so dovoz do železniškega skladišča. To se mi je zdelo potrebno in umcstno opomniti k članku glede prcuredbe Ceste na grad. Nckoč so bo moralo ukreniti vse, kar ne želi menda samo kak posamezni »sitnež* — temveč vsaj večina. iiaselbine na lovom brogu Voglajno. Vsakdanji pasant. AH je to prav? V sedanji borbi za življenje naše- ga kmcta in delavca v teh tcžkih go«poda»rskih depresijah opazimo maisikaj, kar nas navdaja s skrbjo in kar nam postavlja pred oči našo nezavednost in zavesl, da prenasa- nio vse žrtvo in ponižanja. Največje naše jiouižanje je, da šo danes nima- mo to-liko zavednosti, da bi spošlo- vjiü samega sebe in svoj narod. Po- glojino samo, kako pomagamo tuj- cu, da gradi bogastvo z denarjem našega kmeta in podeželskega trgov- ca, da no reeemo, da jo meščan tudi med njimi. Slovenski trgovec in obrt- nik se bojuje za komud kruha, tujeu Dosi baš slovenski kmel in trgovor svoj denar in ga obogatuje, da si mo- re rozorvirati ložu v graskem gleda- iiseu in da toliko v Avstriiji troši svoj denar, katci'cga imi jc nanosil n-'is kmot 111 podeželski trgovec. | Za plačilo pa dobi navadno lep po- sinob in kot pridevek še časten na- slov. »W indischer Hund«. Ti slovonska para pa nosiš svoj denar tujeu in mu pomagaš sam plesti bič zasramovanja. Ali ni to hlapčevsko? Denar našega kmeta in meščana rao- ra v roke našega trgovea in obrtni- ka. Moramo si zgraditi svoje sile, ker tujec nam ne da ničesar, kvočjemu posmeh in zasramovanje »Balkane- ser«. Psovki »Windisoher Hund« in »Balkaneser« jc bilo f>edsednika MO v Celju g. Svotka, kar pa po našom c.nonju — sodoč po preje navedenib izrazih tega gospoda — Cisto gotovo Vase perilo je ^^#i majhno premoženje Ohranite si to premoženje — perite z Luxom! Blaga pena Luxa pere tudi naj* občutljivejšo tkanino lepo in temeljito in nikoli ne škoduje rokam. LUX LUX PERE TAKO UDOBNOi V VKOČi VODI RAZTOPIl'I \ MLAČNI PR ATI VMLAČNI IZPLAKNITJ LxJ3 POPÄLJSÜJEi;RP;E2HQSEMA^GK IERIL&L ni na. niestu. Za SK Celje se je ogla- sil še gosp. Wagner in predlagal za predsednika g. načelnika nogometne sekoije SK Celja. Dolžnost LNP je, da reši zadevo v prid slovenskega sporta v Celju. Sod- bo o obenem zboru pa mirno prepu- ščamo javnosti. Slovenski sportniki v Celju. SK Svohoda, Ljubljana: SKAtletik, Celje 1:1 (0;0) S tekmo v nedeljo 13. t. m. so se zacela jesenska prvenstvena tekmo- vanja. Priroda tej prireditvi nikakor ni hotola biti naklonjena. Silovito de- ževje od petka do nodelje jc povzro- čilo poplave tudi na dveh celjskih nogometnih igrališčih. Tretji sport- ni piostor na Spodnji Hudinji, last SK Olimpa, ki je slab in za prven- stvenc tckme neprimeren, je posta! prizorišče otvoritvene borbo za pod- savezno prvenstvo. Naspiotnika, SK Svoboda, Ljublja- na in SK Atletik, Celje sta nastopi- la v sledečih postavah: Svoboda: NaumoviC, Jeršak - Potokar, Simon - Habiht - Boncelj, Zore - Janežič - Makovo - Bonsiar - Stai-man; Atletik pa: JanežiC, Kranjc - GorSek, Omer- zu - Hojnik - Stožir, Muzgar - Kon- oan - Blechingei- - Kožolj - Suhoiez- nik. TeUma se je začela ob U.W s po- eetnim udarcem Atletikov. rekma se vrSi v zelo nervoznem razpoloze- nju, a brez potrebne resnosti. Igraln ne di-žijo mest in iiekako preplaseno begajo za žogo, ki vslcd tega skoro vedno zgreSi svoj cilj, tako pn po- dajanju kakor tudi pri streljanju na