Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe[]sv. Družine. ŠTEVILKA 10. ^ JOLIET. ILLINOIS, 28. DECEMBRA 1917. LETNIK XXTII _____ _ ——_ —— Predsednik Wilson prevzel vse železnice. Ves železniški obrat v deželi sedaj pod nadzorstvom zavezne vlade med vojno. MCADOO, GLAVNI RAVNATELJ. Pričakovana božična mirovna ponudba od kajzerja izostala. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Z. D. prevzele vse železnice. Washington, D. C., 26. dec. — Predsednik Wilson bode po svojih vojnih oblastih prevzel v posest in nadziral vse železnice in parobrodarstvene proge v Združenih Državah opoldne prihodnji petek. Predsednik je izdal proglas nocoj, sklicujoč se na svojo vojno oblast za prevzetje železnic in imenujoč zaklad-niskega tajnika McAdoo za službo glavnega ravnatelja železnic. McAdoo glavni ravnatelj. G. McAdoo ostane zakladniški tajnik in bo v svoji dvojni ulogi najmogočnejši uradnik v deželi, izvzemši Predsednika. Železnice bodo nadalje obratovane Po svojih odnosnih korporacijah pod vodstvom g. McAdoo in glavno opravilo železnJCnih prog postane prevažanje vojakov in vojnih potrebščin in zalog, kateremu bo vsa druga služba podrejena. Jamči pošten dobiček. Vlada jamči delničarjem vsake železnice dobiček enak vsaj povprečnim dobičkom železnice med fiskalnimi leti 1915, 1916 in 1917. Ce vzamemo vse železnice v deželi kot temelj, je bil splošni povprečni dobiček 5.21 odstotka na skupno naložitev glavnice. ( Lastnine, ki jih prevzame vlada. Lastnine, ki preidejo v nadzorstvo zavezne vlade, so: Vse železnice, obsegajoče 260,000 milj prog, v vrednosti $17,000,000,000. Vse obrežne, jezerske in rečne parobrodarstvene proge. Vse končne postaje, terminalne kom-panije in terminalne združbe. Spalni vozovi in parlor-kare Pull-manove kompanije. Zasebne železniške proge klalnic^in drugih podjetij. Vsi železnični elevatorji in blagovna skladišča. Vse železnične telegrafske in telefonske linije. Zakon, ki daje oblast. Predsednik prevzame v posest železnice po izvršilnem razglasu vsled oblasti, podeljene mu po predpisu vojno-prilastitvene postave z dne 29. avg. 1916, ki se glasi: "Predsednik je v času vojne pooblaščen, po vojnem tajniku vzeti v posest in nadzirati vsak sistem al^ sisteme prevoznih prog, ali vsak del istih, ter jih uporabljati do izključitve, kolikor utegne biti potrebno, vsega drugega prometa na njih za prevoz ali prevažanje čet, vojnih zalog in opreme, ali za take druge svrhe v zvezi z nujno silo, kakor utegne biti potrebno ali zaželeno." Zakaj je vlada prevzela proge. V naznanilu, priloženem proglasu, pravi predsednik, da se je odločil za to korenito odredbo, "ker je postalo neobhodno potrebno zame, storiti tako". V svrho, da se mobilizujejo v kar najkrajšem času vsi gmotni pripomočki dežele za vojskovanje, se morajo železnice, pravi predsednik, organizirati, vzporediti in obratovati pod enim edinim oblastvom. govern odgovoru na boljševiške mirovne ponudbe. Ne samo, da ni dospela nobena beseda glede miru v uradne stane, nego položaj na ta Božični dan ni pripustil misli na kako možnost mirovnih ponudb, ki Jbi jih mogla gojiti ta vlada. Kajzerjev izporočeni nagovor pred njegovimi četami severno od Verduna so uradniki prečitali z globokim zani- manjem. Tisti, ki so v tesni zvezi z vojnimi podjetji, so enodušno izražali, da je bil dobro uprizorjen, ali samo za domačo porabo in političen učinek. i Samo "mirovne grožnje". Uradniki državnega departmenta so rekli, da niso pričakovali noebnih mirovnih predlogov od kajzerja. Edini predlogi nemškega izvora, pričakovani ob tem času, so rekli, bi bili nadaljnja 'propaganda, določena za ostrašenje sovražnikov Nemčije in izpodbudo nemškega ljudstva. Uradniki ne mislijo, da ima kajzer kake resne mirovne namere ob tem času, izvzemši tiste, ki so odločno nemškega znaka. Kajzer bi želel, pravijo, vojaški mir, prisiljen na svoje sovražnike po odločilni vojaški zmagi, ako bi mislil, da jo je zmožen doseči. Nemških "mirovnih groženj" je pričakovati tako dolgo, dokler cesar Vil-helm misli, da jih njegov začasni položaj jamči. Ne more nadomestiti izgub. Ničesar ni v vojaškem položaju, pravijo veščaki, kar bi jamčilo kajzerjevo mnenje, da bi lahko prisilil nemške mirovne pogoje na entento. Vojaška oblastva izjavljajo, da je izboljšal svoj lastni položaj s tem, da se je iznebil svojih vzhodnih sovražnikov med zadnjim letom, toda nezmožen je dati nemškim vojakom bojno moč, ki so jo izgubili, med tem ko je spravljal Ru sijo iz vojne. Ob dvinski liniji je kajzer prepodil Ruse iz Galicije in jih dejansko od stranil od vsakega nadaljnjega zadržka s svojimi vojaškimi podjetji. Na jugu je pregtial Italijane iz Trentina in Trsta, ali vojaški kritiki ne mislijo, da more prodreti dalje proti jugu. LAHI IZGUBILI NEKAJ VRHOV. Rim naznanja, da je borba na Asiaški visoki planoti zopet skrajno besneča. vi uradno poročilo, izdano danes po nemškem generalnem štabu. NEMO SE ZBIRAJO NA ZAPADU. Pripravljajo velikansko ofenzivo, kakor poroča Washington, D. C. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Berlin, 25. dec. — Na Strumski planjavi je bilo živahnejše topniško streljanje. Sovražen napad na bolgarske postojanke severno od Dojranskega I jezera so se zlomile. Na Strumski pla-| njavi so bili živahni predstražni spopadi. NIKOLAJ LENIN PRIPRAVLJEN NA BEG- Boljševiški voditelj misli zapustiti Pe-trograd, kjer mu tla postajajo prevroča. VEDNO VEČJE ZMEDE V RUSIJI. Rusko-nemika mirovna pogajanja zopet odložena. True translation filed with the postmaster at Joliet. 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. j Nobene mirovne ponudbe. Washington, D. C., 25. dec. — Nobena uradna beseda ni bila sprejeta v Washingtonu do pozne ure nocoj glede božičnega mirovnega predloga od nemškega cesarja Vilhelma, niti o nje Družina zgorela. Greenwood, S. C., 25. dec. — Žalo-igra se je odigrala sredi božičnih slav-nosti tukaj danes. Namesto božične zabave, ki so jo nameravali, so mrs J. L. Whitman in njeni šesteri otroci, v starosti od 3 do 13 let, mrtvi. Zgoreli so v svojem domovanju davi zarana. Vzrok požara ni znan. \ T: » ■ ■ • -i.:--- v»- . - :> • ■• Trtfe translation filed with the post-1 master at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October m lie 6, 1917. P Laška fronta. Rim," 25. dec. — Na Asiaški visoki planoti se je bitka nadaljevala srdito in krvavo ves včerajšnji dan in je od-1111 jenjala po silnosti šele zvečer. Naši protinapadi, podjeti več ur pred svi- st torn, so se posrečili vkljub težavnemu ISI terenu in zelo nizki temperaturi, tako In' da smo ustavili sovražnika in prenesli bojevanje v postojanke, iz katerih smo p se umeknili prejšnji dan. I ^ Sovražnik je branil pridobljeno o- P* zemljr z veliko trdovratnostjo, podje- 11 mal protinapade in osredotočeval pred svojo linijo močno streljanje iz števil- jz' nih baterij. Med menjavami ljute borbe so bile 51 nekatere baterije in mnoge strojne pu-ške, ki smo jih zapustili v razdejanih linijah, zopet dobljene. Neka sovražna kolona, prodirajoča n od Bertiga proti višinam zapadno od 11 Malge Costalunge, je bila razdejana po s našem streljanju. ^ Nekemu bataljonu se je posrečilo, ' iztrgati sovražniku in obdržati nekaj ^ časa vrh Monte Val Bella, dočim so I drugi oddelki splezali na slemena Col del Rosso in se spopadli s sovražni- 1 kom pod vrhom gore v težkem boju j' od moža do moža. Med bojem so stoteri naši topovi I vseh kalibrov neprestano bombardo-1 vali sovražne čete, razkropljali osredo- ^ torbe za linijo in ustavljali prodiranje I pomožnih čet. Ujeli smo število ne-1 prijateljev. True translation filed with the post- . master at Joliet, 111., on December 27, ' 1917, as required by the act of October i 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 25. dec. — Med Asiagom in 1 Brento so čete feldmaršala Conrada von Hoetzendorfa naskočile Col del I Rosso in sosedne višine proti zapadu I in vzhodu. Živahen topniški dvoboj se je na-1 daljeval ves dan med Asiagom in Brento. Sovražni protinapadi proti našim nedavno pridobljenim postojankam in sunek pri Monte Pertica so bili odbiti. Število ujetnikov vsled spopadov okrog Cola del Rosso se je povečalo na več nego 9,000, vštevši 270 častnikov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Angleško poročilo. London, 25. dec. — Odkar so britanske čete prevzele del italijanske fronte ni bilo izpremembe na britanski fronti. Bili so dejanski protinapadi in naši zrakoplovci so se dobro izkazali, a so bili ovirani po neugodnem vremenu med zadnjimi dnevi. Nekoliko snega je padlo in mraz je hud, posebno v gorah. Zdravje in občutje vojakov sta dobri. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Vzeli in izgubili dva vrha. Rim, 26. dec. — Col del Rosso in Monte Val Bella na Asiaški visoki planoti so italijanske oete: zopet pridobile v protinapadu včeraj, ali bilo je nemogoče, obdržati^ ju, je naznanil vojni urad danes. Avstro-nemški napad je bil podjet med Coloni del Rosso in Frenzelsko dolino. Vendar sovražnik rii bil zmožen, prodreti onkraj Sasse, tik višine Col del Rosso. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Poročilo iz Berlina. Berlin, 26. dec., prek Londona. — Silni protinapadi proti avstro-nemškim postojankam na Coin del Rosso in sosednih višinah na obeh straneh so se zlomili včeraj s težkimi izgubami, pra- True translation filed with the post- m I master at Joliet, 111., on December 27, jc 1917, as required by the act of October g 6, 1917. Francoska fronta. London, 25. dec. — Ujeli smo nekaj p mož v ponočnih patrolnih spopadih ^ južno od Cambraia. Znatno obojestransko topniško streljanje je bilo snoči zapadno od La Bassee in vzhod- ^ no od Ypresa. Sovražen napaden oddelek je bil ^ prepoden jugovzhodno od Ypresa. Znatno sovražno topniško streljanje je bilo popoldne blizu kraja Epehy in ^ in južno od Poelcapella. z Pariz, 25. dec. — Kanonada je bila ^ zdajpazdaj na raznih točkah ob fronti. Sovražen napad na eno naših malih I stražišč pri Caurierškem gozdu (Ver-dunski okraj) je bil brezuspešen. Berlin, 25. dec. — V Flandriji, pri Labasseeškem vodovodu in jugozapad- j no od Cambraia je bila bojna delav-Inost poživljena zdajpazdaj. Na obeh s straneh reke Meuse, pri Hartmanns- c Weilerkopfu in v Thannski dolini je topniško streljanje naraslo v prestan- j kih. I True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1 , 1917, as required by the act of October 6, 1917. ' i I Avstrijci na zapadni fronti. Washington, D. C., 26. dec. — Uradna poročila, prejeta tukaj, pravijo, da Nemčija zbira čete na zapadni fronti v I svrho priprave za pričakovani napad na ali francoske, ali britanske postojanke in da so primešane avstro-ogr-" I ske čete. Približno število sovražnih divizij, ■"premeščenih na francosko-belgijska bojna torišča ni'bilo omenjeno, ali ar-Imadni uradniki pravijo danes, da je n vkljub nasprotnim poročilom iz za-a padne fronte prav zelo verjetno, da so ■1 se Nemci pripravili za ogromen po-u I gon in da je vsak dan pričakovati za- I četka ofenzive. L-1 Nekateri častniki so izjavili, da je n I položaj eden največje važnosti, in vo-ti jaški veščaki, ki so se vrnili, so na-znanili, da so francoske čete v največji o napetosti, pričakujoč sovražnega u-hlarca. Visoki častniki tukaj so izra-I žili mnenje, da bo nemški pogon tako 0 silen in dolgotrajen, kakor je bil obupni napor, osvojiti Verdun, čigar u-soda je visela v ravnotežju več mese- J cev. \ 1 Polna moč na zapadu. .,. Nemčija, je bilo rečeno, bode bolje pripravljena za svojo novo ofenzivo, nego je bila celo za največji napor prestolonaslednikov pred Verdunom. ker ni zadržana na vzhodu, ko je Ru-_e I • • '. sija izven vojne. Tu mislijo, da je premestila iz Rusi-81 je na zapadno fronto večji del najbolj- 0 šili čet med 147 divizijami vseh so-111 vražnih krdel, ki so bila vzdrževana na vzhodu, preden je bil izpodrinjen |e Kerenskij na Ruskem. ___ True translation filed with the post-Imaster at Joliet, 111., on December 27, t" 1917, as required by the act of October 7. 6, 1917. 5r Žalosten Božič v Nemčiji. Geneva, 26. dec. — Pojavi nemškega Božiča, pravi novica izza meje, so bi'i 1 ženske in otroci, javno proseči vbogaj-j.j me po zasneženih ctstah, da si utešijo 3_ svoj glad, in izgredi v nekaterih kra-je jih. Samo bogatinci so imeli dober, jI ali navaden obed in zanj so plačali visoke cene, prav do $50. Cerkve v Nem- et čiji so bile večinoma zaprte vsled po-,0 manjkanja premoga. a- iC True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October t- 6, 1917. '7, Osem banditov usmrčenih. er Marfa, Tex., 26. dec. — Osem bandi-toV je bilo usmrčenih včeraj, ko so raneherji in ameriški konjiki streljali — na mehiške vpadnike. Ti'so prej u-m smrtili Michaela Welcha, Z. D. pismo-o- nošo, in njegova dva mehikanska sla se ter oplenili L. C. Britestona v Candč-a- lariji, Tex. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemci premeščajo čete. Petrograd, ponedeljek, 24. dec. — Praporščak Krylenko, vrhovni poveljnik armade, je naznanil v boljševiški glavni stan v nedeljo, da Nemci premeščajo čete v zelo velikih številih in tako hitro, kakor je mogoče, na zapadno fronto in na jugozapadno rusko fronto. Leon Trockij, boljševiški minister zunanjih stvari, je opozoril mirovno delegacijo na to dejstvo. Posebno brzojavka iz Brest-Litovska naznanja, da Nemci še niso pripravljeni za odgovor na rtiske mirovne pogoje in vsled tega je bila seja mirovnih delegatov odložena do ponedeljka popoldne. Poročajo, da je odbitev od strani Nemčije, izdati popotne liste nemškim socialistom Haase, Ledebour in Kaut-sky, ki želijo iti v Stockholm, da se seznanijo z ruskimi revolucijonarnimi ' razmerami, napravila na Ruskem vtis, ki utegne ovirati mirovna pogajanja. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, 1917, as required by the act of October r 6, 1917. Lenin se pripravlja na beg. Stockholm, 25. dec. — Nikolaj Le-a nin, boljševiški voditelj, se pripravlja v na beg iz Petrograda, kakor poročajo j iz zanesljivega vira semkaj danes. Boljševiški voditelji si predočujejo, da utegnejo mirovna pogajanja, katera so nameravali, izpodleteti, ako se ali-j iranci ne pridružijo pogajanju. Pred J oči si postavljajo tudi, da če ta pogajanja izpodletijo, bosta večina ljudstva e in armada proti njim. i- 0 True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on December 27, j. 1917, as required by the act of October 6, 1917. ie Nova vlada v Voronežu. >" Seattle, Wash., 26. dec. — Nikolaj 1- Boglojavenskij, ruski konzul v Seattlu, ii je naznanil danes, da je prejel brzojav-ko potom Indije, ki pravi, da je bila ustanovljena nova ruska vlada v Voro-o nežu, glavnem mestu pokrajine istega imena med Moskvo in Rostovom, ob Azovskem morju, e- _ True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 27, je 1917, as required by the act of October o> 6, 1917. 3r Pogajanja odložena. n' London, 26. dec. — Rusko-nemška L,~ mirovna pogajanja, ki so se imela zopet pričeti v ponedeljek po odložitvi v svrho, da utegnejo Nemci sestaviti svoj odgovor na ruske pogoje, so bil^ zopet odložena za en dan, kakor po-la roča brzojavka iz Petrograda na Ex-!n change Telegraph. Brzojavka pravi tudi, da so Nemci prosili za nadaljnjo odgoditev do dne 14. januarja. '7- Dvoji komisiji za mirovno pogaja-er nje bosta sestavljeni, ena se snide v Petrogradu in druga v Odesi. Obe bosta pretehtovali samo vojaške raz-glede položaja. Tretja bo v kratkem i'1 imenovana, da pripravi vse potrebno za pričakovano evropsko mirovno 3° konferenco. a- _ ;f' Jolietske novice. n —Slovenci so povsod. Skoro naj-manjšj narod na svetu smo Slovenci, ali dobiti nas je povsod. Tako so v službi Strica Sama tudi slovertski godci in godbeniki,- Pri koncertu, ki ga je priredila The Great Lakes Naval 7 ' Training Station Band, 150 mož bro-ei ječa mornarska godba, v jolietski visoki šoli v soboto zvečer v svrho agitacije za vojno hranilno varčevanje, je li- sodeloval kot godbenik tudi Slovenec so Anton Zeleznik, doma iz Št. Vida nad ali Ljubljano, sedaj že več let nastanjen u- v bližnji slovenski naselbini Wauke-o- gan, 111. O ti priliki je obiskal med ila drugimi tudi g. Simona Šetina, slovenly- skega kamnoseka, ki sta si ožja znanca še iz stare domovine. 