ŽENSKO SREDNJE ŠOLSTVO V I
AVSTRIJI. SPISAL DR. IV. M. j
Razun nenmogoštevilnih strokovnih ali j
meščanskih šol in ženskih pripravnic, v j
katerih si vzgajajo dežele in država po-1
trebnih učiteljic, je pri nas v Avstriji bore 1
slabo poskrbljeno za višjo žensko izobrazbo, j
Kar se tiče tistih deklic, ki čutijo željo po |
najvišji izobrazbi, se zanje od merodajnih
oblasti sploh ni storilo mnogo več nego]
nič. Kar imamo zabeležiti napredka na;
tem polju, to gotovo vseskozi izvira iz^
zasebnih krogov, ki so spoznali nedostat-i
nost dosedanjega ženski mladini namenje- ;
nega šolstva. Nemčija, ki nam je vzor v)
mnogih drugih ozirih in tudi v šolskem]
vprašanju, ni prav nič pred nami; Rusija i
nam ,,ne more" biti vzornica, Francija inj
Švica nam ne smete biti, zato smo veci
ali manj navezani sami nase. To pa je pri]
nas težak porod, kajti treba mnogo studi-J
rati, veliko premišljevati, kakor slišimo j
vedno in vedno iz ministerskih ust. No,j
če moremo brez velikih žrtev veljati za j
blagonaklonjene pospešitelje celo ženskega]
študija, tedaj v božjem imenu. Tako trebaj
soditi tiste večinoma nevelike državne pri- i
spevke, katere vživa večina dosedanjih!
deželnih ali zasebnih dekliških licejev, tako i
morda tudi korak sedanjega naučnega mi-i
nistra o enotni uredbi srednjega šolstva j
za žensko mladino, ki je sicer vendar va-j
žen dogodek v razvoju tega šolstva. Država j
se je namreč kot taka začela zanimati zal
srednja ženska učilišča, jim priznala zna-j
čaj srednjih šol in odkazala delu gojenk
polje, kjer bodo mogle praktično vporab-j
Ijati v teh šolah in dalje na vseučiliščih i
pridobljene znanosti, j
Pod vplivom enakih prizadevanj na-
prednejših držav in pod pritiskom socijal-
nih razmer v domači državi je sklical mi-
nister Hartl meseca maja leta 1900. na
Dunaj enketo šolnikov, ki naj bi se izrekli
o enotni organizaciji ženskih srednjih uči-
lišč. Kot sad tega posvetovanja je izdalo
isto ministerstvo dne 11. decembra 1. 1900.
odlok, obsegajoč provizorični — kakor
povdarja — načrt ženskih šestrazrednih
licejev z značajem srednjih šol in pravico
izdajati zrelostna spričevala. Učni načrt
sloni na podlagi znanja, kakor ga more
pridobiti deklica na štiri- ali petrazredni
ljudski šoli. Pouku v jezikih (v materinem
in drugih modernih) je odmerjenega naj-
več prostora, nekoliko manj realijam. Za
redno dovršitev teh licejev je določenih
šest let. Predpis posebej povdarja, da se
je gledalo pri razdelitvi učne tvarine tudi
na to, da se učenka preveč ne obklada ter
da ji ostane še časa, da se izobražuje tudi
doma (v gospodinjstvu seveda). Po prebiti
zrelostni skušnji ima abiturijentinja pravico
vpisati se na filozofsko fakulto kakega
vseučilišča in lahko postane po prebitih
izpitih učiteljica na ženskih licejih. Klasična
jezika nista vsprejeta med obvezne učne
predmete, smeta pa se poučevati v po-
sebnih tečajih ; to je bistvena razlika med
temi liceji in žensKimi gimnazijami, kakor
jih bomo pozneje par omenili. Kot obvezni
predmeti so predpisani : krščanski nauk ;
jeziki : učni jezik [načrt je sestavljen z
ozirom na nemščino kot učni jezik, vendar
pa se lahko prilagodi tudi drugim učnim
jezikom, kakor izrecno povdarja spremnica
ministerstva], francoščina in še kak drug
jezik (ali deželni jezik) ; zemljepisje ; zgo-
dovina [s posebnim ozirom na kulturno

zgodovino in zgodovino umetnosti] ; ra-j
čunstvo ; naravoslovje; risanje in geome-;
trični nazorni nauk ter lepopisje. Neobvezni j
predmeti so : petje, telovadba, ženska ročna i
dela ; tudi o gospodinjstvu se lahko po- i
učuje v posebnih tečajih. Učni čas in;
predmeti so tako-le razdeljeni : I
Pogoji za vsprejem v ženski licej so
približno enaki pogojem za vsprejem v
gimnazije in realke. Vsprejemni izpiti se
vrše poleti in v jeseni. V I. razred se
sprejmo deklice, ki so dovršile lo. leto ali
je bodo vsaj tisto kol. leto. Ako želi vsto-
piti učenka v višji razred, treba ji napra-
viti izpit čez nižje razrede. Pri prestopu iz
meščanskih šol v licej se zahteva prav
tako izpit čez nižje razrede ; iz predmetov,
ki se podučujejo v istem obsegu tudi na
meščanskih šolah, se skušnja lahko opusti.