gol. Atletiki so močnejš.i v napadu, kar dokažcjo s torn, da pategne kr - sko vrsto bolj v ozadjc bližje obiam- bi, doCim je pri Svobodi ravno v a moč v krilski vrsti, ki je to** L01° noprostano v najsprednejäih vrstah. Od golmanov bi morali pnsoditi Naumoviču (Svoboda) veliko pred- nost. Dočim poteka prvih dvajset niinut v nekakö medlem tempu in v, rokli bi, oglatih potezali, si opomo- rottt po pretoku tega časa oba kluba; najprej Svohoda, polem Atletiki. To- da niti prvi niti drugi ne morejo do- seči s svojimi sicer ostrimi napadi uspeha. Ko je Svoboda spoznaJa, da ne more zlahka preko obrambe At- leitikov, je poskusila svojo srečo s streli iz velike daljave, kai- je v ta- kem slučaju najslabša taktika. Na- črte Atletikov pa prekriža odlični vratar nasprotnikov. V 43. minuti nastane pred golom Atletikov izred- no nevaren klobčič, ki pa ostane vendarle brez posledic. PolCas popol- noma odgovarjajoče 0 : 0. V drugem poIČasu igj-a pridobiva na ostrosti, toda kakor vse kaže, je vsak napor zaman, obramba deluje na obeli straneh izredno krčevito in žoga roma s polovice na polovico. Zanimivo je, da je bila leva stran Atletikov ravnotako slaba kakor niej nasproti stoječa desna stran Svobodinega napada. Sicer bi se da- lo omeniti kot nekaka ooena posa- meznih igralcev: Suholežnik preveč dribla in s tem pokvari marsikatero lepo situaeijo; z neumorno marlji- vostjo dola Hojnik; edinega dobre- ga strelca pa ima Atletik v Koželju. pri Svobodi je poleg golmana naj- boljši mož srodnji krilec, ki dela satn vsaj za dva, tri. Potek drugega polčaaa je še v mar- sičem sličil prvi polovici. V 2G. mi- nuti diktira sodnik dvomljivo enajst- rnetrovko proti Svobodi, ki neubran- ljivo sedi. S tem je prešla prednost precej nezasluženo na stran Atleti- kov. Skoro na to se začno handsi in fouli, ki pji ostanejo nekaznova- ni. Sodnik g. Ochs, ki je v začetku tekmo dobro obvladal, sedaj popusti in mnogo prezre. Na ta način se je ognila Atletika v tcku petnajstih mi- r.ut posledicam najmanj petih rok za ali v bližini šestnajstmetrovke. fecle v zadnjih minutah sodnik zopet obvlada položaj in prizna v -44. mi- nuti enajstmetrovko proti Atletikoni. No preveč lepi strel konča v vratar- jovib rokah, toda vsled ostrosti zdr- •Ci v mrežo. S tem je ^il° doseženo i/onačcnje, ki odgovarja mosii obeh klubov in zlasti so uedeljski tokmi. Reos. Stran 4. »Nova Doba« 18. IX. 1931. Štov. 75. t ASK Primorje : SK Atletik. V nedeljo 20. t. m. ob 14.30 se bo vr- šila na sportnem igrišču pri »Skal- ni kleti« v Zavodni pri Celju prven- stvena nogomctna tekma med nogo- metnim prvakom Slovenije • ASK Primorjcm iz Ljubljane in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zani- miva. V nedeljo 27. t. m. se bo vršila v Celju prvenstvena nogometna tek- ma med SK Ilirijo iz Ljubljane in celjskimi Atletiki. Kino Mestni kino Celje. Petek 18., sobo- ta 19., nedelja 20. in pondeljek 21. septembra: »Dunaj, mesto pesmi...