1C translatl°n filed with the postmaster at Joliet, III., on December 27, 1917, as required by the act of October 6, 1917 BLATO V FLANDRIJI NE USTAVLJA ANGLEŽEV, NITI SE ALIIRANCI NE STRAŠIJO FLAN- DRSKIH PEŠČIN. ncio opočasniti ^^ S° b''e ncl0 Franc'je in Belgije, se vrši po pustih peščinah flandrskih. Spodnja fotografija kaže neznanskih čet v peščinah. Puh dima je iz strojne puške. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 26. dec. — Božični dan je za nami. Ob najlepšem vremenu smo ga obhajali pri nas: nič snega in le malo mraza. Praznično razpoloženost naših duš je motila samo žalost ob spominu na drage svojce, ki trpe vsled vojne, ne da bi jim mogli mi pomagati Naša radost je bila prisiljena, ko smo se pozdravljali z običajnim božičnim voščilom in obsipali z utrinki večne ljubezni, v kateri je Dete božje pre-rodilo vesoljni omikani svet. Prerodi-lo v ljubezni? Da. Toda le preprosta ljudstva, ne pa kraljev in cesarjev in vseh tistih, ki vladajo omikani svet. Ti ne poznajo krščanske ljubezni do bližnjega, sicer ne bi bila razvihrala strašna evropska vojna. Pa molčimo rajši o tem, ker je prežalostno. V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa smo praznovali Božič kar najsloves^ neje. Službe božje so se vršile po določenem sporedu ob S., 6., pol 7., 8., 9. in 10. uri dopoldne. Svečano pritr-kovanje na zvonove je privabilo zlasti k petim sv. mašam toliko vernega ob činstva, da so bili v prostrani cerkvi vsi prostori zasedeni. Med lepo okrašenimi altarji je vzbujal splošno pozornost oni na levi strani, kjer so bile sredi rož in smrečja napravljene krasne jaslice, razsvetljene z električnimi lučicami, ki so bile videti kakor sveto-nočne biserne zvezdice. Naše čč. šolske sestre zaslužijo javno pohvalo za prireditev lepih jaslic in okrasitev al-tarjev. In cerkveno pejje? Bilo je krasno. Sedemindvajset deklet in go-spodičen je bilo v pevskem zboru, ki je pel latinsko mašo in slovenske božične pesmi s tako vnemo, da je petje segalo v srca in povzdigovalo poslušalce v nebeške višave. Mogočen vtis so napravili tudi cerkveni govori, ki sta jih imela g. župnik, Rev. John Plevnik, in g. kaplan, Rev. John Plaz-nik. — Srečno novo leto voščimo še enkrat na tem mestu vsem cenj. naročnikom in prijateljem Amerikanskega Slovenca. In najsrečnejše novo leto želimo naši materi Sloveniji, ki ji Bog izpolni vse želje! — Ustanovni shod jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze bo prihodnjo nedeljo, dne 30. decembra, ob 2. uri popoldne v dvorani K. S. K. J. Slovenska Narodna Zveza je organizacija, ki ima namen, združiti narod v narodno-obrambni organizaciji in ga zediniti v pomoč naši stari domovini, tako da bo v odločilnem trenutku jasno in glasno in enodušno izpovedal pred celim svetom, da je za zedinjenje Slovencev, Hrvatov in'Srbov v stari domovini, tako da bodo sami odločevali o svoji usodi in ne bodo več ponižni sluge tujih kraljev in cesarjev. O vsem tem se bo govorilo na shodu. Vsakdo, ki ima še kaj čuta za svojo staro domovino, za bodočnost slovenskega naroda, je vabljen na shod. Mi ameriški Slovenci izginjamo v angleškem morju. Preden pa izginemo, pokažimo jasno in glasno, da nam v prsih bije slovensko srce, da sočuvstvu-jemo z našim narodom tam pod Triglavom, ko hrepeni po svobodi in sklepa najtesnejšo zvezo z brati Hrvati in Srbi v medsebojno obrambo pred naklepi nemškega kajzerja in njegovih hlapcev. V nedeljo na shod! — Na Silvestrov večer, dne 31. t. m., priredi slavno društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. veliko plesno veselico v prostorih naše stare šole sv. Jožefa. Vstopnina samo 25c. Nikar ne pozabite na to veselico, kajti dr. sv. Genovefe vam jamči, da se boste izborno zabavali. Še vse prireditve tega društva so imele najsijajnejšl uspeh. Zatorej na svidenje prihodnji ponedeljek zvečer! — Članice pevskega zbora društva sv. Cecilije so veselo presenetile gospo A. Nemanichevo, svojo učiteljico, s krasnim šopkom svežih cvetlic kot božičnim pozdravom včeraj popoldne, ko so se zbrale v njenem domovanju, Raynor & Granite sts., na veselem se-«tanku. Gospa jih je imenitno pogostila. In potem je gdčna. Margaret Nemanich zaigrala na piano in sledilo ■je slovensko in angleško petje in drugo razveseljevanje. Zvečer je vsa vesela družba obiskala Princess-gledišče. — Na obisku. V gostoljubni hiši g. Mihaela in ge. Helene Sekola, 101 Indiana street, so bili v ponedeljek na obisku gg. Albert L. Hochevar, John Hochevar in njuna sestra ga. Annie Molitor, vsi iz South Chicaga, 9627 Avenue M. G. Albert L. Hochevar nosi lično uniformo vojaka narodne armade ameriške in se je nahajal na božičnih počitnicah. Lep fant je in lep vojak, da je Stric Sam lahko ponosen nanj. Njegov sedanji naslov je: Co. C. 332nd M. G. Bn„ Camp Grant, 111. V novem letu odide na Francosko. — Božične pozdrave pošilja tem polom vsem svojim prijateljem in znan- cem g. Steve G. Vertin, Co. F. 346 Inf., Camp Pike, Ark. — V korporala ali desetnika je bil povišan jolietski rojak Nicholas Per-še, in sicer že dva meseca potem, ko je stopil v vojaško službo. Med vojake je odšel dne 19. sept. t. 1. Poprej je stanoval pri g. N. Klepcu na Broadway. grebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet. Adv. St. Stephen, Minn., 23. dec. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim malo prostorčka za ta dopis. Pretečeno sredo je častiti župnik krstil nekega fanta, ki je bil protestant in je prestopil v sveto katoliško cerkev. Zdaj pa voščim veselo novo leto vsem Slovencem, pa tebi, urednik tega lista. Ti nimam nič veselega poročati. Nam je pokosila bela žena smrt najstarejšega naseljenca te župnije, g. Gregor Peternela. Prišel je v Ameriko leta 1866 aprila meseca. Rojen je bil na Dovjem na Gorenjskem. V starosti 79 let let se je nastanil na home-steadu najbliže cerkve, kar jih je bilo tukaj. V samoti še med Indijanci si je naredil hišico iz hlodov, katera še danes stoji, jo še zato vzdržujejo, ker so se zbirali Slovenci in pa častiti duhovniki v nji: Rt. Rev. J. F. Buh, Rev. Ločnikar, O. S. B., Rev. Tomazin in drugi, ki so tam tudi prenočevali. Napravil si je potem krasno hišo iz opeke, v kateri stanuje zdaj njegov sin Frank. Sebi in soprogi je naredil lepo krasno hišico bliže cerkve na večer življenja. Bolan je bil 8 tednov; je imel želodčno bolezen. Oženil se je 1. 1874, vzel je Heleno Černe. Imela sta 5 otrok, 4 žive zapušča, dva sina in dve dekleti. Frank in Mary sta na farmi, Helena je pri materi, Andrej je pa na Albany v banki za kasirja. Je tudi umevno, da je bil tudi za cerkev dober, je veliko pomagal pri prvi cerkvi, ki so jo težko delali in tudi ni imel zaprtih rok pri novi cerkvi. Solznih oči smo položili dobrega starčka v hladni grob... Rahlo naj Vas zemlja krije, luč nebeška naj Vam sije, mir in pokoj naj Vam bo! Ura tudi nam odbije, da za Vami pridemo. John Poglajen. Drobiž iz slovenskih listov. Collinwood, O. — V nedeljo, dne 16. t. m., zvečer smo imeli tu v cerkveni dvorani prav dobro obiskan shod za Slov. Nar. Zvezo. Govorili so rojaki J. Ambrož, A. Grdina, P. Schneller, R. Trošt in M. Intihar. Vstanovilo in organiziralo se je podružnico SNZ za Collinwood.' Vpisalo se je takoj mnogo rojakov. Predsedniku Wilsonu je bila odposlana resolucija o zvestobi in vdanosti Slovencev napram Združenim Državam. Newburgh, O. — V Plutovi dvorani je bilo v nedeljo zvečer javno zborovanje newburških Slovencev v svrho, da povedo predsedniku Wilsonu, da so Slovenci zvesti in hvaležni svoji novi domovini ter da ustanovijo podružnico Slov. Nar. Zveze za Newburgh in tako pokažejo, da jim še bije srce za svoje ljube rojake v stari domovini. Govorili so poleg domačinov še gostje iz Clevelanda in sicer gg. A. Grdina. P. Schneller in R. Trošt. Cleveland, O. — "Sloga" z dne 20. t. m. poročat Umor. Med drugimi žrtvami grozjnih razmer, ki vladajo sedaj v Clevelandu, ko ni človek nikjer varen pred krogljo propalega človeka, sta postala tudi dva Slovenca, John Telban, gostilničar na 990 E. 61 St. in Frank Juh, stahujoč na 1009 E. 61 St. V torek večer, 15 minut črez 10 sta stopila dva zakrinkana roparja v gostilno John-a Telbana. Pri mizi za vratmi so sedeli trije Rumunci in na koncu bare je stal Frank Juh. Roparja sta takoj namerila samokrese na Juha in ga ustrelila. Med tem pa je zgrabil gostilničar Telban težak kozarec, ter ga vrgel enemu izmed napadalcev v glavo. Na to sta tudi nanj ustrelila. Ko se je zvrnil za baro, se je eden izmed zločincev sklonil črez baro, ter še dvakrat ustrelil na ležečega Telbana. Oba sta bila takoj mrtva. Roparja sta odšla potem skozi vrata in ube-žala v temo. Žena in otroci Telbana, ki so že spali v I. nadstropju, so prihiteli doli, ko so zaslišali strele in dobili ljubljenega očeta vsega v krvi. Takoj so poklicali policijo in na lice mesta je takoj tudi prihitel Mr. Grdina z ambulanco. One tri Rtimunce, ki so bili v gostilni ob času napada, so vzeli na policijo, da bodo izpovedali, kar vedo o napadu. Kakor se splošno sodi, sta postala umorjena žrtvi maščevanja. Bilo je pred dobrim poldrugim mesecem, ko so roparji napadli in oropali nekega mladeniča, ki se je vračal iz Telbanove gostilne. Ko je prihitel Telban na nje govo vpitje ven, je zagrozil napadal cem, da jih že pozna in da jih bo na znanil, kar je tudi takoj drugi dan sto ril. Na njegovo obtožbo so bili areti rani trije osumljenci. Telbanu pa se je zagrozilo, da bo že dobil ta svoje, da jo bo zato že skupil. Da je bil u-mor samo iz maščevanja priča dejstvo, da roparja nista vzela nobenega denarja iz blagajne. John Telban je bil star 31 let, ter je bil v Ameriki že 17 let. Tu zapušča ženo in šest otrok, pet hčera in enega sina. Najstarejša je stara 13 let, najmlajši pa 16 mesecev. V domovini v Borovnici ima stariše in dve sestri, tu pa še enega brata. Gostilno je kupil pred 5 meseci od Mr. Ogrina, pač ni slutil, da bo tako usodepolna zanj. Spadal je k društvu Slovenec št. 1 S. D. Z. in društvu sv. Jožefa. Frank Juh pa je bil star 26 let, doma je bil iz Trebanjske fare, ter je spadal k društvu Loška dolina. V stari domovini zapušča očeta in dve sestri, v vojski sta mu bila pa ubita dva brata. Stanoval je ves čas pri družini Kašič na 1009 E. 61 cesti, ter bi ravno imel oditi k vojakom. — "Clevelandska Amerika" z dne Ž4. t. m. poroča: Še ni pojasnjeno, kdo je umoril rojaka John Telbana in Fr Juha, roparji Garfield banke še niso pod ključem, ko se je pripetil v soboto ponoči nov umor v Clevelandu, hlad nokrven umor, katerega žrtev je bil George Novak, star 25 let, stanujoč na 2928 Solon Rd. Našli so ga mrtvega, z obrazom v cestnem jarku na vogalu Edgehill ave. in Coventry Rd. Pol ure predno so našli mrtvo truplo, je Novak zapustil svojo ljubico Miss Hilfer v katere družbi se je nahajal popoldne mestu, kjer je ona kupovala za božič. Novak je vozil po mestu z dekletom v svojem avtomobilu. Pozneje je peljal dekle domov, na 3448 Euclid ave. in pol ure pozneje je bil umorjen. Avtomobil so kmalu potem dobili na Coventry Rd. blizu Cedar ave. Bil je ves s krvjo oblit. Policija je prepričana, da je Novak na vožnji proti domu vzel nekega tujca v avtomobil, da sta imela spotoma prepir, nakar ga je tujec ubil. Morilec očividno ni bil objednem ropar, kajti pri mrtvem Novaku so našli $73, njegovo uro in sploh vse, kar je imel pri sebi. Novak je bil uslužben pri Peerless Motor Co., Quincy ave. in E. 93rd St. DR. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN. (Dalje.) Govor Dr. Korošca ob odprtem grobu. Predsednik Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec, se je, kakor poročata Slovenec in Slovenski Narod' 15. oktobra, poslovil od svojega prijatelja ob njegovem odprtem grobu z naslednjim govorom: Predragi prijatelj! ...V tej svoji veliki ljubezni si se obrnil do najrevnejšega med revnimi do svojega milega, dragega slovenskega naroda. Videl si, kako ta naš narod trpi, čutil si ž njim in zato si ga še bolj ljubil. Videl si njegovo siromaštvo, zato si se prizadeval za njegov kruh; videl si njegovo zanemarjenost, zato si skrbel za njegovo izobrazbo in prosveto. Še več! Videl si, da je tvoj narod okovan v okove, da je tlačen, da ni svoboden med drugimi svobodiiimi narodi. Zlasti si to videl v nedavno preteklem času, ko se je vrgel ves svet na nas, ko so nas z bajoneti gonili skozi podivjano tolpo, ki je pljuvala na nas, nas psovala in nas bila, ko so naši najboljši ljudje propadali-v ječah. Tedaj si spoznal trpljenje pod tujim jarmom. In v teh težkih časih se je porodila v tebi misel za osvobojenje našega bednega naroda. Jasna in jepa je bila tvoja misel. Videl si, da je postal naš Jugoslovanski narod zrel v tem splošnem velikem krvolitju, da se osvobodi, da osnuje svojo lastno, neodvisno državo, da vrže s sebe tuji jarem. In ko si to uvidel, si odvrgel od sebe vse strankarske okove in poiskal si vezi, ki vežejo celokupni jugoslovanski narod. Hitro si začel delati, hitro, da uresničiš svojo veliko idejo. Mi, ki smo bili s teboj, vemo, kako si gorel za uresničenje te misli, kako si neumorno pridobival prijatelje, kako si neprestano razširjal naš krog in kako si znal razganjati vse predsodke. Tvoja ideja je rasla in se širila med nami. Polni zaupanja smo gledali v bodočnost in verovali, da se bo naše osvobojenje uresničilo. Toda, kaj si nam storil? Tedaj, ko smo te najbolj potrebovali, ko so se nam stavljale največje zapreke na pot, ravno sedaj, ko se tujci pripravljajo, da nam nalože novo trpljenje, ravno sedaj greš in naš ostavljaš. Tvoja smrt nam bo rodila nove sovražnike, ki odprto rovarijo proti nam in nam delajo ovire, da bi se ne uresničila tvoja velike ideja. Vsled tega vzdihujemo na tvojem grobu, ker si nas ravno sedaj, ko te najbolj potrebujemo, zapustil bai ti, v katerega smo najbolj zaupali. * Ali, bratje in sestre, na grobu dr. Kreka ne smemo vzdihovati. Iz groba čujem glas: I.evate capita, quoniam appropinquat redemptio vostra — dvignite glave, kajti bliža se vaše reše-nje—. Roko v roki hočemo iti naprej po naši poti, da dosežemo zedinjenje jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odločni, dosledni, da uresničite veliko misel svojega naroda. To velja za nas vse, to velja zlasti za nas, ki smo odgovorni narodu za svoje delo. Mi slišimo tvoj glas iz groba, ki nam nalaga slogo, ljubezen in neumorno delovanje za našo sveto stvar. To tvojo oporoko sprejemamo tu pred celim narodom. V prvi vrsti hočemo mi, tvoji najožji prijatelji iz Jugoslovanskega kluba, zastaviti vse svoje sile, da se uresniči tvoja ideja jugoslovanske države. Srbi; Hrvati in Slovenci se bodemo borili skupno za to veliko misel." Z ozirom na ta govor pristavlja Slovenski Narod: "Ostal bo nepozaben onim tisočem, ki so spremili pokojnika do groba. Masa je plakala, ali vendar so se oči, polne solz, zasvetile, sklonjene gl^ve se dvignile, ko nam je vodja naših narodnih poslancev zaklical: "Dvignite glave, ker se približuje Vaša rešitev! Napravilo je globok utis, ko je podal knezoškof Jeglič po tem govoru govorniku, ki je napovedal ne-omahljivo borbo za našo jugoslovansko stvar." Ostali govorniki. Za dr. Korošcem je govoril predsednik Češke Zveze, F. Stanek, ki je po-vdaril solidarnost Čehov in Jugoslovanov v borbi za Svobodo. "Z jugoslovanskim narodom tugujemo tudi mi Čehi na tem preranem grobu. Ali o-mahovali ne bomo. Mirno more spa-vati z zavestjo, da bomo nadaljevali njegovo delo, in dokazali bomo, da smo zreli za dosego teh ciljev, za katerimi je težil njegov duh." Kot poslednji je govoril dalmatinski poslanec dr. Dulibič. Slovenec je objavil obširen popis pogreba in zaključil z besedami: "V grob so položili dr. Kreka, a z groba je ponesel narod s seboj trdno vevo v našo jugoslovansko bodočnost. Odprite srca vsem onim tisočem, vi, ki še nočete verovati, da stopamo v novo dotjo, in v vseh teh srcih bodete našli samo eno misel, samo eno zahtevo — Jugoslovanstvo. V istem smislu in istotako toplo so pisali tudi vsi hrvatski listi. Vsi jugoslovanski časniki so porabili to priliko, da svečano manifestujejo jugoslovansko edinstvo. (Dalje pride.) KONFERENCA PODPORNIH ORGANIZACIJ. Nekako deset dnij prej, predno se je »•ršila konferenca, je vse večje bratski organizacije v Zdr. državah pozval finančni tajnik Wm. G. McAdoo ter je prosil, da se vsaka vdeleži z namenom, da se razpravlja in postavi načrt za bolj skupno delovanje naroda te dežele, da se s tem pomaga vladi tekom kritičnega časa, ko je ves svet pod orožjem in poskuša poraziti avtokra-cijo. Naprošen sem bil od JSKJ. v Ely, Minn., in od SDPZ. v Conemaugh, Pa., da se vdeležim te konference in da storim v moji moči za Slovence v tej deželi, posebno še, ker obstoji vojno stanje med Združenimi državami in Avstrijo. Brez odlašanja sem odpo-val v Washington, D. C., in tam sem imel priliko sestati se z našim predsednikom Mr. Woodrow Wilsonom, državnim zakladničarjem Mr. Wm. G. McAdoo in mnogimi drugimi visokimi uradniki, ki delajo noč in dan ter izdelujejo načrte, da konečno premagajo naše sovražnike, vsled česar bo za vse čase konec avtokratskih vlad in bo svet rešen za demokracijo. Tej konferenci je prisostvovalo okoli 175 zastopnikov iz vsake države U-nije in od skoro vsake le količkaj važne organizacije v Zdr. državah. Zastopano je bilo članstvo okoli 12 milijonov oseb. Iz tega morete razvideti in soditi, v koliko so se odzvali pozivu iz Kapitola. Ob 10. uri smo se sestali v poslopju notranjega oddelka. Konferenca je bi-a sklicana vsled odredbe Mr. Rowe, ki je eden namestnikov Mr, McAdoo. V kratkih besedah je očrta! dnevni red ter pomen te konference v tem času. Njemu je sledil Mr. Franklin, drugi namestnik finančnega urada, ki je govoril 'o istem predmetu, samo nekoliko bolj podrobno. Nato nas je nagovoril državni zakladničar, Mr. McAdoo, ki je v daljšem govoru obravnaval različne strani vojne in kaj se pričakuje od naroda te dežele z namenom, da se pride do zgodnjega in stalnega miru. V podpornih organizaci-ah je videl en pripomoček, po katerem bi mogel priti v stik z narodom, ki celo v tem času ne spozna vsega položaja, kakoršen je v sedanjem času. 