Učenke plačujejo šolnino, koje višino se
določa po krajevnih razmerah. Koncem
vsacega tečaja dobijo deklice spričevalo ;
razred se sme samo enkrat ponoviti Po
dovršenem VI. razredu se vrši zrelostna
skušnja, ki daje pravico za vstop na vse-
učilišče.
Kakor smo rekli, je glavni namen tem
učnim zavodom, da vzgoje prihodnje uči-
teljice za ženske srednje šole, oziroma
liceje. Da more položiti kandidatinja uči-
teljski izpit, zahteva se od nje i., da je
dovršila 22. leto, 2. zrelostno spričevalo
kake srednje šole (gimnazije, ženskega
liceja ali pripravnice^) in 3. dokaz, da je
bila kandidatinja vpisana najmanj 6 teča-
jev na kakem vseučilišču kot redna ali
izredna slušateljica.'*) Izpit sam se deli
kakor pri moških kandidatih na domačo
nalogo, klavzuro in ustni izpit. Skupine
predmetov so tudi podobno razdeljene ka-
kor pri moških.
Ministerstvo samo pa ni še nič storilo,
da bi z lastnimi ustanovami dalo dober
vzgled deželnim, mestnim in društvenim
ali zasebnim ustavom, vendar se skušajo
ti iz lahkoumljivih razlogov kar najhitrejše
preustrojiti po omenjenih predpisih. Da vi-
dimo, kako smo še zaostali v tem pogledu
v Avstriji, naj omenim najvažnejše ženske
srednje šole. Dunaj ima šest ženskih sred-
njih učilišč, a vsa so ali zasebna ali vzdr-
žavana od društev, kojim namen je pospe-
ševanje ženskega študija. Bolj tipu gimnazij
nego licejev se bliža „Pi ivate gymnasiale
Mädchenschule" s 6 razredi, katero je
1892. leta ustanovil „Verein f. erweiterte
Frauenbildung" ; na zavodu poučujejo vse-
skozi profesorji z moških srednjih šol.
. Gimnazijski tečaji za latinščino so zvezani
z ženskim licejem gospe dr. Evgenije
Schwarzwald. — Kakor v vsakem oziru,
tako tudi v tem Cehi uspešno tekmujejo
z avstrijskimi Nemci, kajti od leta 1890.
imajo v Pragi češko „Zasebno dekliško
srednjo šolo" (Soukroma divči stfedni
škola), katero vzdržuje društvo „Minerva" ;
podučujejo srednješolski profesorji. Razun
tega je v Pragi še 6-razredna mestna
dekliška višja šola in nemški ženski licej.
') Primeri odi. min. za uk in bogoćastje z dne
23.1m. 1897-
-) Poslušati morajo kakor moški kaudidatje tudi
predavanja iz pedagogike in nemščine,
18?
v Brnu imaio Čehi 6-razredni ženski li-
cej, katerega vzdržuje društvo „Vesna".
Razun že imenovanili imajo Nemci ženske
liceje v Brnu, Cernovicah, v Gradcu itd.,
drugod zopet takozvane višje dekliške
šole, kakor v Celovcu, Inomostu. Italijani
imajo popoln licej v Trstu. Slovenci imamo
le eno višjo dekliško šolo s tremi razredi,
katero je ustanovil mestni svet ljubljanski
v proslavo 50-letnice vladanja cesarja
Frana Josipa L, po katerem se ustav tudi
imenuje. Od leta 1900. ima šola pravico
javnosti ; na ustavu podučujejo večinoma
profesori ljubljanskih srednih šol.
Kakor videti iz tega pregleda, je pot
do višjih študij hčeram srednje- in manj
premožnih starišev zagrajena z velikimi,
deloma nepremagljivimi zaprekami. Razun
novoorganizövanih licejev, ki pa vedejo k
večjemu le do učiteljskega stanu, je mo-
goča pot do vseučilišča za žensko le po
privatnem študiju, ki pa stane ogromno
denarja ; kdor torej nima tega na razpo-
lago in kogar hčerka nima izredne vstraj-
nosti ter posebnega daru za učenje, ta
naj ne sanja o akademiški kariji svojih
hčera. Te vrstice sem napisal samo z
namenom, da bi nekaterim pokazal pot,
druge pa odvrnil od neplodnih iluzij ; na-
šel sem namreč stariše obojih vrst, ki so
govorili o gimnazijskih in vseučiliških štu-
dijah svojih hčera, ne da bi vedeli, s
kakimi težkočami so dandanes še združene
te reči.
183