« 100% dunaj ska zvočna filmska ope- reta. V glavnih ulogah Charlotte An- der, Igo Sym ter komiki Paul Mor- gan, Maks Hansen, Siegfried Arno in Sigi Hofer. Glasba: Hans May. God- ba, petje, ljubezen, humor — vse vse- buje ta sijajna opereta. Predstave: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, ob nedeljah ob pol 5., pol 7. in pol 9. zv. Predprodaja vstopnic ob delavnikih v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandro- vi ulici, ob nedeljah od 11. do 12. do- poldne pa pri blagajni kina. Gospodarstvo g Takse za izdajanje potrdil, pot- niških legitimacij in svedočb o po- reklu. Zbornica za TOI naznanja tvrdkam, da je po zakonu o taksah vse prošnge za izdajo potrdil kolko- vati s 5 dinarji, potrdila pa s kol- kom za 20 Din in da znaša zbornič- na manipulacijska taksa za vsako potrdilo 5 Din. Takse za izdajo ene- ga potrdila znašajo skupno 30 Din. Potniške legitimacije se kolkujejo z 10 Din, zato znašajo takse za izdajo potniške legitimacije skupno 20 Din. Izpričevala o izvoru blaga., ki se iz- važa, se kolkujejo s 5 Din, zato zna- šajo takse za izdajo izpričeval o iz- voru blaga skupno 15 Din. Nadalje obvešča zbornica, da sc prošnje za izdajo več izvodov potrdil kolkujejo kakor prošnje za izdajo enega izvoda istega potrdila saino s 5 Din, istota- ko se kolkujejo prošnje za izdajo potniških legitimacij in izpričeval o izvoru blaga. Vse navedenc pristoj- bine je priložiti prošnjam v kolkih. Kaj so bili filmski igralci poprej ? Velika večina današnjih filmskih »zvezd« si je služila, predno so zable- stele na »platnenem ncbu«, avoj vsakdanji kruh v potu svojega obra- za. Greta Garbo jo moral a že kot 15- letna deklica prav trdo delati in po- magati materi vzdrževati skromno gospodinjstvo. Najprej je bila name- ščena v neki tovarni klobukov kot model za oglase v listih. ISforma Shearer je prišla iz Mont- real a v Newyork poskušat svojo sre- čo na gledaliških deskali. Ni pa ji uspelo dobiti angažman in je mora-,- la storiti isto kot Greta Garbo, nara- ree sprejcla je mesto modela pri ne- kem fotografu, ki je izdeloval re- klamne. fotogi'afije za nove obleke, klobuke, rokavice itd. Z zaslužkom je vzdrževala sebe, mater in sestro! Ramon Novarro, ljubimec žen, je bil najprej prodajalec v neki trgovi- ni kolonijalnega blaga v Durangu v Meksiki. Dobival je 25 pesov na me- sec in je štedil za potovanje v Zedi- njene države, kjer jc upal postati znamenit pevec in plesalec. Buster Keaton je pravzaprav že od rojstva neprestano na »deskali«. Njcgovi starši so bili člani nekega varijeteja, ki je stalno potoval po zemlji. Nikdar ni dobil place v pra- vem smislu besede, ampak le na- grade. Prvi resnejši »poseh< je izvršil, ko je začel vzgajati kunce in jih prö- dajati članom varijeteja, Pomislite, Buster Keaton kot zajejerejec! - . . Slično kot Buster Keaton je preži- vcl detinstvo in mladost John Gil- bert v raznih potujočih gledaliških trupah, v katerih so delali njegovi starši. William Haines jc.raznaSal mleko po hišah in dobival tedensko 25 cen- tov. Res je bil še dcček, ali vendar je zapravil izkupiček na sladkarijah, ki jih je prinašal heerki svoje go- spodinje. Wallace Berry je bil osem let slu- ga v nekem cirkusu. Dvakrat dnev- iio je prinesel slonom vode in je do- bil za to 25 centov ter vstopnico za prodstavo. Jeane Crawford je bila s 15 leti prodajalka in je zaslužila 12 dolarjov tedensko. Louis B. Mayer, šef produkcije MGM, jo bil prodajalec časopisov v St. Johnsu. Štedil je in si končno nar bavil — kolo. Vsi so bili »ncznatni« in »neznani«, ali z veliko voljo, vztrajnostjo in po težkih izkušnjah so vendar prodrli. Po svetu s Masaryk in kmei. Predsednik eeškoslovaške republike Masaryk sc >trenu.tno mudi v svoji