'ozival je na skupno delovanje vse organizacije te dežele. Priporočal in prosil je pomoč vseh podpornih organizacij, da napravijo prihodnja poso-ila za svobodo tem bolj uspešna. Želel je edinost in pomoč ne samo v finančnem oziru, temveč tudi v varčevanju s hrano in v življenskem razkošju. Vsak mož, žena in otrok more dogotoviti konec, ki nam je pred očmi. Predsednik Wilson nas je sprejel v Beli hiši ob dveh popoldne. Tudi on je prosil za pomoč vsakega lojalnega Amerikanca in ker smo vsi lojalni Amerikanci, da storimo svojo dolžnost ne samo z govorjenjem, temveč v dejanju. Ne moremo biti vsi v strelnih jarkih, ne moremo se vsi bojevati, toda vsak posamezni izmed nas more pomagati vojakom, ki se bore za nas. Konferenca se je zopet sešla v avditoriju in je razpravljala o najboljši poti in o sredstvih, da se more vse potrebno izvršiti na najboljši in najbolj praktični način z namenom, da se izpolnijo želje naše velike vlade. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki se v kratkem glasi sledeče: "Od zdaj naprej in tekom dobe sedanje vojne bodo vse bratske organizacije- v Združenih državah, ako imajo denar, katerega morejo naložiti, naložile v bondih posojila za svobodo." Potem ko je bila sprejeta ta resolucija, je eden visokih vladnih uradnikov rekel, da je to eno tistih sredstev, po katerem se bo dognalo, kdo je v resnici lojalni Amerikanec in kdo v resnici podpira to vlado. Dobro bo za Slovence, da si skrbno zapomnijo, kar je bilo rečeno, kakor malo je bilo v resnici rečeno, toda to je njim v dobro. Ne pozabite, da nas bodo sodili po tem, kar bomo storili, i V osebnem pogovoru z vladnimi u-5 radniki sem zagotavljal, da so Sloven-j ci lojalni narod do te dežele in da bodo' to dokazali v prihodnjem posojilu za svobodo. Vojna z Avstrijo je imela za posledico, da so uradniki nekoliko' sumljivo gledali na lojalnost našega^ naroda. Dali so mi zatrdilo, da ne; bomo imeli nikakih sitnosti, dokler o-i'! stanemo lojalni ter storimo svojo dolžnost. Ako pa se bo zgodilo na-' sprotno, potem bo vlada ukrenila, kar : se ji zdi najprimernejše. Zastopal sem vas v Washingtonu, D. C., in obljubil sem ter zagotovil vladi, da ni povoda in vzroka za vzne-.; mirjenje, ker so bili Slovenci vedno lo-J jalni in bodo tudi taki ostali, navzlic dejstvu, da je ta dežela v vojni z Av-^ strijo. V prihodnjem posojilu za svobodo morate storiti svojo dolžnost, da pod-( pišete kolikor največ posojila morete." Vsak najmanjši prispevek pomaga.,1 Pomagajte mi, da izpolnim obljubo do pičice! Pittsburgh, Pa., 18. dec. DR. JOS. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S. . Zdravilo zoper kašelj. Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va„ nam je pisal: "Jaz priporočani vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSih ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Eo smo pa kupili Severov Balzam za pljuča Je kašelj zginil po par po-pitkih." QD (Severov Balzam za pljuča). Ne režite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetja grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena SS in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. □a □a DOC Severa's Cold and Crip Tableta (Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času. Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa □ B iOD29S#DODnnD« rtnnmmmn* A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son B-A-Istk: Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. J r ki v ti t b k v E fi si k ki 111 Pl Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dragi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock«. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, lcoa-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. to £ Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: | Bolje zobovje za manje stroške. J Zobe Vam pregledamo zastonj. it 22 Karat zlate krona in (jjf^ QQ ridgework v»ak zob Plate* najboljievriteAP Ali is gumija in kovine \JJ, My in viije Zobe l^deremo brez bolečin z "Vitalized Air", tanska strežnica vedno prisotna. Vse delo jnmčeno. I BURROWS Z O B OZ DR A VN 1K s —------D'Arcy Bldg. 2 nadstropje \ Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Odprto vkaki dan irečir in ob nedeljah do poldne. tU\YV\\\\\\\\\\V\\\\\\\\V\\W SBBBBSBBSBBBBBBBBBBBBBBS BBBBBBBBBSBBBBB II Zadnja kmečka vojska. 0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. BBssaBBBBBBBSBsaBSBBBBBsaaBBaaaBBBaaBBa (Dalje.) XXIII. "Ljubo mi je, gospa mati," izprego-vori Anka Konjska proti Uršuli He-ningovi, "da ste prišli z Zofijo za nekaj časa k meni v Zagreb. Vi poznate Marto, ki čudno sanjari; skoro nam je popolnoma pokvarila Zofijo. Deklica se je povsem izpremenila: Nevolj-na je, molčeča in razdražljiva, a pričakuje še vedno svojega Miliča, ki se gotovo nikdar več ne vrne." "Ne vrne se?" vpraša hitro Uršula. "Zagotovo ne. Poslušajte me, mati. Razgovarjala sem se mnogo o naši zadevi z Alapičem. Pravil mi je, kako pregovarja in pregovarja Taha in koliko truda ga stane, jaz pa sem mu potožila o naši nadlogi, kako da še nismo smeli ničesar omeniti tega Zofiji in kako vas veže obljuba do Miliča, in da bi bilo vsekakor treba poizvedeti, kje je ta mladenič in ako je sploh še živ. Alapič je nekaj časa premišljal, nato mi pa reče, da se temu morebiti'lahko Pomaga. Poznam, mi reče, prebrisanega človeka, po imenu Drmačiča, zakotnega pisarja, ki ga je izpodil Tahi iz službe. Ta človek se ne boji niti samega vraga. Pošljem ga kot ogle-duha za Miličem, ki po njem gospod Ambrož povsodi povprašuje. In Ala-P'č je poslal tega človeka." No, in ta človek?" vpraša Uršula. "C je včeraj vrnil, mati. "In Milič?" "Je živ, toda suženj." "Kje?" 'Vse vam povem. Alapičev ogleduh ie Je napotil najprej v kraje, ki so bili nekdaj naši, a jih imajo sedaj v posesti Turki, in je pričel povpraševati, kje 'da se nahajajo sužnji, ki so bili pred vec leti zasužnjeni okrog Kaniže. Iz-tuhtal jo je prav pametno. Najprej je treba poiskati Mogajiča, blizu njega gotovo Milič, ako ni poginil. Rekli so mu, naj gre v Kostajnico, odtod v Dubico in nazadnje v Banjaluko. Drmačič je pričel povpraševati pri frančiškanih, ki gotovo vedo za krščan ske sužnje. Pogodil jo je. Frančiškani so mu povedali, da služi v hiši nekega bega pri Banjaluki že pet let mlad človek, po imenu Mogajič. Pred tremi leti pa je prišel čez Savo drug človek in dal begu odkupnino za Mogajiča, toda zviti Turčin je pridržal tudi Miliča. Toliko vam povem na-kratko, da se potolažite. Vse kaže, da se naš vitez ne bo povrnil, ker je njegovo posestvo, ki mu ga upravlja Am-br°ž, prezadolženo, kajti revež je na-Posojilo za Mogajičevo odkupnino. ase srce'je torej lahko mirno in u-pam> da bomo tudi nit, ki jo že predem *n leta, dopredli do konca. Taha je, ak°r slišim, prestrašila pravda, ki ste J° vnovič vložili pri banu in v katero Se ne morejo vtikati njegovi požunski Prijatelji." ^n Ambrož?" Ne bojim se ga," se nasmehne An-• Zdi se mi, da tudi sam dvomi o ?V0Jem ljubljencu, ker je vse njegovo ®nje brezvspešno. Vendar moramo J'1 0Prezni. S te strani nas bo branil ^ ePko, ki je za poroko Zofije s Ta-°vim sinom. Tako je, gospa mati, 1jS® Popravljeno. Dosti dolgo ste ča-j ® toda čaka nas najtežavnejša na-da zlomim oZofijin odpor. Ste jo e.,"a kak način pregovorili?" tod 0Hla SCm ^ ° možitvi sploh| a Tahovega sina ji nisem omenila." In ^na?" in ?rSti!a SC je v 5ok' obrnila obraz mj a: 'Mati, rotim vas, ne govorite bes°/em Strogo se držim vaše dane it,0j' P1"';*«1" 'Ste Miliču, da postane post-°*. in jaz sem mu prisegla, da svoje"6"1 ?'egova žena Držim !se priča "(T i*^ prise8e> ker mi je Bog noč i'„ 1 ljub'm tega človeka, tako, da V ga ž^an »»slim samo nanj. Tri le-čeni se n°sitn v srcu >n nositi ga ho-Hči! se ri.'eta> nos'1' Sa hočem večno! saje že"1 odgovor'la> 8leJ- toliko ča-glasil ^m|n«lo, a nisi še slišala o njem poginjj1 -M6 kaže: da se ne vrne> da ie m,'Pr '. , ' mati,' zaplaka ona, 'srce dani' ~ Toda ako je mrtev? dafn, če ' Priseg,a sem mu> lej postregli z najnižjimi tržnimi M* nami. Mi imamo v zalogi vsakomf^ nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehU to trdi les, lath, cederne stebre, desk iS' šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplainei nM' blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogtui a* pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi If bomo zadovoljili in ti prihranili S H' K S) tfi 1! tfi BI W s ifi ifi m ■fi ii ifi is ifi ii s m i s Ifi ifi BifiBifiSffi B ifi B ifi BifiBifiBlfi® ifiB ifi Metropolitan Drug Store N. Chicago le Jacksoa St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl MaUinMiMnvBnm REVMATTZHV SLABOSTIH t &ENKH W0M06H FLJUCW M PKSMH iqBWfl BOLESTI . KXXU WAZENJU » ŽIVOTU B0LESTH « OBMH VNETJU OFRSM HM. NEVRALdJl FROOTU PREHLAJENJU OTRPLOSTI USE BOLESTIH . UEDJU SLABOTNEM mm BOLESTIH o KRtiU HUEBt KA&JU Analfabetizem in zločini. V dokaz, v kakšni ozki zvezi je duševna temota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list "Kavkaz" sledeče podatke, ki jih je nabral v tifli-ški in jelisavetpoljski guberniji. V ti-fliški gub. pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev, na 1000 duš na deželi v jelisavetpoljski gub. pride ena šola na S703 duš in 11 učencev na 1000 pre bivalcev. Tem razmeram pa odgovar jajo tudi številke prestopkov in zlo' činov med vaškimi prebivalci. Navad no se zgodi v tifliški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov Homewood Coal * Yard fi M. MIKAN, MANAGER Tri iiMiM Premog ter drva in kurivo 1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE 1797W W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST«, HANSKN&PETERSEN CO 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. Barve STENSKI PAPIR Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, Sčetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blago pripeljemo na vaš dom. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredaoMft HENRY WEBER, kaiir. Sarn&ey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tcL 891. JOLIET, ILL John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino Mt fornijsko vino, dobro žganje in tflM# najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pra»a% TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL =5= Chicago tel 3399. N. W. tel. 12S7. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SKOBCE. Sobe v najem in Lunch Room. AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. DECEMBRA 1917. lin i . , i . i ii mmi^—matss Amerikanski Sloyenec Ustanovljen 1. 1891. trvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Veta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at JoHet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 30. dec. Nedelja David, kralj. 31. " Pondeljek Silvester, p. 1. jan. Torek Novo leto. 2. a Sreda Makkarij, opat. 3. " Četrtek Genovefa, dev. 4. u Petek Tit, škof, Izabela. 5. 41 Sobota Telesfor, p., Sim. NEDELJA PO BOŽIČU. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Jan. XV. 12. V tem svetem božičnem času se živo spominjamo ljubezni Božje, zavoljo katere je Bog postal naš brat, naše upanje in naše vstajenje. "Večje ljubezni nima noben človek, kakor človek, ki da življenje za svoje prijatelje." Krščanska popolnost obstoja v tem, da posnemamo Jezusa Kristusa s krščansko ljubeznijo. Da bi nam Jezus boljše vtisnil v naša srca čut krščanske ljubezni, imenuje to zapoved Svojo, da se ljubimo med seboj, kakor je On nas ljubil. Ta zapoved je tesno zvezana z zapovedjo o ljubezni do Boga; sv. Janez piše: "To zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga, ljubi tudi svojega bližnjega." O ljubezni do Boga smo že govorili. Danes pa pomislimo najprej, zakaj smo dolžni ljubiti svojega bližnjega. Svojega bližnjega moramo ljubiti, ker nam je Bog to naravnost zapove-,dal in sicer prav določno. Nalaga nam to dolžnoat tako strogo, ikakor ljubezen do Boga. Druga pa je tej enaka: ljubi svojega »bližnjega, kakor samega sebe. Sv. Avguštin primerja ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega dvema nogama, ■s katerimi hodimo po poti v nebo. Sv. Bernard pa primerja dvojno ljubezen .dvema perutnicama, s katerimi pluje-mo proti nebu. Jezus imenuje to Svojo zapoved. ■"To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil." Dal nam je še mnogo drugih zapovedi, kakor, da moramo biti ponižni, krotki, potrpežljivi itd., nobene pa ni tako povdarjal, kakor ljubezni do bližnjega Če prelomimo to zapoved, škodujemo prav punčici Njegovega očesa. Imenuje jo novo zapoved: "Dam vam novo zapoved: da se ljubite med seboj." Ta zapoved je bila vedno v veljavi. Jezus pa, s Svojim rojstvom, trpljenjem in smrtjo nam je dal nove vzroke za izpolnjevanje te zapovedi. Izpolnjevanje te zapovedi je znamenje Jezusovih učencev. "Po tem vas bodo spoznali, da ste moji učenci, da se ljubite med seboj." Zaradi te čed nosti so pogani tako zelo občudovali kristjane. Za časa preganjanja so se kristjani večkrat izdali po bratski ljubezni. Če je bilo kako težko delo usmiljenja, so rekli: "Nikdo ne bo tega storil, razven kristjanov." Sv. Krizo-stom dostavlja: "Veliko je znakov krščanstva; prvi in glavni znak pa je medsebojna ljubezen." Večkrat na pravimo znamenje sv. Križa, gremo k sv. maši, prejemamo sv. zakramente pa vse to ne bo nič pomagalo brez krščanske ljubezni. Kdor sovraži svojega bližnjega, nima nikakega sočutja z revežem, bo nekoč slišal besede "Ne poznam te. Poberi se!" Vsako dobro delo bo Bog zaračunal, kakor bi bilo Njemu storjeno. "Resnično, resnično vam povem, da karkoli ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili.". Sv. Elizabeta, kraljica ogrska, je položila nekoč gobavega človeka na posteljo svojega soproga. Soprog se je hitro potolažil, ko je zagledal ležati na svoji postelji križa-nega Zveličarja. Sv. Janez Columbini je našel na cesti reveža, skoro mrtvega. Nesel ga je v bolnišnico. Ko mu je začel umivati noge, se prestraši. Noge so bile prebodene z žeblji in rane so se čudovito svetile. Zveličar nam je dal to zapoved o najimenitnejšem trenutku, .potem, ko je zapustil Svojim samega sebe v pre-svetem Rešnjem telesu, na predvečer Svojega trpljenja. Na Oljski gori je še molil: "Pa ne samo za te te prosim, ampak za vse, kateri bodo po njihovi besedi, verovali v mene, da bodo eden, kakor si ti, Oče v meni in jaz v tebi." To so poslovilne besede našega Zveličarja. Jezus sam nam je zapustil najlepši zgled ljubezni v dejanju, ne samo v