piriljubljcni vasici Bistric'ki na Slovaškem. Masa- ryk ima navado, da. dnevno zjutraj jalia na sprehod. Navadno je brez ^premstva, zaradi varnos'ti pa ga včasih spremlja kakšen orožnik. Pred dnevi, ko je bil predsednik na takšnem sprehodu, sta mu sledila v primorni lazdalji dva oroznika. Ne- nadoina pa je Masaryk vzpodbodel konja in sc preoej oddaljil od sprem- stva. Zavil je v stran. Zat.o sta začola orožnika poizvedovati pri kmetih, če niso morda videli visokega starejše- ga gospoda na konju. Čez nekaj časa pa jo pritekel neki kniet za Masary- kom in mu-dejal: »Halo, halo! Nika- rite jaha'ti naprej po tern potu, orož- niki so vain za petami. Krenite dru- gam.n< Seveda se je Masaryk temu prisrčno nasmejal, ko je videl, da ga državljani šeitijo vsaj tako zvesto kakor orožniki, ki jim je to edini pokiic. H Zanimiv dogodek v ItalijL Nekje v Italiji je neka žena porodila če- tvorčke. Seveda so jo takoj predla- gal i gospodu Mussoliniju, da jo na- gradi. Mussolini je odredil, da dobi žena 0000. lir, .toda o»tro.ci mora jo ime- ti imena Justitia, Liberta, Benito in Italia. Ko je čez riekaj časa inspek- ZADMJE NOVOSf I češkegn in angleškega blaga za obleke in plašče od priproste do najfincjše kvalitete. Kupite vedno le okusiio in dobro, ker to je štedljivo. — PriporoCa se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu'S Ccljo, Gosposka ul. 2 tor iz ministrstva bil poslan v do- tični kraj, da vidi, ali se je izvršil Mussoli tiijev ukaz, je prišel k ženi in jo jc predvsem vprašal, če je do bila (iOOO lir. Ne, samo tritisoč — je bil odgovor. Kam je izginila diiiga polovica? Ugo'tovili so, da v žep go- spoda župana. Ko je ženo nadalje vprašal, kako je z otroki, mu je žena odvrnila: »Justitia in Liberta se že umrli, z Benitom gre že tudi h kon- cu, in Italia vidno hujša.« Kaj je re- kcl na to gospod inspektor in kaj gospod Mussolini, o tern zgodovina molči. Smešnice Povodenj. Gospod Vesel se je že i: oral zaieči na streho svoje hišice. lviinio se pripelje sosed v Čolnu. »Ha- lo, gospod spscd, vase kokoši so go- lovo uionile?« — »Da, toda race zna- jo plavati.v — »Vse sadno drevje je j)od vodo.« — »Da, toda letina bi le- tos itak i\q bila dobra.« — »Voda se- ga. žo nad okna.« — »Moj Bog, čisto dobro jo tako, saj jih je že bilo treba onkrat umiti.« »Smrkavec, ali se no sraniuješ kra- sti črešnje z drevesa? Ali ne veš, ka- ko je z.apisano v desetih božjih za- povedih?« »Nc kradi! Toda, prosim, tega so učiiiio Sole v (Irugein ra/.redu!« j »Mira, ali scm edini moški, ki si j ga kedaj ljubila?« »Da, edini in najboljši izmed vseh.« Sobo brez pQhistffts iščc dijak. Naslov v uprnvi Ts+a. 49 James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris RihterSič San-Tung se je sklonil naprej. Njegovi prsti so se pohlepno sklenili. »Končno ste le začeli pametno govoriti in mi postavili pravo vprašanjc, John Keith. Prijaitelja bova, najboljša prijatolja. Ker ste začeli gledati z očmi pameti. Malo zahtevam od vas in še to je lahko, tako lahko, da se boste čudili, kako po- ceni ste se odkupili. Ze pred desetimi dnevi je bila Mirjama Kirkslonova tako daleč, da mi je bila pri- pravljena plačati kupno vsoto za življonje svojega brata. Pottem pa ste prišli vi. V trenutku, ko vas je prvič zagledala v McDowellovi pisarni, se je ma- homa izpi-emenila. Morda jo je prcšlo navdahnjenje, da jo vi rešite, morda se je izpremenila samo zato, ker je mislila, da ste vi tisti, ki je ujel morilca njo- nega očeta. Tisto popoldne, ko ste jo zvečer obiskali, sem bil pri njoj. Da, takrat scm videl, takrat scm razumel, kao je iskra divjoga upanja zanetila požar v njeni duši. Moj protikorak je bil, da sem vam zve- čer prinesel sporočilo v izrezljani skrinjici. Potem sem odpotoval. Vedel sem, da se je v nekaj dneh krepko zasidralo vse njeno upanje v vas, John Keith, da se bo zaupala vam, in da boste vi tisti, ki mi jo privede. In to se mora zgoditi še to noč. K njej poj- dete in ji porečete, da ni ostalo ni'ti iskrice upanja. Prepričate jo, da je nobena sila na svetu ne more rešiti in da jo čaka šan-Tung, da naredi iz nje bo- ginjo. Namignete ji, da bo jutri žo prepozno, ker se mora pogodba že dants izpolniti. In ona pride. Re- šila bo svojega brata pred krvnikom, in rošila lie Johna Keitha.« Tedaj so je Keith Kitajcu zasmejal v obraz. Toda to je bil snioh, ki ni razveselil njegovega sivega, ka- menitega obraza in ki ni ublažil trdo izrezanih potez. »Hudič ste, San-Tung. Mörda je ta bosoda za važa podia ušesa laskanje. Gnili ste do dna tistega, kar utriplje v vaših prsih kakor bi bilo sree. Žolta kuga ste skoz in skoz. Prišel som k vam in bil odločcn, da vas ubijein. Zdaj pa scm se premislil. Našcl som drugo rešitev. Čez pol ure bom pri McDowolIu in izigral vas bom, ko mu povem, da sem John Keith. Povedal mu bom od začetka do konca povest Mii-jame Kirkstonove, povedal mu bom o torn žrtvoniku, po- ročnem odru, ki ste ga postavili za njo, in jutri bo vstal ves Prince Albert proti vam in vas potegnil iz vaše luknje in ubil kakor podgano. To je moj od- govor, strupeni, podli, žolti vrag! Naj umre Peter Kirkstone, naj uinrem jaz, toda Mirjame Kirksto- iiovo ne boste umazali.« Ko jo Keith to govoril, se je zravnal. Presenečen jo bil nad svoji ni rnirnim glasom in čudil se je, da mu niso drhtele roke in da mu jc razum ostal hladen v tej uri žrtvovanja. In tudi Šan-Tung je bil prese- ncčen. Tu je vidol na lastne oči, kako je belec vrgol svoje življenje proč. V odločilncm boju ga je zadel mojstrski udarec, ki ga ni videl vnaprej. Se trenutek poprej je bil zmagovalec in zdaj je bil premaganec. Vsi njegovi načrti so se podrli. Moč mu je bila izvita iz rok, njogovo lastno življonje je bilo nenadoma ogroženo. V Keithovem obrazu je bral odkritosrčnost toga sklepa. Bolec je govoril resno in se ni mogel ša- liti. K McDowellu pojde, pove mu resnico. Ta mož, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo, za svoje živ- Ijonje, bo zdaj svoje življenje žrtvoval, da reši dekle, nepomembno dekle! Toga Šan-Tung ni mogel razumeti, a vendar je moral verjeti, kajti bilo je napisano jasno na tern sivem mirnem obrazu, ki je bil neizprosen kakor obraz kamenitega mrliča. Ko jo izgovoril te besede, ki so uničilc vse zvilo izmišljone šan-Tungove na- či-te, je Keith čutil, kako hitro so se izpremenili občutki žoltookega moloha, ki je srepel vanj. Zlobne orijentalske oči so izdajale presenečenje, strah, ki ga je vzbudil ncpriCakovani Keithov up or. Trepal- nice so se mu razsirile, kakor žefran rumene pun- čice so zlezle čez robove šarenice in potem so se trepalnice počasi zaprle, dokler ni samo še teman, grozeč žarok ognja sikal skozi nje. Keith je