besedah. Ljubiti pa moramo svojega bližnjega tudi, ker je otrok in podoba Božja, ker smo ysi oprani v krvi kristusovi in določeni za zveličanje. Če ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi Njegovo podobo in Njegove prijatelje. Zveličar je prišel na svet, da nas odreši vse. S kako neizmerno ceno je bil vsak človek odrešen. Zato je vsak človek vreden neprecenljivo v očeh Božjih. / Da pa ljubezen zasluži svoje ime, mora biti odkritosrčna, nesebična in splošna. Krščanska ljubezen je odkritosrčna tedaj, kadar ljubimo svojega bližnjega v resnici, ne samo z besedo. Kaj pomaga reči: Odpustim svojemu sovražniku, če pa človek gleda, kje mu bo škodoval. Če človek reče, da odpusti svojemu sovražniku, pa se takoj zjezi nad njim, kaže, da se je zlagal samemu sebi. Ne smemo pa napačno tolmačiti besed: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. To se zopet ne reče, da mora naša ljubezen doseči isto stopinjo ljubezni, ampak, moramo ga ljubiti na isti način, da mu želimo dobro, kakor sebi. Kdor pa laže samemu sebi, kdor hoče lagati Bogu, naj se spomni na nesrečnega Judeža. Naša ljubezen mora biti nesebična. Kdor išče hvale, jo bo prejel na tem svetu. Neka žena v Aleksandriji je prosila škofa, sv. Atanazija, naj ji pošlje kako vdovo, da jo bo sprejela v svojo hišo. Ko ji škof pošlje prvo, se je žena pritožila, da ni izpolnil njene želje, ker ji je poslal tako prijazno vdovo, s katero nima nikake sitnosti. Nato ji je škof poslal strašno prepirljivo vdovo, katera ni bila z nobeno stvarjo zadovoljna in se je vedno kregala. Za njeno dobroto jo je vdova včasih še nabila. Žena pa je stregla vdovi z vso gorečnostjo, dokler ni blaženo zaspala v Gospodu. Tu je pravi vzgled nesebične ljubezni. Ta ali Oni pravi: Ta oseba mi je toliko hudega storila. Zakaj pa povračevati slabo š slabim? Komu bo to koristilo? Koliko dobrot človek peha od sebe. Kdor nam ni nič hudega storil, temu ne moremo ničesar odpustiti. Naša ljubezen mora biti splošna. Ljubiti moramo vse ljudi. Jezus je vmrl za prijatelje in sovražnike. Ko je bil sv. Janez prestar, da bi dolgo časa govoril, je vedno rekel: "Otročiči, ljubite se med seboj." Na vprašanje, zakaj vedno isto stvar pripoveduje, je odgovoril: "Ker je Gospodova zapoved; če to izpolnite, je dovolj." Kdor ljubi svojega bližnjega, kakor Bog zapoveduje, ljubi tudi Boga. V tem obstoja cela zapoved. REV. JOHN PLAZNIK. OBREZOVANJE GOSPODOVO. Dano mu je bilo ime Jezus. , Luk. II. 21. Četudi samo otročiček, Jezus vendar že danes proslavlja Božjo popolnost. Božja modrost je našla pot in način, po katerem hoče rešiti človeštvo, ne da bi zmanjšala Božjo pravičnost. Bog hoče in ljubi vse dobro in sovraži vse hudo. Bog sovraži greh. S svojim obrezovanjem hoče Zveličar pokazat«, da je treba pokoro storiti za greh in in tako zadostiti Božji pravičnosti. Jezus, komaj osem dni star, že prelije prve kaplje krvi za naše grehe. Bog je najpopolnejši duh, zato ima tudi najpopolnejšo voljo. Bog neizmerno ljubi vse, kar je dobrega in ravno tako sovraži vse, kar je slabega. Kaj je dobro? Kaj je slabo. Dober je predvsem Bog. Njegova narava in lastnosti. "Nobeden ni dober, razven Boga." Dobro je vse, kar se strinja z Njegovimi popolnostmi, kakor čistost srca, ljubezen, pravičnost, zvestoba do Boga. Slabo pa je vse, kar je temu nasprotno. Ker neskončno sveti Bog mora ljubiti, kar je dobrega in sovražiti, kar je slabega, sklepamo, da Bog mora sovražiti greh, ker greh nasprotuje temu, kar Bog ljubi. Dober pa je samo Bog in kar se strinja z Njegovimi.-popolnostmi. Zato Bog ljubi samega sebe, sovraži pa, kar nasprotuje dobremu, to je samemu sebi. Zato Bog mora sovražiti greh. Stvari dobe svojo svetost od Boga, kakor prejme luna svojo svetlobo od solnca. Karkoli je svetega pri ange-ljih in ljudeh, je samo odsev Božje svetosti. Svetost Božja je Njegova narava, je to iz česar Bog obstoji, kakor iz vseh drugih popolnostih. O človeku ne moremo reči, da sestoji iz popolnosti. Božja svetost je neskončna, vsako Njegovo stvarstvo pa lahko napreduje v svetosti. Vse popolnosti niso nič, če jih primerjamo z Bb|žjimi popolnostmi. Božje popolnosti niso nič večje, če vzamemo Njega samega ali pa, če mu pridenemo še vse, kar je vstvaril, ker so v Bogu zbrane vse popolnosti v veliko višji meri. Če vzamemo v roke en pesek in ga zopet položimo na zemljo, ne moremo reči, da smo zemljo povečali, ker ta pesek že spada k zemlji. Kako vemo, da je Bog neskončno svet? Ravno tako vprašanje, kakor če bi vprašali, kako vemo, da nam solnce pošilja svetlobo in gorkoto. Ni mogoče, da bi Bog ne ljubil tega, kar je dobro in sovražil vse, kar je hudega. Če bi Bog ne bil tak, bi Ga ne mogli ne častiti, ne ljubiti. Ljubezen pa pomeni isto, kakor svetost Božjo. Kakor Bog ljubi neskončno svoje popolnosti, tako neskončna je tudi Njegova svetost. Ves stari in novi zakon sta polna dokazov, kako je Bog vedno plačeval dobro in kaznoval hudo. Najboljši dokaz Božje svetosti pa je Jezusovo rojstvo, Njegovo življenje, nauk in smrt. Kaj dokazuje današnji praznik, ko je Zveličar prelil prve kaplje Svoje krvi? Hoče oprati greh, to največje zlo. Bog nam daje Svojega sina v naše posvečenje. V svojem srcu imamo vest, katera nam dokazuje svetost Božjo. Stvarnik pošilja Svojega angelja, kateri govori o našem srcu in nas svari pred slabim. Da boljše razumemo svetost Božjo, pomislimo, kako Bog ljubi vse, kar je dobro in sovraži vse hudo. Bog je neskončna popolnost in kot tak mora ljubiti vse dobro in sovražiti hudo. To je ravno tako potrebno, kakor gotovo ogenj daje svetlobo in gorkoto, kakor gotovo ne moreta biti skupaj svetloba in tema. Nikdo še ni Bogu dopadel zaradi česa drugega, kakor svetosti. Svetost edina nas naredi otroke Božje. Bog ne bo spregledal nikakega greha, ker potem bi nehal biti neskončno svet. Bog brezmejno ljubi dobro in ravno tako sovraži hudo. To nam kaže dejstvo, da grešnik ne more priti k Njemu, dj ga kaznjuje za večno in da j<> zahteval človeško odrešenje neizmerno ceno, življenje Svojega sina. Božje sovraštvo do greha je večno in nespremenljivo. Dokler je Bog Bog, je večen sovražnik greha. Dokler ljubi samega sebe, največjo dobroto in popolnost, mora sovražiti, kar je Njemu nasprotnega. Če bi kak človek storil več dobrega, kakor vsi svetniki skupaj, storil pa bi en sam smrtni greh, za katerega bi ne naredil pokore, Bog mora sovražiti takega človeka in ga za večno kaznovati. Le greh sam Bog sovraži. Greh je edina stvar, katero ni Bog vstvaril, ampak naredil človek s tem, da se je vprl Bogu. Česar pa ni Bt>g vstvaril, tega tudi ne ljubi. Grešnik je toraj gnjusoba v očeh Božjih. Ker je Bog neskončna svetost, zato Ga moramo častiti s čistim srcem. Cel svet je tempel Božji, ker vse je On vstvaril. Spominjajmo se vedno da -je povsod pričujoč. Oprostimo se vezi, katere na(' vežejo na grešne priložnosti. Če to trdno sklenemo danes, ko celo krivoverci in neverniki delajo trdne sklepe, bo za nas to leto čas Božjega blagoslova, potem bo štelo to leto tudi v večnosti. Da nas Bog potrdi v dobrem in blagoslovi naše sklepe, je danes moja srčna želja. Ko pa se Zveličar poniža na naš oltar, Ga prosimo, da nas potrdi in blagoslovi. REV. JOHN PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. videli, ljubili in vživali Boga. Tam vidijo blaženi Boga, kakoršen je in so z Njim najtesneje združeni. Tam bo mo videli vso lepoto Njega, katerega najbolj ljubimo. Pogled na Boga bo vzbudil v nas veselje, katero bo popolno. V nebesih se nam bo pokazal Bog, kateri je neskončna ljubezen, neskončna lepota in neskončna popolnost, kakoršen je v svoji slavi. V sedanjem nepopolnem stanju bi ne mogli prestati tega pogleda. Naša narava jc preslaba za to. Kakor hitro bomo videli Boga, bomo Njegovi in Ga bomo takoj vživali. On Sam nas zagotavlja, da bo "naše neizmerno plačilo" Posedovanje Boga rodi medsebojno, brezmejno in večno ljubezen med izvoljenim in Stvarnikom. Tukaj na zemlji, četudi so oni najveselejši, ki najbolj ljubijo Boga, vendar ni njihovo veselje nikoli popolno, ker ne morejo videti popolne lepote Njega, kogar ljubijo. V nebesih pa se bo ljubezen take duše brezmejno povišala; tudi jim bo zagotovljena za vso večnost. Tedaj bomo tudi videli, da pride vse, kar je na zemlji vredno našega spoštovanja in ljubezni, kar je plemenitega v človeku, veličastnega v naravi in lepega na svetu, od neskončnega vrelca popolnosti, kakor slab žarek od solnca. Zato pač ne moremo storiti drugega, kakor ljubiti Boga z vsem čustvom svojega srca. Ta ljubezen do Boga bo neizčrpen studenec veselja za nas. Drug vrelec veselja za nas v nebesih bo družba blaženih. Veselje sorodnikov in v času preizkušenih prijateljev, kadar se snidejo po več letih, se skoraj ne da primerjati z reke nebeškega sijaja, katera nasiča duše blaženih. V nebesih prešinja veselje enega tudi vse druge in združuje vse tako ne-razdružljivo, kakor sta združena ogenj in gorkota. Videli bomo svetnike in njihova junaška dela. Združeni bomo z zbranimi z najčistejšo vezjo ljubezni. Ne bo mogoče drugo, k?kor, da jih ljubimo, ker bomo našli v njih vso velikost in čednost, katero cenimo in spoštujemo. Kakšno veselje mora biti, biti v njihovi družbi! Občevati s svojim angeljem varuhom in milijoni izvoljenih! Kakšno veselje mora biti biti prijatelj svetnikov in mučenikov, katerih dejanja krijejo cele knjige. Ti svetli junaki bodo naši tovariši in tesni prijatelji celo večnost. Koliko veselje mora navdati naša čutila, ko se bomo sprehajali v taki družbi po nebeškem Jeruzalemu, v katerem ni treba ne solnca, ne lune, "če-gar luč je Bog sam." Ali naj se drznem govoriti o pove-ličanem Zveličarju in kako bomo deležni one ljubezni, katero je občutil sveti Janez, ko je slonel na Jezusovih prsih in čutil vtripanje Njegovega srca. Vemo tudi, da bo naš Zveličar naš tovariš v nebesih. Napravil bo pojedino za vsakterega izmed peterih čutov. Naši peteri čuti, očiščeni in poveličani, bodo sprejemali vse veselje, katero je Vsemogočni pripravil, da jim zadosti v polni meri. Veliko stvari, katere razveseljujejo naše čute tukaj, bodo v naše veselje tam. _ Kdo izmed nas še ni občutil vpliva godbe, zavoljo katere je pozabil vse in se posadil pred Božji prestol, kralja harmonije. Vsem je znana legenda o menihu in ptičjem petju. Zgodaj v jutro, ko je začelo solnce pošiljati svoje žarke na pomlajeno listje, je pobožen menih vstal od molitve in šel na samostanski vrt. Lepota narave ga je silila, da se pridruži naravi ter slavi Stvarnika. Njegov duh in srce sta se dvignila od narave do Boga narave, ko začuje nek glas. Kaj je to? Nikoli še ni slišal takega petja. Srce mu tre-peče, ker se je oglasila v njem struna, katera se zlaga s petjem. Glasnejši in sladkejši postaja glas, kolikor bolj se približuje. Na drevesnem vrhu sedi snežno bel ptič. Božji mož se približuje ves zamaknjen. Dolgo posluša glas, kateri je postajal vedno čistejši. Menih bi ga bil vjel, če ne bi bil skakal od drevesa do drevesa, dokler ni izginil. Razočaran sliši samostanski zvonec mesto petja, kateri kliče menihe skupaj. V samostanu je vse spremenjeno. Zastonj išče znane obraze. Zastonj išče one, ki so že davno šli v večnost. Sto let je preteklo, kakor ena ura, ko je poslušal nebeškega ptiča. Take bodo posledice nebeškega veselja. "Kakšen mora biti vpliv godbe, katera doni po nebeškem prostoru! Kakšno mora biti angeljsko petje! Nebo samo zamorc pokazati, kar ne moremo razumeti, niti si predstavljati; kajti, "oko ni videlo, uho ni slišalo in nobeno človeško srce ni občutilo, kar je Bog pripravil tistim, ki Ga ljubijo. Tedaj bo zadoščeno našemu razumu in našemu srcu zadoščeno za vedno. (Konec prihodnjič.) lite Universelle", od katere se je ločila angleška in avstrijska alianca. Zadnjih 25 let minolega stoletja o-značuje antisemitizem. Liberalizem je osobito med Judi porodil ples okolu zlatega teleta, ki so se ga v prvi vrsti udeležile judovske banke, ki so spravile tudi časopisje v svojo odvisnost. Antisemitizem .se je razširil ne le zgolj med katoličani, marveč še bolj med protestanti. V Ameriki se pojavlja antisemitizem v tem, da mnogi A-meričani ne trpe Judov po toplicah in po svojih društvih. Pod antisemitičnim pritiskom, z o-zirom na to, ker se širi med Judi nezaupanje v judovske nazore, se je dalo veliko Judov krstiti, da bi se spojili z narodi, med katerimi bivajo. Momm-sen in Bismarck sta priporočala Judom asimilacijo. Krščene Jude ne privede z redkimi izjemami prepričanje h krščanstvu, marveč častihlepje, da jim je omogočena kariera do višjih sodnih in upravnih mest, kakor tudi, da bogati Judje oženijo svoje hčere s častniki in plemiči. So Judje, ki vržejo judovstvo proč zato, da postanejo častniki in da dobe dostop v boljšo družbo. V Nemčiji se da krstiti v te namene vsako leto do 500 Judov, v Av- striji razven Galicije in Bukovine 84C do 900 in celo 1360 do 1480, večinoma iz egoističnih nagibov. Nasprotno so pa Judje, ki se nočejo spojiti z narodi, med katerimi hočejo ostati tujci. V Argentiniji, Palestini in drugod je n. pr. po Hirsthu s 120,-. 000,000 ustanovljena družba "Jewish Colonisation Association" naseljevala Jude. Cela vrsta judovskih društev so. ustanovili v obrambo judovstva. Veli-kansk je vpliv svetovne judovske organizacije. Delajo z velikanskim kapitalom. Vplivajo tudi s časopisjem;' Kako vpliva judovstvo, razvidimo iz Ferrerjevega runila, ki se je po Judih bliskoma razširil po svetu. Zionisti delajo na to, da se obnovi judovska država v Palestini. Sicer Judje v Palestino ne bodo šli, ampak vzbudil je med Judi zanimanje za heJ brejščino, ki je danes občevalni in pis-i meni jezik palestinskih Judov. Značilno je, da imajo Judje kljub temu, da so raztreseni po celem svetu, svoje posebne fizične in psihične lastnosti. Judje se danes' več tako ne množe, kakor so se prejšnje čase. V Avstriji n. pr. se množe Judje s 7.14 (Nadaljevanje na 5. strani.) a @ a s ® a na @ m s® a a ®s a a s s is s n s ® ® ® ® s ® ® is ® ® ® s® h s s i CUT-RATE MARKET 3 ® _ ® IŠKAJ a ŠEGA 1 [*] ® | 209 Ruby Street Phone 4865 Joliet, Illinois g m -—— 131 II H Posebne cene za soboto, nedeljo in pondeljek, Kupite zgodaj da si prihranite čas in denar. Posebne ~ cene na vsem mesu. Special Home Rendered Lard, funt po ..........................28c Live Spring Chicken, funt po....................................24c Home Dressed Turkeys, funt po ................................36c Veal Stew, funt po ..............................................16c Leg of Veal, funt po............................................18c Sirloin in Porterhouse Steak, funt po ............................18c Plate Boiling Beef, funt po.....................................13%c Special Picnic Hams, funt po....................................26c Special Native Steer Pot Roast, funt po...................18c in 16c Special Home Made Smoked Sausage, funt po...................27c Special Leaf Lard, 10 lbs. or more .............................2854c Special Smoked Butts, funt po....................................28c Armour's Bacon, by the piece..................................33c Extra Good Home Made Blood Sausage, funt po..................18c Fresh Candled Eggs ............................................40c Sugar, 10 pounds................................................82c Special, 30c Coffee, 4 pounds for................................$1.00 Wilson's Majestic Butterine, funt po ............................32c Swift's White Lily Butterine, funt po ...........................30c Pears, per bushel .............................................$1.00 ® Poultry feed, 100 lbs...........................................$3.85 | Special—All our Christmas Candies, lb..........................25c g Mixed Nuts, lb..................................................25c g English Walnuts, lb............................................25c g| MOKA—Ceresota ali Gold Med J, 49 lbs. za.t..................$2.89 | Odprto zvečer do Božiča, ob nedeljah do poldne. ® Poleg tu navedenih stvari imamo tudi vse vrste suhe-| ga mesa in grocerije. Naš namen je služiti našim od | H jemalcem v popolno zadovoljnost in po vedno zmer- | S nih cenah. Pridite k nam da prihranite denar. 