moral misli'i.i na kačjc oči. Hitro, kakor puhnc klopota?.a pokoncu, je planil «an-Tung na noge; razprostrl je svojo haljo, njegova kakor kremplji zvita roka je potdgniia izza svile- nega pasa revolver. V istcni trenutku pa je zakričal. Keith je skocil nazaj. KaCja grožnja v Kitajčcvih cceh ga je pripravila na vse, in njegov službeni re- volver je. po bliskovo skočil iz sltranskega žepa. Vendar i>a ta kretnja ni bila hitrejša kakor odgovor na San-Tung-ov kiik. V rate a. na loputnico so zazijala, stenski zasloni so se nenadoma napihnili, kakor bi jih bil voter napol. &an-Tungovi hlapci so planili v sobo in so vrgli na Keitha kakor tropa psov, da jih ni. mogel prešteti, kajii vse njegove misli so bile zbrano v boju proti Šan-Tungovemu revolvorju. Videl je, kako se je sveltila srebrna cev v soju svočo. Videl jo dim in plamon, ki je udaril' iz njo, toda po'ka ni čul, kajti proglasil ga je grom težkega sluX- benega revolverja, ki mu je odgovoril s točo ognja in svinca. Keith jo zaglodal, da je browning padol na tla in da se je Šan-Tung sesedel kakor prazna vreča. Vidol je rdočo meglo pi-cd očmi, ko jo dvignil orožje proti drugim. Strcljal je in se umikal proti vratom. ' Potem ga jo zadaj nekaj pograbilo in mu skoro odtrgalo glavo z rame: In zdi-knil je na tla. Revolver mu jo padol iz rok. Kopica teles je ležala na njeni. Žalte roke so grabile po njegovem vratul Cutii je vroči dih na svojem obrazu in začul tik t>>' svojom uSesu grgrajoče glasove. Slepa besnost, me- šanica divje jeze in gnusa, je pograbila Keitha. ßorü se je kakor Laokoon, ko so ga ovijale kače. Laket ^ roko, ki ga je davila, se je prelomila kakor bi bila ccv. Zavil je neko glavo nazaj, dokler ni visela mrtvo mod ključnicama; udarjül jo in lomil z divjo bos- nostjo in orjaško mocjo in oblit s krvjo, svoboden. jo planil pokoncu in prišel do vrat. Ka jih je odprl in zaloputnil za seboj, mu jc ostala pred očmi samo so zabrisna slika, da s'(a se od njegovih napadalcov pobrala lo dva. Za trenutek so je pomudil v malem predsobju- Gori na stopnicah je videl ljudi in luc. Vedcl je, da ki-vavi in da je njegova obleka raztrgana. V tej sinori ni mogel bežati. Na koncu stopnic, vratom nasproti, jo visel zastor, in sklepal je, da moi-a biti za njim c.kno. Z naglo kretnjo ga je odtrgal in se prepričal,| da je prav mislil. Trenutek nato je s hrbtom vti'i- okno in zaCutil je mrzli nočni vetoi-, ki mu je jjuhnil v lice. Vrata za njim so bila še zmei-aj zaprta- On pa je splezal po ozki deski in se spustil po žlebu na tla v ozko ulico za kavarno. Sam pri sebi so jc smojal. Dovolj so jih dobili! Na tomni cesti je obstal. Mrzel zrak mu je pah- ljal lica in mu izpihal iz duše vso besnost in gnus ki ga je prijel med bojem. Spet ga je obšel ledeni mir, tisti rnir, ki jo z njim s'tal Šan-Tungu nasproti Kilajec je bil mrtev. O tern je bil prepričan. Zdaj pn ni smel izgubiti trenutka. Cakala ga je usoda. Igi"' je bila pri kraju in izgubil jo je. Ostala so mu same šo ena vrata odprta. Tudi Conniston bi bil na nje govern mestu napravil kakor on. Zdaj se ne sine ve^ javilii McDovvollu, kajti San-Tung- jo bil mrtev in Mirjama Kirkstonova rešena. Zdaj je bilo prav in pö pravici, da so bori naprej za svoje življenje. Toila Mary Josephine je inorala to zvedoti. O»1 njega samegvi jo moraia to zvedeti. Zadnjic, da jc smol biti proti kakomu človeku odkrit. Ns da bi ga bil kdt> vide), jc prišel skozi ozl^ uličico v inosto in xv-n iz njoga. Cetrt ui*e na to jo šo' nn vkreber j)rci!i Brady jevi l^lailari. Luč jo gore la i" mu i-azsvetljevala pot v hrih. Mary Josephine ga je čakala. Stcv. 75. »Nova Doha« 18. IX. 1931. Stran 5. Šolske knjige f za vse sole, ki so določene v šolskem lctu 1931/32, se dobijo v V kn|iga?