11 g a®a®a®aa®®®@ii@iii3®®®®a®a®3®®ii@ii@®[i®®aaa®s •8» emuunv 11 malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali p« pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. PETO POGLAVJE. Proučavanje vesoljstva pomnožuje bratsko ljubezen, kakor tudi ljubezen do Boga. (Nadaljevanje.) Prepričan sem, da ne more nihče narediti tega opisa popolnega. Kako bi mogel človek opisati, kar "oko ni videlo, uho ni slišalo in nobeno človeško srce občutilo." Četudi ne moremo za-popasti nebeškega veselja, vemo pa, da bo obstojalo največ v tem, da bomo The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr*J>. -1 CHAS. C. PEARCE. lullr J Swoso*7///im\\\\\\\v///i MODERNO JUDOVSTVO. Znani socialni statistik dr. llans Rost je objavil v "Sozialc Kultur" daljši članek, ki se peča z judovstvom 19. stoletja. Izvleček bo zanimal tud! naše hravce. Nova doba je osvobodila Juda prejšnje odvisnosti. V Avstriji so imeli že leta 1867. judovskega trgovinskega ministra. Politična enakopravnost je okrepila judovsko solidarnost. Judje so ustanovili teta I860. "Alliance Israe- 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih »lovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pitava, Spitovanje pisem, Kako »e postane driavlja* poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter »e dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St, New York, N. Y. Družba ^^sv. Družine ▼ ZJBDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedeža JOLIET. ILL. Vatanoyljana *9. novembra 1914 Inlcorp. T dri. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T dri. Pa., 5. apr. 1916 ORUZBIN O GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." glavni ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, III. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. T*inik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. nadzorni odbor: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St.. North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa. i1l finančni in porotni odbor: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. K1AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika. &raštveae Tisti. ^"'»a............ Joliet, i1l, 26. dec. — Društvo sv. Družine št. 1 D. S. D., bo imelo v nedeljo 30. dec. svojo letno sejo, na katero se poživlja vse člane, ker na tej seji se bo volil odbor za 1. 1918 in tudi bo več drugih važnosti na dnevnem redu. Želeč vsem srečno novo leto, z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. Chicago, 111., 25. dec. — Društvo sv. Družine št. 9 D. S. D. je imelo svojo letno sejo dne 23. dec. In na tej seji se je izvolil novi odbor za leto 191$. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Louis Duller; podpredsednik, John Verbiščar; finančni tajnik, Andrej Ogrin; ? blagajnik, John J. Pazdertz; zapisnikar, Michael Sugel; zastopnik, Nikolaj Zunich; nadzorniki, Marko Kure, Mike Brine ln Kuzma Požek; bolniški odbor, vsaki član, kateri živi ^ bližini bolnega brata. To je zato, er mesto Chicago je preveliko, da bi sam obiskoval bolnike. Novoizvo-Jeni predsednik nagovarja člane, da naj se vsi potrudijo, da vsak član enega novega člana pridobi v letu 1918, a bi se društvo pomnožilo. Vsi za ®nega in eden za vse, to je geslo Druž-be sv. Družine. zdaj pa še enkrat želim vsem skupaj Vese'° in srečno novo leto. Louis Duller, tajnik. moderno judovstvo. (Nadaljevanje s 4. strani.) Todst> ostalo prebivalstvo pa z 9.44 st- Zahodno evropsko judovstvo se °Prijemlje Sistema dvootroštva. Judje Pa umrljivosti niso tako podvrženi, hj0r ar'jski narodi. Glede na bolez- 1 Je med Judi redka jetika, revma, • '0 ezni na sopilih, pač so pa pogostne ®°lezni žil (arterioskleroza), ledvic in »sti norost. Na 10,000 Arijcev pride dov dji 24 umobolnih, na 10,000 Ju- 'ZaV pa 39- Vzrok: Nervozno drvenje rov T?™' Med Judi več samouino-kakor med Arijci. mestih Stren,e in se osredotočujejo po r0D; ,' l o sliko dobimo bodisi v Ev-b°disi v Ameriki. ijledp tjstik na kriminalistiko nas uči sta-šfiriir ' enajstkrat več zaradi "l 'ttstv„? Pr0ti duševni lasti (plagi-vih H JJevetkrat tveč zaradi goljuA-P'enoan , r°t0V' sedemkra* več zaradi letnih - k vporabc de!avV in mlado- deliktovCSrra- VC6 Zaradi konkursnih 1'osebrr • ,j"fija in oderuštvo so skasta ul\ ' prestoPki- Avstrij- raba ^ 3 ,C Podobna "e,"Jki: ZlO" ^jenjl iT ,°blaSti' g0ljufija' l)one" kakor ?Vanja 80 bo'i Prosta, dov - ? dikti- Stevi»«i ju- o^rS 7aradi kuge, fije. j^. kt°nkursa. .kreditne golju-8e Pečaio t °>,ravituj<=jo. češ, da m tr^rm8t^in0, Obrisan?,' d■Z,• kcr 80 J,,dje da IT n dobro kai v PomoLnL'graj° ve,iko V,°K° ■» v 'v Zd0 p°i«d«a so avstrijska v.euči- lišča. Po vseučiliščih j"e Judov med juristi 18 odstotkov, medicincev 27in-pol odstotkov, filozofov 12inpol odstotkov, tehnikov 20inpol odstotkov, umetniških akademikov 5inpol odstotkov, 31 odstotkov trgovskih akademikov, med tem ko je vseh Judov 4inpol odstotkov prebivalstva. Judje gospodarijo v trgovini, visoki financi in v veliki industriji. Havzira-nje so Judje precej omejili. Kot zdravniki, odvetniki, časnikarji, gledališki igralci, zastrupljajo Judje krščansko moralo. Marx, Lasalle, Singer, Ad-ler, so se kot socialno demokraški voditelji polastili delavskega gibanja in uvedli v po njih vodeno in ustanovljeno socialno demokracijo ljudovsko korupcijo. Po občinah, v sodnih dvoranah, na borzi, po bankah, po trgovinah in po vseučiliških stolicah vlada Jud in izmozgava in goljufa Arijce. Strassburški profesor Ziegler sodi: "Ni dvoma, in ne more se tajiti, da imajo Judje veliko krivde in da so sami vzrok sovraštva in zaničevanja, ker odirajo po borzah in drugod, po ne-sraftnosti judovskih časnikarjev in po klikarski vsiljivosti v znanstvenih in akademičnih razmerah. Vso pravico imamo, da se temu ustavimo." KAJ VSE JE NA SLOVENSKEM PREPOVEDANO. Hrvatski Dnevnik piše 29. septembra pod gornjim naslovom: • "...Zahtevala se je zaplemba 'Knezove knjižnice' samo zato, ker je bil v eni teh knjig natisnjen kratek govor srbskega državnika Stojana No-vakoviča, katerega je držal veliki pokojnik na Dunaju leta 1897. o priliki prenosa kosti Kopitarja. Prepovedana je uporaba dosedanjih Sketovih čitank za srednje šole. — Da vidimo, kaj se je zdelo nadzornim o-blastim v teh čitankah tako strašnega. V Čitanki za V. in VI. razred srednjih šol so' zabranjena na primer sledeča mesta: 1. "Pri nobenem narodu se ni vera v volkodlake tako razširila, kakor pri Slovencih... V resnici slovansko pleme." Cenzura je temu pristavila: "Uebertriebene Prahlereil" — Pretirano bahanje! 2. "Koliko je basni o živalih med slovenskim narodom, in to velja več ali manj tudi za ostala slovanska plemena." (Opazka cenzorja: "Prahlerei —bahanje.") 3. "Obredna narodna slovenska pesem — kako lepo zveni/' (Uebertrie-bener Preis — pretirana hvala I") 4. "Pripovedka o Edipu govori o duševni sorodnosti v razvoju grškega in slovanskih narodov" (Grosser Ei-genduenkel — velika samozavest (v slabem pomenu besede.) 5. "Kraljevič Marko v narodni pesmi" (Das Schicksall der Slaven bekla-gend — tožeč nad usodo Slovanov.) 6. "Največ sveta otrokom sliši Slave" (Aufreizende Behauptung — huj-skanjoča trditev.) 7. "Jadransko morje" (das ganze Gedicht sufreizende Klage — cela pesem hujskajoča tožba.) 8. Aškerc "Črez Kavkaz" (Gedicht, verhcrrlichend eine russische Land-schaft — pesem, poveličuje rusko pokrajino.) 9. Aškerc "Ukrajinska stepa" — "tu ležiš na solncu, kakor božja dlan... Kazaki — junaki! (Verherrliching rus-siseher Krieger — poveličevanje ruskih vojakov.) 10. "Rojakom" in "Kdo je mar?" (in beiden Gedichten ueberschwenglicher Preis der Slovenen — v obeh pesmih naduto slavljenje Slovencev.) 11. "Vojaška" (grosse Selbstver herrlichung und Selbstueberschaet-zung der Slovenen — veliko samopo-vzdigovanje in samoprecenjevanje Slovencev.) 12. "Na božji poti" — "Milejša bodi ti usoda" (das Los des Landes bekla-gend — obžalujoč usodo dežele.) 13. "V zemlji slovenski, ktera zdaj ima grob komaj za nas!" (Klage — tožba.) 14. "Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" (Uebertriebener Eigen-duenkel — pretirana domišljavost.) 15. Stritar: "Domovina blaga" (Ir-releitend — zapeljivo.) 16. "Akvileja ne prenaša več bič brezbožnih Langobardov" (Verung-limpfung eines deutschen Volksstam-mes — blatenje nemškega plemena.) 17. "Narodni ponos in hrabost naših pradedov" (Uebrhebung — pretiravanje.) 18. "Njih dična kri slovenska" (Ue-bertreibende Selbstverherrlichung — pretirano samopovzdigovanje.) 19. "Kdo še ni slišal o slavi jugoslovanskega prijateljstva"... (Anprei-sung des Allslaventums, u. s. w. — povzdigovanje panslavizma, itd.) Prepovedano je tudi čitati o grozotah turških vojsk." DR. KOROŠEC O JUGOSLOVANSKI AKCIJI. (Bosnische Post, 13. oktobra.) "Zagrebška Hrvatska Država priobčuje intervju s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, v katerem se je izrazil z ozirom na deklaracijo Jug. kluha za zedinjenje Jugoslovanov v okvirju monarhije. Dr. Korošec se je predvsem pritoževal, da oba odločujoča faktorja še danes pravilno ne razumevata jugoslovanskega vprašanja. Vzrok temu je tradicij alna nevednost vlade na Dunaju in v Pešti o pravem stanju stvari, pogosto in neprijateljsko razpoloženje oseb, katere podajajo poročila, in konečno Jugoslovani sami, ki dovolj odločno ne nastopajo, vsled česar se na Dunaju in v Budimpešti sklepa, da jim gre tudi danes dobro. V Budimpešti so z držanjem Hrvatov popolnoma zadovoljni, na Dunaju pa ne verujejo, da Jugoslovani resno zahtevajo narodno državo. Tem bolj mora biti dolžnost vseh Jugoslovanov, da vedno in povsod naglasujejo, da je dunajska deklaracija minimum zahtev in apel, da se izpod tega minimuma ne gre. Narodna volja, ki je v deklaraciji izražena, mora priti do takega izraza, da bo vsakdo uvidel, da se mi ne bomo zadovoljili z neznatnimi koncesijami, da bomo temveč resno zahtevali rešitev celega vprašanja. Vsled tega bo prej ali slej potrebno, da se vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci sestanejo v Zagrebu in da izrazijo voljo naroda za narodno državo, in ta glas se mora čuti po celi monarhiji, kakor tudi izven njenih mej. Dalje je dr. Korošec govoril tudi o teritorialnem programu deklaracije ter konsta-tiral, da razumejo Nemci in Madžari jugoslovansko idejo drugače, kakor so jo pred vojno in prve dni vojne." Hrvatski Dnevnik prinaša 13. oktobra obširnejše poročilo o tem poročilu in po njem prinašamo naslednji odstavek, ki je izpuščen v Bosnische Post: "Naša deklaracija obsega vse zemlje, kjer prebiva naš narod v monarhiji; ona vsebuje Slovence inHrvate v Istri, Trstu, na Goriškem — naravno, brez furlanskega okraja — kakor naš program sploh ne izključuje sporazuma s primorskimi Italijani; na severu obsega naša deklaracija naš narod na Koroškem, zdravi naš narod na Štajerskem severno od Drave in na obeh bregovih Mure. Jasno je, da obsega tudi Medmurje, ki je bilo že združeno z materjo Hrvatsko, kakor tudi Panonske Slovence, katerih predniki so imeli tako močan utis na kulturo Madžarov. Pri doslednem izvajanju narodne ideje in po odločitvi naroda samega vsebuje deklaracija tudi hrvatski narod, ki tvori na severu od panonske Slavonije živ in trden most med severnimi in južnimi Slovani. Deklaracija vsebuje ekonomsko tako močni in kulturno napredni narod srbski v Ba-čki, Banatu, splošno v nekdanji voj-vodini. Ona ne izgublja izpred oči niti onih hrvatskih in srbskih naselbin, ki se dotikajo na južnem Ogrskem velikega narodnega telesa. Sava in Drava stvarjate, kot od Boga in narave upostavljene prometne poti, iz tega o-zemlja celoto, ki se otvarja na jugu celemu svetu z našim morjem. Na vprašanje, kako je z uresničenjem teh velikih idealov, odgovarja dr. Korošec, da more biti zadovoljen z dosedanjim vspehom. Narod razumeva idejo, sprejema jo s celini srcem, a to je glavno, to je temelj vsega, to je konečno več nego vse veliko politično delovanje. Naravno, politiki ne morejo sedaj udariti na drugi način, kakor nam je dovoljeno po ustavi in zakonu: potom sporazuma z drugimi narodi v monarhiji!" Za božično sezono. Ako je božična sezona v resnici tisti čas, ko se naj veselimo in radujemo, potem se moramo spomniti na nek prepotreben položaj: namreč da vaš želodec mora biti v redu. Ako je želodec prizadet potem zgine vse veselje in dobra volja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bo preprečilo vse želodčne neprilike. Isto vas bo oprostilo slabe prebave, neprebavnosti, flatulence, glavobolov, migren, nervoz-nosti, itd. V lekarnah. Cena $1.10.— Ako se hočete ubraniti revmatizma, nevralgije, lumbago in drugih podobnih bolečin, morate rabiti zdravilo, ki bo prišlo do korena bolečine. Triner-jev liniment deluje na ta način in je radi tega najbolj zanesljivo zdravilo v takih slučajih. Isto je tudi neprecenljivo za zvijenja, napetost žil, otekline, utrujene mišice in noge, itd. Cena 35 in 65c, v lekarnah; po pošti 45 in 75c. Jos. Triner, izdelovalec, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111.—Adv. ®a®®BH®H®®®a®@® L RAZNOTEROSTI. ® a is is ®B@®aaa®®aa Redka bolezen. Pred devetimi leti je prišel v bolnišnico sv. Luke v St. Paulu, Minn., na bergljah tedaj 15 let stari Karol J. Murphy iz Marshfielda, Minn. Od tega časa: leži neprestano v postelji vsled dosedaj še nedognanega vzroka bolezni. Njegovo telo postaja vedno bolj odrevenelo ali trdo tako, da se bode spremenilo sčasoma v trdo koščeno maso. Zdravniki so mnenja, da bode pomilovanja vredni bolnik okameijel tekom enega leta, smrt bo nastopila tedaj, ko okameni tudi srce,cJ 241etr\i živi mrlič je že popolnoma oslepel; pri pravljen je tudi vedno na -smrt. Čudno pri tem je, da leži pri svojih starših tudi njegov brat vsled slične bolezni. Navade velikih komponistov. Mnogi veliki komponisti so imeli kot znano nekoliko nenavadne navade, vsled .katerih so dali mnogokrat povod raznim anekdotam. Tako je na primer- na^čin, kako so si zbujali razpoloženje za komponiranje, pri nekaterih zelo nenavaden. Donizetti si je skušal ustvariti ugodno razpoloženje na ta način, da se je zaprl v svojo sobo ter postavil poleg sebe na pisalno mizo celo vrsto samovarjev za kavo in ni prej odjenjal, dokler ni vseh izpraznil, na kar pa jih je še mnogokrat nalil v drugič in tretjič. — Kljub temu zdravju škodljivemu početju se Donizetti do svoje starosti ni mogel odvaditi tega običaja. — Meyerbeer je prišel v ugodno razpoloženje le, ako je čul delovanje prirodnih elementov. Tako si je zgradil v svoji hiši stekleno sobo, v kateri je mogel opazovati šumenje dežja, bobnenje groma, blisk in tulenje viharja, kolikor mogoče natanko. V viharju se je počutil v svoji sobi dobro in nato se je lotil svojega dela. O njem pripovedujejo, da je zapustil družbo prijateljev, ako je le čul daljše gromenje ter odšel v svojo stekletio sobo. — Haydn pa je imel vse drugačne navade, kadar se je pripravljal za komponiranje. Zgodaj zjutraj je vstal, pregledal sobo, ako je vse na pravem mestu, oblekel se nato v gala obleko privezal sabljo okoli pasa, na glavo dal lasuljo in klobuk ter si na prst nataknil popolnoma določen prstan. Brez teh priprav ni napisal niti ene note. Ozdravljena tatica. V San Franciscu je neka Thurnherr kradla kakor sraka. Sama je znala, da to ni prav in hodila okrog zdravnikov, da naj jo ozdravijo modne bolezni, ki jo v Ameriki nazivamo "Cowgirl Raffles". Kakor poroča newyorški "Aral-do Italiano", so zdravniki sklenili Thurnherrovo operirati. Našli so v čelu neki izrastek, ki je tiščal na možgane in povzročal, da je bila nagnjena k vsem slabemu. Thurnherrova trdi, da je popolnoma izgubila nagnjenje, da krade. Grobovi pet tisoč let stari. Profesor na lipskem vseučilišču dr. Steisidorf, ki je vodil izkopavanja na Cheopsovi piramidi v Egiptu s 400 delavci, je našel 50 grobnic iz kamna in t ZAHVALA. Povodom smrti ljubljenega soproga in očeta, g. GREGORJA PETERNEL se najiskrenejše zahvalimo Rev. John Trobec, župniku, Rt. Rev. J. Trobec, škofu in Rev. Jos. Trobec, za mnoge obiske in tolažbe v bolezni in smrti, ter vsem ostalim znancem, prijateljem in sorodnikom, zlasti članom dr. sv. Štefana, ki je spremilo svojega pokojnega uda na pokopališče. Vsem še enkrat hvala in Bog plačaj! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoča Družina Peternel. Brockway, Minn., dne 24. dec. 1917 opeke. Poleg teh grobnic so male sobice, kjer so stari Egipčani opravljali daritve za pokojnike. Okostnice umrlih so popolnoma raztresene. Večina grobov je iz časov kake tri tisoč let pred Kristusom. V teh grobovih so našli tudi ostanke staroegiptovske u-metniške obrti, zlasti kamenitih figur, romarjev, cerkvenih dostojanstvenikov, slug, kuharjev, pekov itd. IMENIK DRUŠTEV D. S. D. Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, Woodruff Road; blagajnik: John Petric. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. . Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: John Je-rich, 1026 Main St.; blagajnik: Frank Mišjak. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 4, Bradley, I1L: Predsednik: John J. štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 5, Ottawa, III: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: John Nemanich, 528 Lafayette St. Vsi v Ottawa, I1L Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 6, Waukegan, IU.: Predsednik: Frank Jappel, 1333 Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št 8, Rockdale, IU.: Predsednik: Jacob Paskvan; tajnik: Joha Shetina; blagajnik: Valentin Faj-nik Sr. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 9, Chicago, IU.: Predsednik: John Verbiščar, 2105 Coulter St.; tajnik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; blagajnik: Michael Brintz, 5502 Hyde Park Blwd. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo, v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22 PI. in S. Lincoln ulic. Društvo št 10, S. Chicago, IU.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111. Društvo St. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Želko; tajnica: Mary Stefanich, 901 Scott St.; blagajničar-ka: Theresa Nemanich, Raynor & Granite Sts. Vse v Joliet, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi. tSD mnnfJimmmfmmmmmsiraia 1*1 t*l dE ®J t£l L*J G5J IS] GO (Si tjS IS CQ IZ1 M m cenik nabožnih, poduč- ® nih in zabavnih knjig s m n ISlSIggl katere se dobe v a®®®® a ® knjigarni amer. slo- ® venca, joliet, ill. ® m Hren fjZl GZ3 IZl (SI BS G3 GlI GS 151 151 151 (51 151 pri 1*1 pri pri tiri (*j grj [*J [*) grj i*J 03 GEJ 12D podučne in zabavne knjige Amerika in Amerikanci (vezana)$2.50 Angelj sužnjev...................25c Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše...................20c Angleščina brez učitelja..........50c Aramugan, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa... .v..............20c Babica...........................50c Beatin dnevnik..................30c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Bled sedaj in nekdaj..............30c Beneška vedeževalka ali prokle't- stvo in blagoslov..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Boža kazen. — Plaveč in Savini. —Čudovita zmaga............. 30c Boj s prirodo. — Trekova Uršika 30c Boj in zmaga. Povest...........30c Bojtek, v drevo vpreženi vitez____30c Božični darovi. Povest............30c Ciganka. — Po povelju...........35c Cesarjevič in sestri dvojčkinji... .35c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare........................25c Četrtice iz življenja na kmetih____25c Čas je zlato..................35c Cerkvica na skali — Plačilo «veta.25c Darovana. Povest, zvezek po......15c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja...............25c Feldmaršal grof Radecki.........30c Ferdinand........................35c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, zvezek po............25c Grizelda, kmetica in grofica......20c Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-Izdajavec. Zgodovinska povest iz turših časov....................35c Izgubljena sreča. Pavest..........30c Jagnje. — Starček z gore........40c Jaromil. Češka narodna pravljica.30c Jozafat, kraljevi sin Indije.......35c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu..........................30c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krvava noč v Ljubljani..........75c Koliščina in stepe. Povest.......25c Kako je izginil gozd..............35c Kako naj se pišejo zasebna pisma..50c Krvna osveta. Povest........... ,25c Leban 100 beril................,35c Ljubite svoje sovražnike. Povest..25c Ludevit Hrastar. — Golobček____35c Ludovik, mladi izseljenec........35c Maron, krščanski deček.........25C Mati božja na blejskem" jezeru... ,25c Matevž Klander.—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina.............35c May, Eri. Povest...............25c Mirko Poštenjakovič. Povest.....30c Mesija...........................50c Mali vitez.......................75c Mladi Samotar. Povest...........40c Na preriji. Povest................35c Na divjem zapadu, vezana........75c Najboljša dedščina. —• Leseni križ.35c Narodne pripovedke............. 35c Naseljeci. Povefet................35c Naš dom........................35c Nedolžnost, preganjana in poveli- Nekaj iz ruske zgodovine......,20c Nesrečnica. Povest...............35c Nezgoda na Palavanu. Povest____30c Od Leona do Pija................25c Odgovori na ugovore proti sv. veri 40c Pavlina...........................35c Ponižani in razžaljeni............75c Poduk rojakom ali kažipot v Amer 50c Postojanska jama.................25c Povodenj.........................25c Pouk zaročencem in zakonskim.. .75c Praški Judek.....................20c Pravila dostojnosti...............50c Pred nevihto, novela.............35c Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c Pregovori, prilike in reki ........50c Potni listi (povesti)............25c Poduk rojakom (Šušteršič).......50č Prešeren in Slovanstvo..........50c Podadmiral Viljem bar. Tegethof 35c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____25c Pridni Janezek in hudobni Mihec..45c Prisega huronskega glavarja... t. .25c Prvič med indijanci. Povest.......25c Ribičev sin. Pravljica.............25c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....30c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar.............................75c Roza Jelodvorska................45c Rusko-Japonska vojna 5 zv......50c Senilija. Povest...................20c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez.............$1.00 Slovensko-Angleški razgovori... ,25c Sveta Germana (trdo vez.)......50c Solnce in senca. Povest.........45c Spis je............................20c Stanley v Afriki..................25c Stezosledec.......................35c Stepni kralj. — Hiša ob Volgi....75c Sveta noč.........................25c Sveta vojska...................... 35c' Sveti večer.......................35c Svitoslav. Povest.................20c Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II. po........75c 100 Beril.........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski razT bojnikf Povest..................25c Trije indij.-povesti...............30c Ujetnik pomorskega roparja......25c Voščilna knjiga.................. 50c Velika Slovnica (slov.-angl. in aji-. , gleško-sloven%ka)...............$2.00 Vojna leta 2000. — Doma in na tujem............................35c Vojska na turškem...............35c V gorskem zakotji................25c Za kruhom.......................25c Zaroka opolnoči................,25c Zlatokopi.........................25c Zlati orehi........................25c Zlatarjevo zlato..................75c Zeninova skrivnost...............45c Zadnja kmečka vojska (5. zv.).....75c Z ognjem in mečem 1. in 2. zv. ..75 Zlatorog, pesmi (trdovezana z zlato " obrezo)........................75c Zlata vas........................40c Zgodbe fare iskocjan.............35c Zgodovinske povesti (trdovezana) .75c Zadnji grof uljski. — Iskali biserov na otrokih sv. duha.............35c Zbirka povesti...................35c Zgodovine 17. pešpolka...........75c Knjige pošljemo po pošti. Poštnina je pri cenah že všteta. Kadar naročite priložite denarno nakaznico. Ker se knjige ne morejo nadomestiti in poidejo, zato naročite vedno po več knjig, da lahko pošljemo druge mesto pošlih. MALI VITEZ (PAN YOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. S? Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) Oba sva tako sovražila drug druge ga, da se nisva pozdravila, da, polastila se naju je celo radost, da mora trpeti tudi sovražnik. Ladja je odplula še istega dne. Čudno je bilo, držati z največjim sovražnikom za eno veslo ter jesti iz ene sklede pomije, kakršnih pri nas ne dobivajo niti psi, prenašati eno tiranstvo, dihati eno ozračje, ena ko trpeti, enako plakati. Jadrali smo po Helespontu in potem po Arhipela-gu. Tam je bil otok pri otoku, a vsi v turški oblasti. Tako tudi oba bregova in---ves svet. Hudo se nam je godilo. Podnevi nas je oblival znoj. Solnce ondi tako pripeka, da se ti zdi, kakor bi voda gorela od njega, in kadar jamejo solnčni žarki skakati po valovih, porečete, da prši ogenj. Pot je kar curkoma lil po nas, jezik se nam prilepljal k nebu... Ponoči pa nas je grizel mraz kakor pes... A tolažbe od nikoder, ničesar drugega nego trpljenje in toga po izgubljeni sreči. To se ne da popisati z besedami... Nekje na postaji, že na grški zemlji, smo videli s krova slavne razvaline neke stavbe, ki so jo bili postavili še stari Grki. Tam stoji steber poleg stebra kakor od zlata, toda le marmor je tako orumenel od starosti. Razločno se je dalo to videti, ker stoji razvalina na strmem griču in nebo je ondi kakor turkis. Nato smo veslali mimo Peleponta. Dan je mineval za dnevom, teden za tednom, a midva z Didiukom nisva izpregovorila niti besedice, zakaj še sta ponos in jeza vladala v najinih srcih.. . Toda polagoma sva jela omahovati pod roko božjo. Od truda in drugačnega ozračja nam je jelo grešno meso odpadati s kosti, in rane, ki smo jih dobili od sirovih nadzornikov, so se nam gnojile na solncu. Ponoči sva molila in prosjla Boga smrti. Zadremal sem, toda skoro sem se zbudil ter slišal, kako je Didiuk molil: 'O Kristus, usmili se nas! Sveta Prečista, usmili se nas in daj mi umreti!' Pa tudi on je slišal in videl, kako sem jaz k Materi božji in njene,mu Detetu iztezal roke... Ali tedaj, kakor bi nama bil morski veter odpihnil razžalitev iz srca! Čimdalje manj ga je bilo, čimdalje manj. Naposled, ko sem objokoval samega sebe, sem objokoval tudi njega. In res sva jela drugače zreti drug drugega. Da, začela sva si vzajemno pomagati. Ko me je žalil pot in sem bil utrujen na smrt, je veslal on sam; kadar pa je oslabel on, sem veslal zanj jaz. Ko so prinesli skledo, sva oba pazila, da je tudi drugemu kaj ostalo v njej. Toda glejte, gospodje, takšna je človeška narava! Odkritosrčno povedano, že sva se ljubila, ali nobeden ni hotel izreči tega prvi... V njem je tičala prava ukrajinska trdovratnost... Potem, ko nam je bilo že kruto hudo in težko, so nam povedali nekega dne, •da se drugi dan srečamo z beneškim brodovjem. Živeža so nam dajali malo, pač pa biča v izobilju. Napočila je noč, potihoma smo ječali; jaz in on sva po svoje molila tem iskreneje; tedaj sem v mesečini zapazil, kako mu curkoma kapljajo solze na brado. Srce se mi je zgenilo, torej sem dejal: 'Didiuk, iz istega kraja sva, odpustiva si.' Ko je to zaslišal — mili Bog! — je planil nem urno pokonci, da so kar verige zarožljale. Preko vesla sva se zgrudila drug drugemu v naročje in se plakaje poljubljala; ne morem reči, kako dolgo sva Stala tako, zakaj spomin naju je zapustil; kar tresla sva se od ihtenja." Zdaj je Mušalski umolkniPter si nekaj s prsti otiral okrog oči. Nastala je za trenutek tišina, samo mrzel veter jc pihal skozi špranje, v sobi pa je sikal ogenj. Nato se je Mušalski od-kašljal in nadaljeval takole: ''Kakor se bo pokazalo, je naju gospod Bog blagoslovil ter nama izkazal •svojo milost, toda v tem hipu sva trpko poplačala ta pojav bratovske ljubezni. Objemaje se sva si zapletla verige, da jih nisva mogla sama razplesti. Prišli so nadzorniki, ki so naju razpletli, zato pa je bič dalje nego pol ure žvižgal nad nama. Bili so naju, •ne gledaje kam. Kri se je polila meni, polila pa se je tudi Didiuku, se strnila in stekla v enem potočku v morje. No, to ni nič, stari dogodki... na hva-io božjo... Od tega časa mi ni prišlo več v glavo, da sem jaz potomec Samnitov, on pa da je kmet od Bele ecrkve, šele ravnokar sprejet med plemiče. Niti rodnega brata ne bi bil mogel ljubiti bolj, nego sem ljubil njega. Bilo bi mi eno, ko bi tudi ne bil plemitaš, dasi mi je bilo to seveda še ljubše. In on mi je, kakor nekdaj sovraštvo, tako sedaj kazal neizmerno ljubezen. Takšna je bila pač njegova narava... Drugega dne je bila bitev. Benečani so razkropili haše brodovje na štiri vetrove. Naša galeja je bila močno poškodovana od krogel ter se je zadrža- la ob pustem otoku, podobnem skali, štrleči iz morja. Treba jo je bilo popraviti. Ker pa so bili vojaki popadali in ni bilo dovolj delavnih rok, "so nas morali odkovati in nam dati sekire. Brž ko smo stopili iz ladje na zemljo, sem pogledal Didiuka, pa tudi njemu se je rodila ista misel v glavi kakor meni. 'Ali takoj?' me vpraša. 'Takoj,' mu odgovorim, in ne da bi premišljal dolgo, udarim nadzornika po glavi, Didiuk pa samega kapitana. Ostali so šli za nama kakor plamen. Uro pozneje smo s Turki opravili, nato pa smo sami kolikor toliko popravili lad jo, sedli nanje brez vesel, in usmiljeni Bog je zapovedal vetrovom, naj nas zaneso v Benetke. Beračila sva po poti in dospela v ljudovlado. Tu sva si z Didiukom razdelila podjaselsko zemljišče, potem pa sva odšla zopet na vojno, da se osvetiva za svojo kri in svoje solze. Didiuk je odšel na Sič k Sirki in obenem z njim na Krim. Kaj sva tam opravila in dosegla, to gospodje dobro veste. Didiuku je bilo naposled že dovolj maščevanja; na povratku je padel zadet od pušice. Jaz sem še ostal in kadarkoli napenjam lok, se spominjam Didiuka ter si mislim, da mu s tem delam veselje. In da sem v tem oziru že pogostoma razveselil njegovo dušo, temu imam tudi v tej vrli družbi dokaj prič." Mušalski je zopet umolknil; slišalo se je samo, kako je žvižgal sever in prasketal ogenj. Stari bojevnik je u-prl oči v ogenj in po daljšem molku končal takole: "Bila sta Nalevajko in Loboda, bila Hmelniščina in sedaj je Dorošenko, na zemlji se ne posuši kri; mi se prepiramo in bijemo, a vendar je poslal Bog v naša srca seme ljubezni, ki globoko leži v neplodni zemlji in šele pod poganskim bičem in v tatarski suž-nosti iznenada rodi sad." "Kmet je kmet!" zakliče Zagloba, prebudivši se iz spanja. IV. Melehovič je polagoma okreval, toda doslej se še ni udeležil četovanja, nego je sedel zaprt v sobi. • Zato si nihče ni dosti belil glave zaradi njega. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, kar je o-brnilo nanj splošno pozornost. Kazaki gospoda Motovila so ujeli Tatarja, ki se je klatil okrog trdnjave, ter ga prignali v Hreptov. Po temeljiti preiskavi se je pokazalo, da je bil to Lipek, toda eden izmed onih, ki so bili nedavno odšli iz službe v ljudo-vladi ter se uslužbili sultanu. Dospel je od drugega obrežja Dnestrovega ter imel s Sjfeboj pisma Kričinskega za Melehoviča. Volodijevski je bil zelo vznemirjen ter je pozval starejšine na posvet. "Gospodje," je dejal, "dobro veste, kako so mnogi Lipki, tudi izmed onih, ki so od pamtiveka sedeli na Litev-skem in v Rusiji, sedaj prestopili k ordi ter ljudovladi njeno gostoljubje poplačali z izdajo. Zato je umestno, da ne zaupamo preveč onim, ki so še ostali, nego da z bdečim očesom opazujemo njih delovanje. Imamo tudi tukaj litevski prapor stoinpetdeset konj, katerim zapoveduje Melehovič. Tega Melehoviča še ne poznani dolgo. Vem samo to, da ga je hetman za znamenite zasluge povzdignil v stotnika in mi ga z ljudmi vred poslal stmkaj. Čudno je tudi to, da ga ni spoznal nihče izmed vas, gospodje, preden je stopil v službo. Da ga imajo naši Lipki neizmerno radi in ga slepo slu-šajo, to pripisujem njega junaštvu in slavnim činom, toda tudi njim ni znano, odkod je in kdo je. Doslej ga nisem še imel na sumu, niti ga nisem vprašal po ničemer, dasi se zavija v nekake tajnosti. Različni ljudje imajo različne navade, in meni ni dosti do drugega, samo da pravilno opravlja svojo dolžnost. Sedaj pa so vojaki gospoda Motovila ujeli Tatarja, ki je prinesel Melehoviču pisma Kričinskega, in ne vem, ali je vam, gospodje, znano, kdo je Kričinski." "Kako?" odgovori Nenašinec, "Kri-čin->kega sem poznal osebno, a sedaj je na slabem glasu pri vseh, ki ga poznajo." "V šolo sva..." povzame Zagloba. toda takoj preneha, ko se spomni, da bi moral biti potemtakem Kričinski devetdeset let star in da se v takih letih ljudje navadno ne bojujejo. "Izkratku," reče mali vitez, "Kričinski je poljski Tatar. Bil je polkovnik enega naših liptovskih praporov; nato pa je izdal domovino ter prestopil k dobruški ordi, kjer so ga, kakor ču-jem, sijajno odlikovali. Domišljajo si namreč ondi\ da potegne tudi druge Lipke na pogansko stran. S takim človekom je torej Melehovič v dotiki; najboljši dokaz temu je tole pismo, ki slove takoTe: In mali polkovnik razvije pismo, u-dari po njem z dlanjo ter začne čitati: "Moji duši zelo dragi brate! Tvoj poslanec je dospel k nam in oddal pi smo..." "Po poljsko piše?" mu seže Zagloba v besedo. "Kričinski kakor vsi naši Tatarji govori le poljski in maloruski," de mali vitez, "pa tudi Melehovič gotovo ne govori tatarski. Poslušajte, gospodje, in ne motite me." "...in oddal pismo. Bog bo dal, da se izide vse dobro in da dosežeš, kar želiš. Mi se tu pogostoma posvetujemo z Moravskim, Aleksandrovičem, Tarasovskim in Groholskim, drugim bratom pa pišemo in zahtevamo od njih sveta, da bi se to, kar si želiš, zgodilo čim prej. Pošilja ti človeka, ker nam je došla novica, da si se poškodoval. Hočem, naj te ogleda na svoje oči in nam prinese tolažbo. Našo tajnost čuvaj skrbno ter pazi, da se ne razglasi prezgodaj. Naj Bog pomnoži tvoj rod kakor zvezde na nebu! Kričinski." Volodijevski je končal ter se ozrl po starejšinah. Ker pa so molčali, očito preudarjajoč vsebino tega pisma, je dejal: "Tarasovski, Moravski, Groholski, Aleksandrovič, to so vsi bivši tatarski konjiški stotniki in izdajalci." "Takisto kakor Potužinski, Tvorov-ski in Adurovič," doda gospod Snitko. "Kaj pravite na to pismo?" "Očito izdajstvo, o tem ni treba premišljati," reče Mušalski. "Spoprijateljili so se z Melehovičem, da bi naše Lipke privedel na njih stran, in on se strinja s tem." "Za Boga! Kakšna nevarnost je to za našo stanico!" zakliče nekoliko glasov. "Lipki bi dali za Melohoviča celo dušo, in ako zapove, nas napadejo ponoči. Najbolj črno izdajstvo pod solncem!" zakliče Dej m. "A sam gospod hetman je Melehoviča povzdignil v stotnika!" reče Mušalski. "Gospod Snitko," se oglasi Zagloba, "kaj sem rekel, ko sem prvič ugledal Meleheviča? Ali vam nisem dejal, da zreta odpadnik in izdajica iz oči tega človeka? Zadoščal mi je en sam pogled. Vse je vedel prekaniti, mene pa ni prekanil. Ponovite moje besede, toda ne izpreminjajte ničesar. Ali nisem rekel, da je to izdajalec?" Snitko je iztegnil noge pod klop in povesil glavo. "Res se je treba čuditi vaši bistrosti, vendar pa se ne spominjam, da bi ga bili imenovali izdajico. Rekli ste, vrli gospod, samo to, da je videti kakor volk." "Torej trdite, da je pes izdajalec, volk pa da ni izdajalec, da volk ne bi popadel roke, ki ga gladi in mu daje jesti? Torej pes je izdajalec. Morda boste še Melehoviča branili ter na druge imeli za izdajiče?" Snitko, zbegan po teh besedah, široko odpre oči in usta. Tako je bil o-supel, da niti ni mogel izpregovoriti. Mušalski pa, ki je bil uren v besedi, reče: "Najprej zahvalimo Boga, da so se tc gnusne spletke odkrile, in potem za-povejmo šestim dragoncem, naj priže-no Melehoviča — nato pa mu treba pognati kroglo v glavo!" "A potem imenovati drugega stotnika!" doda Nenašinec. "Izdajstvo je tako očitno, da tu ne more biti kake pomote." Volodijevski pa reče: "Najprej je treba Melehoviča izprašati in potem gospodu hetmanu poslati poročilo o tem, zakaj, kakor mi je povedal Boguš iz Zembic, so gospodu kraljevemu maršalu Lipki zelo pri srcu." "Toda vam," reče Motovilo, obrnivši se k malemu vitezu, "pripada docela pravica, da sodite Melehoviča, zakaj nikdar še ni bil plemič." "Poznam svojo pravico," odgovori Volodijevski, "m treba ni, da bi mi je opominjali." Drugi pa zakličejo: "Naj pride pred nas ta zlobni sin, podkupnik in izdajica!" Glasni klici prebude Zaglobo, ki je nekoliko zadremal, kar se mu je pripetilo večkrat.. Hitro se je spomnil, o čem so se menili, in dejal: "Nikakor, gospod Snitko, mesec se je skril, toda vaša bistroumnost se je še bolj skrila; niti s svečo je več ne najde nihče. Kako morete reči, da je pes, canis fidelis, izdajalec, a volk da ni izdajalec! No, dovolite! Vaši pojmi «o gotovo, že docela zmedeni." Snitko je dvignil oči, češ, da trpi po nedolžnem, toda s prepirom ni hotel dražiti starca. V tem hipu mu naroči Volodijevski, naj gre po Melehoviča. Torej je naglo odšel in bil vesel, da se more odtegniti. Trenutek kesneje se vrhe z mladim Tatarjem. Ta izvestno še ni ničesar vedel o tem, da je bil Lipek ujet, zakaj pogumno jc stopil v sobo. Zagorelo lice mu je bilo sicer jako bledo, sicer pa je bil zdrav in tudi glave ni imel več obvezane, nego jo je imel pokrito s krimsko kučmo iz rdečega žameta. Vse oči so bile uprte vanj kakor v tarčo. Malemu vitezu se je priklonil globoko, drugim tovarišem pa dovolj ponosno. "MelehovičI" reče Volodijevski, ti-prši bistre oči v Tatarja, "ali poznate polkovnika Kričinskega?" (Nadaljevanje na 7. strani.) g] s @ s H a s D H us ® @ D s H H ® IIB ffl E Abstracts of Title to all Real Estate in Will County. | joliet Title and 1J Gaurantee Co. d Kapital $50,000.00. H Kadar kupite HIŠO ali ZEM-H LJIŠČE, pridite, da Vam ure- ® dimo abstract. II IS Phones: 421 and 422. H I m CHAS. N. HOSSACK, Mgr. IS SI 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. IS WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AT NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: THE CAPITOL BAR G. Sretlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL Edina slovenska-hrvatska gostilna ' osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicag« in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! 10S Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kalj moške ali ženske obleke ali perila O očistiti in gladiti, ne pozabite m našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.1 Pokličite nas po telefonu in naš avtoj mobil odpelje in pripelje obleko nI vaš dom. Naše cene so zmerne It delo garantiramo. Jolisl Steai Dre House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 4*3. Alpentinktura za inožko in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke ia brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od lamo ene flnSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natural. kakorSneste v mladosti imeli; 1 tla8a $1.75.—Wahčič. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh: flaSa 2 dol.SOc. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za urno 75 John Pubetitz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, ka-, kor naročite. Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. rove, grinte, kraste, liSaje v riajkrajSem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega Eomeua za odrasle in otroke, V slučaju potrebe i mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiSi. 5e želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSčo, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mujamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pil v znamkah po2cv pismu polije. Zavsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali •smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta tek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali reviViatizma, nevralgije, lum-i bago, otrpclosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTA-V AH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 191 J, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINHR, ^Manufacturing Chemists ■—= 1333-1343 South Ashland A\e. CHICAGO, ILL. i Oscar J. Stephen Sobe 201 In 20« Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. i JAVNI »aft I NOTAR c* i Kupuje in prodaja zemljišča ! v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-I ti ognju, nevihti ali drugi po-; škodbi. Zavaruje tudi življenje proti : nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna y notar- j i sko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško, j J. C. Adler & Co. priporoča rojakom avojo Mesnica Telefon 101. JOLIET. ILL. JOHN | ■ Stefawich s :.:Slovenska Gostilna::: j ! i vino domače in importirano, ! jj fino žganje in dišeče smodke. g »15 N. Scott St., Joliet, 111. fit Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) 10S1P 1/LEPEC J J»vni Notar 10 let.tkuinjo izdeluje vse pravno in postavnovellavne listine za vse slučuje. Če vam kdo plažo gamiSira; Ako imate odkoga v drugem inestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St JOLIET, ILL. GLAVNICA $50,000.00. Ust&n, in inkorp. leta 1910 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. • Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! National Studio Illirija Grenčica t steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj.,— Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Zakaj bi drago plačali novo orodje? Skoro Novo SocoM-H SLAVNOZNAM SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N.Scott St. Joliet, 111 [Telefoni Chi. 2275 li. W. 480, ob nedeljah N. W. 844 orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. Wetherell & Reid 118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje ponteeieni Fino pivo, najboljša vina in »modke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000,— Re*ervnega zaklada....................................K 1,330,000,— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, 111». Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. brea odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. osoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5$< odstotkov, *en Kranjske pa proti 5Vi odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-_ od«otkov odplačevanju na dolg. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, 111«.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. IBSfilltelSffiSlHiSl S SI ifi IS IfiSSfilSSfia I Fine Obleke, 1 ifi vrhne suknje in moško ^ y~ opravo najnovejše mo- I® ffl de, najceneje. | John J. McCarthy ® g] "Outfitter to Men" jg ifi 119 N. Chicago St., Joliet, III Ifi PHONE 2762 » ifi asuamasu ® »ii K as®KaKiasa —~ —» m~~—"**~*mmmmmmmmmmmmm*MwmmmMmmmBmMmmmMmmMmmBMmMmm0mmmaBMBB Ljudska banka Vložite svoj de- Imniiir fHwnar m °bresti y * ifllllllfli I lift naiveči° in nai" IfJJIlil [II11 močnejšo banko v Jolietu Hl-QtlM^:__Vlade Zd. l)ržav, * CllllltllCa Poštne Hranilnice N 1VU in Države Illinois. Hd 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. p0d vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI F*rst National Bank PREMOŽENJE NAD «4,500,000.00 •^SSSSSS^rr------- Melehoviča izpreleti ob teh besedah f r v zdajci senca groze po licu. "Poznam ga!" reče. r "Čitaj!" reče mali vitez in mu ponudi pismo, ki so ga našli pri Lipku. < Melehovič jame čitati, toda preden 1 ga dovrši, se mu že vrne mir na lice. j "Čakam povelja!" reče, vračaje pi- c pismo. i "Kako dolgo že kujete izdajstvo in kakšne tovariše imate tukaj v Hrep- i tovu?" 1 "Torej sem obdolžen izdajstva?" i "Odgovarjajte ter ne vprašujte!" reče mali vitez grozeče. 3 "Torej odgovarjam takole: Na iz- [ dajstvo ne mislim, tovarišev nisem s imel, ako pa sem jih imel, so bili taki, kakršnih vi ne boste sodili." i Ko vojaki to zaslišijo, jamejo škripati z zobmi, in takoj se oglasi nekoliko grozečih glasov: i "Pokorneje, pasji sin, pokorneje! 1 Pred boljšimi stojiš, nego si sam!" j Melehovič jih premeri s pogledom, v i katerem se je zrcalilo hladno sovraštvo. i "Vem, kaj sem dolžan gospodu poveljniku kot svojemu predstojniku," 1 odgovori in se novič prikloni Volodi- : jevskemu, "vem, da sem manj vreden ; nego vi, gospodje, zato pa tudi ne i iščem vaše družbe. Vaša milost (ob ' tem se zopet obrne k malemu vitezu) : ste me vprašali po tovariših; pri svojem poslu imam dva, eden je gospod namestnik novograjskega podtočaja, : Bogujš, drugi pa je gospod veliki kraljevski hetman."' Zaslišavši te besede, so bili vsi zelo osupli. Za trenutek je vladala tišina, končno pa ga je vprašal Volodijevski: "Kako to?" "Tako," odgovori Melehovič, "da so sicer Kričinski, Moravski, Tvorovski, Aleksandrovič in drugi prestopili k ordi ter storili domovini mnogo zla, toda sreče v tej novi službi niso našli. Morda se jim je tudi zbudila vest; dovolj je, da jim je zoprno ime izdajalec. Hetmanu je to dobro znano, torej je naročil Bogušu in Misliševskemu, naj provzročita njih vrnitev pod prapore v ljudovladi. Gospod Boguš je oddal to naročilo meni ter mi ukazal, naj se dogovorim s Kričinskim. V stanovanju imam pisma Boguševa, ki jih lahko pokažem; verjeli jim boste, vaša milost, rajši nego meni." "Pojdite z gospodom Snitkom ponja in prinesite jih takoj." Melehovič odide. "Vrli gospodje," reče zdajci mali vitez, "s svojo naglo obsodbo smo storili temu vojaku veliko krivico. Ako ima pisma in govori resnico — mislim že, da je temu tako — tedaj je to mladenič, ne samo proslavljen z bojnimi čini, nego tudi ljubeč svojo domovino. Da, nagrado, ne pa krivične otsodbe bi moral dobiti za to. Za Boga, to bo treba skoro popraviti." Vsi so molčali, ker niso vedeli, kaj reči. Zagloba je mižal ter se delal, kakor bi dremal. Melehovič se vrne ter poda Volodi-jevskemu Boguševo pismo. Mali vitez jame čitati: "Od vseh strani čujem, da nimam nikogar sposobnejšega za tako uslugo, a to spričo one ljubezni, ki jo goje do tebe. Gospod hetman jim je pripravljen odpustiti ter vzame tudi o-prostilo ljudovladino nase. S Kričinskim se pogodi kar najhitreje in mu po zanesljivih ljudeh obljubi nagrado. Tajnost pa skrbno čuvaj, zakaj,' za Boga, vse bi pogubil. Volodijevske-mu že smeš zaupati to tajnost, zakaj on je tvoj predstojnik in ti lahko olajša marsikaj. Dela in skrbi ne hrani; spominjaj se, da 'finis coronat opus', in bodi prepričan, da ti to ljubezen naša skupna mati nagradi z enako ljubeznijo." "To je moja nagrada!" zahrumi mladi Tatar. "Za Boga! Zakaj mi niste niti besedice črhnili o tem?" zakliče Volodijevski. "Vaši milosti sem hotel povedati vse, toda nisem še utegnil, ker sem bolehal pa oni nezgodi. Vpričo teh : gospodov pa (pri tem se Melehovič | obrne k dostojnikom) mi je bilo naro-! čeno molčati. Blagovolite jim, milost, > ponoviti to povelje, da ne pogubimo I tam onih." "Dokazi vaše kreposti so tako jasni, » da bi jih mogel tajiti le še slepec," ! reče mali vitez. "Le nadaljujte svoje 5 delo s Kričinskim. Nihče vas ne sme • ovirati v tem, nego rajši vam hočemo | pomagati; kot vrlemu plemiču vam na 5 to podajam roko. Pridite nocoj k nam S na večerjo." S Melehovič mu stisne podano desnico S ter se mu tretjič prikloni. Iz kota 5 dospo drugi častniki in reko: ( "Nistno te poznali, toda sedaj ti ne t odtegne roke nihče, kdor ljubi krepost. ( Toda mladi Lipek se zdajci zravna £ in nagne glavo nazaj kakor grabežljiv £ ptič, ki hoče kljuvati. J "Pred boljšimi stojim,reče. 5 Nato pdide iz sobe. £ Po njegovem odhodu nastane hrup. J "To'ni nič čudnega," so dejali častniki J med seboj; "zbuja se mu še srd zaradi S tl'8a suma, toda to ga mine. Mora-5 mo se vesti drugače proti njemu, Sa-S mozavest ima res plemenitaško. Go- spod hetman je vedel, kaj dela. Čuda tr se gode, no, no!..." m Snitko je bil na tihem vesel, a na- o posled se le ni mogel premagati. Pri- le bliža se Zaglobi, se skloni in reče: "Dovolite, gospod, torej tudi ta volk ni izdajica." B ^'Ni izdajita?" odgovori Zagloba. "Izdajica je, samo pošten izdajalec je, h ki ne izdaja nas, ampak ordo. Ne iz- p gubljajte nadeje, gospod Snitko, vsak dan hočem moliti za vašo bistroum- k nost in morda se vas usmili sveti duh." j( Barbka je bila zelo vesela, ko ji je I Zagloba povedal vso stvar, ker je bila k Melehoviču naklonjena in ga je po- t< milovala. s. "Treba je," je dejala, "da se oba z d Mihaelom odpraviva na prvo nevarno d pot, zakaj tako mu najlaže izkaževa v svoje zaupanje." ii Toda mali vitez pogladi Barbko po si rožnatem licu ter odgovori: s "O ti izmučena mušica, poznam te! ii Tebi ni toliko do Melehoviča, nego od- I-riniti želiš na stepo in se udeležiti bit- p ke. Toda iz tega ne bo nič." ti | Po teh besedah jo jame poljubljati v na usta. n "Mulier insidiosa est!" reče Zagloba ji resno. n Melehovič je v tem sedel z onim Lip p kom, ki je bil prinesel pismo, v svojem k stanovanju ter se potihoma razgovar- b jal z njim. Sedela sta tako blizu drug s drugega, da sta se skoro dotikala. Sve- I tilnica iz ovčjega loja je brlela na mi- g zi ter metala žolte žarke na Meleho- p vičevo lice, ki je bilo navzlic vsej lepo- d ti naravnost strašno. V njem se je 1 zrcalila upornost, grozovitost in divja 1 radost. f "Halim, čuj!" šepne Melehovič. g "Effendi!" odgovori poslanec. t "Povej Kričinskemu, da je pameten, \ zakaj v pismu ni bilo ničesar, kar bi ^ me utegnilo pogubiti. Reci mu, da je t pameten. Naj nikdar ,ne piše razloč- s neje. Oni mi bodo odslej zaupali še t bolj ... vsi! Sam hetman, Boguš, Mis- r liševski, tukajšnji poveljnik — vsi! Ali J čuješ? Kuga naj jih zaduši!" ( "Čujem, effendi." i "Toda najprej moram priti v Raš- j kov in potem se vrnem semkaj." 