°Eii in veSetrgovini s jpapirjem ¦ Goričar & Leskovšek, Celje ^ Kralja Petra cesta fttev. 7—9 In Glavni trg Stew. 14. ^^ use šolshe in risolne potrebščine se dobijo v veliki izbSri v knjigae'iiE in veletrgovini 8 papirjem GoHčar & Leskovšek, CeSje Kralja Petra oesta 6tov. 7-9 in Glawni trg fttev. 14. DAMJAN VAHEN-SVETINOV: Aforizmi (lz zbirke: »Svetlobe in sence«.) Potopi se v samoto in samota te bo prerodila! * * Kdo je umetnik? Umetnik je človek kot vsakdo dru- gi, le da je slika življenja v njegovi duši jasnejšain popolnejša, kot slika v duši drugega človeka! ^akaj je umetnik? In kcdaj? Clovek — umotnik jo lc tedaj, ka- dar mu stopijo v dušo slikc, ki ga bol6 in jih mora preslikavati iz du- ze na papir! * * Umetnik nosi v svojem srcu, v svo- ji duši pečat neizmerne žalosti, ker življcnje spozna in ga doume; ta pečat pa ga teži in ga mora odtr- gati, da se vsa ta bolest izlije v u m e t n i n o ! Stavek za stavkom — misel za mislijo se trga iz njogove du- ze —, in gradi ponosno stavbo kul- ture — u m e t n i n o ! * * Resnica jo tisti kamen živijcnja, lei ga je Bog položil na trdo skalo, da je postavil nanj palačo bodočnosti — vero! A prišel je človek, izbil izpod pa- lace kamen HesnicG in palača bo- doCnosti se je zanj podrla! Kdo bo postavil nove temelje, kdo b° prinesel nov kamen življenja — Res n i c o ? * * ¦ - Clovek in M a m o n se bojujeta T človeku — Dobro in Slabo! * * Pa pravijo ljudje, da ni idealov! Ideali so, a so zaviti s plaščem la- Ži in neresnice! Ideali ženske duše so ostali, a Mam on je zasejal vanjo seme G re ha in Poželjenja, ki je vskalilo in obrastlo ideale. Išči, bedna ženska, išči, dokler ne najdeš človeka, ki bo s svojo ljubez- nijo oplel njivo tvoje duše in zbru- sil ideale, da se bodo svetili kakor božja solnca! * * ^adel je na kolcna pred te mo.ški in ti dejal: »Ljubiin te!« Udala si se mu, ker si verjela nje- govim besedam! Oskrunil te je, umazal je tvojo du- §o z dvema besedama — »Ljubim te!« Sivalni stroj »Singer«, skoraj nov, se po zelo ugodni cen' proda. Naslov v upravi lista. ^-e Vam zdrkne pentlia na svileni no- Savici, jo pustite pobrsti s posebnim aParatom v trgovinl ročnili del Pavli Ski^ovß, Gelj^ Vodnikova ulica 'n nogavica je zopet kot nova. 5p*cija!na mshanična deiounlco za popravilo strojev Rudolf KaSle, Celje Gosgioskia uSicL3 št. 24 se priporoča. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki ze obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Rmerlki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sociišča ter naložbam cerkvsnega in občin- skega denarja posveža posebno paznjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po nčsjnižji obrestni meri. Vse prošnje rešoje brezplafno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premozenjem in vso davčno močjo. Lokal se odda v Ceiju na Dečkovem trgu z lepim izložbenim oknom na Prešernovo ulico. Naslov v upravi lista. Moške noga- vice u IN CELJE UČENKA za konfekcijsko trgovino se sprejme. One, ki znajo šivati, imaio prednost. Cili RoK Celje, Kralja Petra c. 31. Učenko za Irgovino s čevlji sprejme CeBj», Narodni dam Sodi vinski, rablieni, se po ceni prodajo pri tvrdki P. Malkovic, Celje, pod okrožnim sodiSčem. 