1 "Effendi, mladi Novoveški te po- < zna." i "Ne pozna me. Videl me je že pod 1 Kalnikom, pod Braclavom, a ni me i spoznal. Gledal me je, ježil obrvi, to- 1 da ni me spoznal. Imel je petnajst i let, ko je zbežal z doma. Osemkrat je i že od tedaj sneg pokril stepe. Izpre- 1 menil sr.ii se. Stari bi me spoznal, to- t da ta mladič me ne pozna... Iz Ra- • škova ti pošljem poročilo... Naj bo 1 i Kričinski pripravljen in naj bo tu i ■ blizu. S Perkalubo morate takisto biti 1 • sporazumljeni. V Jambolu je tudi naš i i prapor. Boguša naprosim, da mi pri- ■ ■ dobi od hetmana ukaz, naj se preselim i i tjakaj; zakaj odondot se utegnem laže ' . pogajati s Kričinskim. Toda semkaj se ] i moram vrniti... moram. Ne vem, kaj > se vse pripeti, kako se vse zvrši... : Ogenj me pali in ponoči beži spanec i od mene... Ako ne bi bilo nje, bi bil i , umrl..." "Blagoslovljene naj bodo njene ro- : ■ ke..." Melehoviču zadrhte ustnice. Skloni se še bolj k Lipku in mu šepne kakor i v vročnici: "Halim, blagoslovljene naj bodo nje-: ne roke, blagoslovljena glava, blago- - slovljena zemlja, po kateri hodi, ali - čuješ, Halim! Povej jim tam, da sem ■ že zdrav — z njeno pomočjo." V. i Duhovnik Kaminski, v mladih letih . vojak in plemič velike samozavesti, je j sedel v Ušici ter prenavljal župnijo. . Toda cerkev je bila podrta, in župlja-; nov ni bilo, zato je ta pastir brez ovac , često zahajal v Hreptov ter ostajal on-. di po cele tedne in vodil viteštvo k . pobožnemu življenju. Pozorno je poslušal pripovedovanje . gospoda Mušalskega, in dejal potem nekoliko večerov pozneje: "Vedno sem rad poslušal takšna pri- - povedovanja, v katerih se žalostni dogodki srečno končavajo. Saj veste: i Kogar brani božja roka, tega tudi ot-! me iz stiske in ga bodisi celo s Krima i pospremi pod mirno domačo streho. £ Zato si zapomnite, gospodje, enkrat . vselej, da Bogu ni nič nemogoče, ako človek celo v najhujših trenutkih ne 3 izgubi zaupanja vanj. Evo, kaj se je zgodilo! i, Gospod Mušalski je dosegel nagra-" do, ker se je v preprostega človeka e zaljubil z bratovsko ljubeznijo. Zgled' e za to nam je dal Odrešenik, ki je bil o potomec kraljeve krvi, vendar pa je a ljubil prostake, mnoge izmed njih ime-n noval apostole ter jih pomagal povišati, tako da imajo sedaj v nebeškem se-o natu svoj sedaj. a Toda kaj drugega je zasebna ljubezen, in zopet kaj drugega je splošna c ljubezen, naroda do naroda, katero lju-t. bežen je naš Gospod in Odrešenik go-a jil enako marljivo. Toda kje je ta lju-v bežen? Kamorkoli se človek ozira po svetu, povsod nahaja v srcih trdovrat-nost, kakor bi ljudje slušali zapovedi zlodejeve, ne pa božjih." j. "Vrli moj gospod," odgovori Zaglo-ci ba, "težavno nas je prepričati, da bi li morali ljubiti Turka, Tatarja ali druge i- barbare, ker jih mora celo Bog sam i- prezirati." >- "Do tega vas ne nagovarjam, nego trdim samo to, da smo se otroci iste j 1 matere dolžni ljubiti; namesto tega pa » od vstaje Hmelnickega, ali že trideset let, ne neha teči kri po teh krajinah." "A kdo je temu kriv?" "Kdor to prvi prizna, temu odpusti Bog prvemu." "Vi, častiti gospod, nosite sedaj du-1 hovniško obleko, toda v mladosti ste pobijali vstaše — kakor smo slišali..." j,n "Pobijal sem jih, ker sem jih moral d' kot vojak, in to ni moj greh. Ali to pi je greh, da sem jih sovražil kot kugo. Imel sem svojo zasebno mnenje, o jCl katerem pa ne mislim govoriti, zakaj to pripada starim časom in te rane sol., se že zacelile. Samo tega se kesam, da sem storil več, nego je bila moja 8 dolžnost. Zapovedoval sem stotniji vojakov izpod prapora Nevodovskega k< in pogostoma sem šel z njimi ^ožigat, It« sekat in obešat vstaše... Saj veste, go- zi spodje, kakšni časi so bili. Požigali in pobijali so ljudi Tatarji, pozvani v; Hmelnickemu na pomoč; požigali in pobijali smo jih tudi mi. Kazaki so tudi puščali za seboj samo zemljo in vodo ter učinjali še hujše okrutnosti j nego mi. Nič ni strašnejšega, nego je domača vojna. Kakšni časi so bili, ne more povedati nihče; dovolj je, če 1 povem, da smo bili bolj podobni ste- I klim psom nego ljudem... Nekoč do- J bimo poročilo, da lopovi oblegajo gospoda Ruseckega v njegovi trdnjavici. Pa me pošljejo z mojimi ljudmi oble- c gancem na pomoč. Prišel sem pre- j pozno. Trdnjava je bila že porušena ^ do tal. Vendar pa sem napadel pijane lopove ter jih dokaj pobil. Samo ne- j kateri so se poskrili v žitu; te sem za-povedal žive ujeti, da jih obesim drugim za svarilo. Toda kje? Lažje je L bilo zapovedati, nego izvršiti povelje; v vsej vasi ni bilo ostalo niti eno drevo, celo hruške, stoječe na samoti, so 12 bile posekane. Nismo utegnili postavljati vešal — lesa pa v tem kraju tudi ni bilo blizu. Kaj mi je bilo storiti? Vzel sem svoje jetnike in odšel, c Saj se vendar dobi kje kak košat hrast, g Grem eno miljo, dve milji, samo stepa c in stepa, da bi bil lahko kroglo potočil po njej. Naposled najdemo sled nekake vasi, bilo je to zvečer, a jaz gledam ter ugledam tuintam kupček oglja in siv pepel, a drugega nič! Na maj- j hnem griču je bil vendarle ostal nepoškodovan velik hrastov križ, postav-P ljen šele pred kratkim časom, zakaj les ! še ni bil počrnel, nego se je svetil v j večerni zarji, kakor bi bil iz ognja. I Kristus je bil na njem vrezan iz kosi- I tra, toda naslikan tako dobro, da je j spoznal človek šele od strani, da ne I i visi pravo telo na njem. Lice je imel I i spredaj tako živo, od bolečin samo ne- I i koliko obledelo, na glavi trnjevo kro- II ; no in oči dvignjene proti nebu, polno I ■ velike žalosti in tožnosti. Ko torej u- I i gledam križ, mi šine v glavo misel: I ! 'Evo stolp, drugega ni!' Toda takoj se I ■ prestrašim. 'V imenu Očeta in Sina! I i Na križ jih ne bom obešal!' Vendar pa I sem si mislil, da potolažim oči Kristu-: sove, ako dam pred njim vzeti glavo 1 onim, ki so prelili toliko nedolžne krvi. Torej rečerfi: 'Mili Gospod, naj se Ti - zdi, da so to oni židje, ko so Te pribili na križ, zakaj ti niso boljši, nego so i bili oni.' Nato jih zapovem po vrsti " odgnati na grič in jih ondi obglaviti. Bili so med njimi sivolasi starčki in - mladi dečki. Prvi, ki so ga prignali je - dejal: 'Na muke tega Kristusa, usmili i se me, gospod!' A jaz rečem: 'Obgla-l vite ga!' Dragonec zamahne s sabljo in ga obglavi. Priženo drugega, a tudi ta reče: 'Zaradi tega Kristusa usmiljenega — usmili se me!' A jaz rečem zo-i pet: 'Obglavi ga!' Tako se je zgodilo : tudi s tretjim, četrtim, petim; vseli . je bilo štirinajst in vsak me je prosil - v imenu Kristusovem... Že je ugasni-: la večerna zarja, ko smo opravili svoj - posel. Zapovedal sem položiti njih c trupla okrog križa... Glupec! Mislil sem si, da s tem pogledom razveselim : edinega Sina; oni so se še gibali, ta z i rokami, ta z nogami, časih se je premetaval kdo izmed njih kakor riba, - vzeta iz vode, toda le kratko je trajalo - to. Preden smo odšli z griča, so že : ležali mirno okoli križa. Že se je popolnoma stemnilo, zato a sem skl6nil, tukaj prenočiti, dasi ni-1 i. smo imeli s čim kuriti. Bog je dal a toplo noč, torej so moji vojaki polegli o na tla, jaz pa sem šel molit pod križ e Kristusov in se priporočat njegovi milosti. In mislil sem si, da tem hvalež-neje sprejme mojo molitev, ker mi je .- ves dan minil v delu, v izvrševanju ta-a kih del, kakršna sem si štel v zaslugo, d (Dalje prih.) il - Število zdravnikov. Dr. Helme je izdal statistiko zdrav-nikov, kjer trdi, da je na vsem svetu 228,230 zdravnikov, a v sami Evropi jih je 162,330. Na Angleškem jih je 35,-a 000, na Nemškem 22,500, v Rusiji 21,-490, na Francoskem 20,350, v Italiji 18,250. Med vsemi mesti, jih ima naj-več Bruselj 241 na 100,000 prebivalcev, 0 a zelo malo jih ima Carigrad, 33 na 10,- 000 prebivalcev, li ■ ... . W. C. MOONEY ii PRAVDNIK-ADVOKAT. ;e 4th (L Joliet Nat Bank Bldg., Joliet n Ko imate -uhe rože, zapali-mo, in bili smo nazadnje še prav žida-ne volje. Igrali smo do pol dvanajstih; potem smo se podali v cerkev k polnočnici. Po slovesnem cerkvenem opravilu smo šli urnih korakov domov, ker je že vsak komaj čakal, da bi si ogrel v postelji mrzle ude.—Drugi dan, na sveti dan, je pisal Tone svojemu očetu sledeče pismo: "Ljubi očka! Iskrena hvala Vam, da ste bili tako dobri in ste nam pripravili tako lep božični večer, kakor ga gotovo nikjer drugje niso imeli. Povabil sem, kakor ste mi pisali, svoja dva sošolca. V prijetni, zakurjeni sobici smo se zabavali izvrstno, kakor še nikoli popreje. Še clo božično drevesce smo imeli, na katerem so svitlo gorele svečice in se zibali po vejicah raznovrstni, a vendar zelo skromni darovi. Tudi sem kupil namesto ene ribe tri, da smo imeli vsak po eno, in tudi smodko je imel vsak. Primakali smo pa z izborno kapljico iz gospodi-njinega soda. Tudi poslane krape smo povžili z največjo slastjo. Nazadnje smo še za kratek čas igrali, in sicer prav nedolžno, kar lahko spozilate iz tega, da ni nobeden nobenega vinarja zgubil. Moja dva tovariša se ne počutita danes posebno dobro; gotovo jima je škodila preobila božična večerja, pa bodeta, kakor upam, kmalu zdrava, da se jima le enkrat želodca nekoliko izprazfieta! — Še enkrat se Vam prisrčno lepo zahvaljujem za poslano božično darilo, s katerim ste napravili toliko veselja in toliko zabave mojima prijateljema, Ivanu in Jožetu, posebno pa Vašemu prehva-ležnemu sinu Tonetu." K S »S Sili S S ZA KRATEK ČAS. X! i Hi S trga. -Ribničan prodaja žlice na trgu. Mimo pride prijatelj ter ga vpraša: "Oče, kako gre kaj kupčija?" "Kako? Tako kakor pri bolniku: Vsako uro eno žlico." mu kaj godi pri njegovem novem gospodarju? "Prav dobro," odgovori hlapec, "jaz in moj gospodar si vsakega jutra izte-pava suknji, a samo s tem razločkom, da imam jaz pri iztepavanju svojo suknjo na sebi, a gospodarjeva visi na klinu." Nič ne dene. Hribolazec: "Čujte, jutri bi rad vital že zjutraj ob treh." Hlapec: "To nič ne dene; pa položite napitnino na nočno omarico." Razžaljena. "Mati, ali sem jaz res ravno taka kakor vi, ali je pa samo tista ženska, ki je to rekla samo hotela mene žaliti s tem?" Zadnje besede. Duhovnik se pripravlja za govor na grobu svojega sošolca, ki je bil ože-njen. Zato praša nekega ožjega znanca sošolca, mu je li znano, katere so bile zadnje besede pokojnika, da bi mogoče nanje navezal svoj govor. "Predragi," odgovori nagovorjeni, pokojnikova žena je bila pri možu do zadnjega zdihljeja. Tedaj pa o kaki zadnji besedi njoževi ne more biti govora." Redka stvar—draga stvar. Kmet postopaču: "Kaj, za vsako u-ro, ko cepite drva, hočete imeti dve kroni?" Postopač: "Veste oče, jaz delam redkokdaj; a kadar delam, znam pa tudi računiti." Pred sodiščem. Sodnik: "Zakaj ste ustrelili srnjaka?' Zatoženec: "Saj ga nisem mislil Šel sem pravzaprav gobe brat, pa jih nisem nič dobil... in čisto prazen pa tudi nisem hotel domov. Zato sem pa ustrelil srnjaka, ki je prišel ravno mimo mene." Mala trgovina. "Vaš prijatelj je postal trgovec z lesom?" "Da, toda le na drobno." "Kako to?" "Ker prodaja zobotrebce!" V zadregi. "Jaz ne vem, kaj bi dala kuharici za god!" "Nekaj denarja ji daj." "Ne, to bi me preveč stalo!" i Znal si je pomagati. Stotnik je imel zelo nerodnega slugo. Vselej še mu je razlil polovico kave, ki jo je prinašal iz kavarne. Enkrat pa postavi Janez polno skledico na mizo, nič se ni razlila kava. Stotnik, vesel, mu nekaj stisne v roko. "Kako si pa vendaf naredil danes?" ga hitro vpraša. "Veste, ko sem stopil iz kavarne sem vzel polovico kave v usta, pred vrati sem jo pa zopet vlil v skledico.. . Salomonova modrost. Mož prinese ženi kilo mesa za kosilo. Opoldne mesa ny na mizo. Mož ženi ne verjame, ker ga je že večkrat varala, zato reče: "Vjemi mačko in mi jo prinesi!" To se zgodi. Mož dene mačko na tehtnico in ta tehta ravno kilogram. "To je tedaj eno kilo mesa — kje pa je «cd«j mačka?" Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D, Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." V trgovini. "Kak parfum hočete?" "Onega, ki ima dull po bogastvu!" Čudno. Oče: "Moj Lojzelj je še v c\etu mladosti, pa je že tako zrel!" Polkovnik: "Gospod adjutant, zakaj me pa niste spomnili, da je bil včeraj pogreb vpokojenega stotnika Koštru-noviča?" Adjutant: "Oprostite, jaz sem pozabil. .." Polkovnik: "Pozabil, pozabil! Po vaši krivdi se nisem pogreba udeležil! Kaj si bo zdaj Koštrunovič o meni mislil!" Ljubezniv soprog. Soprog: "Kaj ne, ženka, tvoja toaleta že ni prav nič več moderna?" Soproga: "Res je, sramujem se že v njej iti med ljudi." Soprog: "škoda, prav žal mi je, da moram po tem takem danes zvečer brez tebe iti na ples. Odpomoči se tako hitro ne da. Zabavaj se torej mej tem, kakor veš in znaš. Z Bogom!" V lekarni. Kmetič: "Gospod doktor, ono električno olje mi ni nič pomagalo; še sedaj imam plešasto glavo. — Pa ste mi pravili in trdili, da bi celo na loparju zrastli lasje, ako bi ga z onim oljem mazal." Lekarnar: "I gotovo, če se z oljem po glavi mažete, ne morejo na loparju zrasti lasje." LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, IU.John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj ninas mo zastopnika, priporočamo, da s> zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimt Želeli bi imeti zastopnika v vsaki sle venski naselbini. Uprav. "A. »." Odbor za leto 1917. Predsednik............ George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik..............,....Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich Blagajnik....... . .......John. Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. POZOR ROJAKINJE! Razloček. Hlapca nekega hudega in sitnega o«"" t i. l-pko *c Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 ATLAS — ZASTONJ. Še imamo nekoliko ročnih atlasol celega sveta, katere damo zastonj onio naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročni ne, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jak priročno imeti tak atlas, ko se pojaf ljajo velezanimivosti po celem svetu Pošljite $2 za naročnino takoj, j dobite atlas zastonj predno zaloga p> ide. i, UPRAVA AMER. SLOVENCIH i fr To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni (jan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. — Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer. Slovencu. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illino Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in drti poslopja. Predno oddate kontral ali delo, vprašajte za moje ces Vse delo jamčim. Slovenske Gospodinji so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerij IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in f; kajeno meso **t vse druge pedmrt ki spadajo v področje mesarske in & cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem ^ jakom, zlasti pa našim gospodinjah Spoštovanjem Jolin U. Pasdert Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada * barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. STENSKI PAPI Velika zaloga vsakovrstnih barv, 1 in firnežev. Izvršujejo se vsa 1 varska dela ter obešanje stensk* papirja po nizkih cenah. A lexander Haras/ t\ C hi. Phone 376 JL/ N. W.' 120 Jefferson St JOLIET, I "i JOUCT.IU* PIVO V STEKLENICAH. J Cor. Scott and Clay Sta.____Both Telephones 26.....JOLIET. ILLiM" Naročite zaboj steklenic novega piva. k! se Imenuje EAGLE EXPORT m ter Je najboljša pijača E. Porter Brewing Company M tadm 405 s. Blyff St.. Jiliet, UL fiFJ'