3-1 Lepa orehova spalnica se radi preselitve po ceni proda. Ogleda se lahko v Celju, Prešernova ulica 21, Baumgartner. Posredovalec dobi 10%- Sprejme se učenec za maufakturno trgovino. Vucko & drug, manufaktura, Celje, Kralja Petra c. 29. Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzcrvc, malinovec, oranzado, mineralne vode vedno svgžg v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE K:is»viK»ji - jp*ia»inl! Zaloga prvovrstnih svetovnih znamk! Ponovno znižaac cene! Izbira prcigranih klavirjev! — V najera! — Ugodna mesečna odplačila! Vsa popravila in uglaScvanjc strokovnjaško! lastno mesarijo, prekaievalnico in gosillno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčno. Spccijalüeta blaga zajamCcnu. Prodaja blaga na drobno in debelo. 2a ohilen ob.sk se pnporoča Josip Gorenfak, Franjo Dolžan Celje Za kresijo stev. 4 klepars&yo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj nauedene stroke spadajofa delo in popravila. - Cene zmerne. I^H^HH^B Post reib, točna In «olidtia! KMETSKA POSOJILNICA Y CELJÜ registrowana zadruga x neomejeno cavezo Pisarna v Prešernovi ulicä S Hranilne vloge obresfuje do 6—8% čistih, brez rentnega davka. Pri naložbi Din 50*— se dobi nabiralnik na dorn. Ätran 6. »Nova Doba« 18. IX. 1931. Stov. 75. ItajiMNli, Celjska posojilnica d. d. v Celju da sem otvoril in priredil poseben oddelek za dame. Trajni kodri, vodna ondulacija, onduliranje po najnižji ceni. Se priporoča ANTON ČOH, frizer Celje, Ljubljanska cesta 6 500 dinarjev tedensko pBačamo zgovornim osebam s številnimi poznan- stvi. Perssons, Liubüana, poStni predal 307. Znamko za odgovor. V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Otroške vozicke v znatno povečani izbiri midi po koiv kurenčnih cenah Kramar & Mislej, Celje. Uinski most bei po Din 7"—, portugizfc Din 8"—, iz domačih gone, se dobi v gostüni KANDUŠER, Celje, Prtšernova ulica. hzknui mv. „PROFITA" je najnovejše pralno sredstvo, ki ne vsebuje prav nobenih perilu Skodlji- vih snovi. „PROFITA" je za pranje vseh tkanin, od navadnih do najfinejših. Penlo je v teku 2—2 '/2 ure svetlo, snežno belo, razkuženo, s prvotnim novim sijajem. PERICE, GOSPODINJE, ne odlaSajte in takoj preizkusite 1 zavoj in prepričale se boste, da ste to pralno sredstvo do danes pogrešale. Prihranek na Casu, denarju in kar je glavno, /la ohranjevanju perila. „PROFITA11 1 zavoj za 40 1 vode. Dobi se v vsaki trgovini. Produkclja „Proflta" BRATA KLINAR Celje, Javno skladišče Kupuje in pro« d^jeä devize in Sprejema hranilnc vloge na knjižice in tekoči račuE ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnlcis Maribor^ Šošts&nj Ročni voziček skoraj nov, na štiri kolesa, se po ceni proda. Naslov v upravi lista. Oglejie si ročna dela razstavljena v izložbi trgo\ine ANTGN ŠINKOVEC, CELJE na vogalu Dečkovega trga in Prešernove ul. Ista sprejtma iz prijaznosti tudi raroč la. Malinovec pripravljen \z aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara iekiarna slPrs Orlu• z. Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.