r^m
QiiBffluc. *
r
- ,
i
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.

nian Societies
m

NO. 90.
CLEVELAND, OHIO, MON DAY, JULY, 31st, 1916.
LETO IX. -
Hughes, republikanski preds. WKM. kandidat in delavci.
Kadarkoli bodejo hoteli delavci odločiti, ali naj volijo za republikanskega kandidata Hu-ghesa kot predsednika, tedaj bodejo morali naj prvo vprašati, kakšne zasluge ima Mr. Hughes za delavce. Kot sodnik najvišjega ameriškega sodišča je imel pred seboj neštetokrat jako važna delavska vprašanja, katera je bilo treba rešiti- Sodnik Hughes je bil tudi navzoč, ko je vrhovno sodišče oddalo sodnijsko razsodbo proti delavcem v Danbury. Je sicer Hughes kot vrhovni sodnik potrdil nekaj dčTatfskih postav, toda vse te postave so malenkostne v primeri s sodnijsko razsodbo, ki je bila oddana v slučaju Danbury delavcev.
Koliko je Hughes škodoval delavcem.
Da bolje razumemo ves položaji je potrebno, da natančno vemo, kaj pomeni razsodba, katero je oddal Hughes v slučaju štrajka delavcev v Danbury. Hughesova odločba v tej zadevi'ima trojen pomen: u. Hughes je odločil, da delavci nimajo pravice do ^ojkota, kar je najbolj uspešno orožje organiziranih delavcev, katere delodajalci izkoriščajo. 2. Vsak posamezen član unije je neposredno odgovoren za vsa dejanja vseh unijskih članov. 3.
okazalo se je tudi s to odločbo, da ima delavec popolnoma drugačno pravico, kadar pride do zagovora pred sodni-jo kot pa delodajalec. .
Obsodba proti starčkom.
Danbury sodnijska tožba je bila stara 15 let, ko se je rešila. Delodajalci so tožili -delavce, da so bojkotirali kompanij-sko blago. Tožilo se je celih petnajst let, dokler konečno tožba ni prišla na najvišje sodi-
šče. Delavci, ki so bili toženi pred 15. leti, so se postarali, da so bili vsi sivi, ko je bila oddana razsodba. Sicer je sodnik Hughes v tožbi nekega Coppe-sa proti državi Kansas, priznal delavcem, da se smejo organizirati, toda ta odločba je brez pomena.
Brez postavne obrambe.
Delavci pravijo: Kakšno korist imamo od tega, če nam dovoljujejo se organizirati, če pa vaš delodajalec lahko vsak trenutek najde vzrok, da vas od slovi, in če nam je sodnija, 'ki je dovolila organizacijo, odvzela vsako obrambo proti nasilnim delodajalcem? Mi ne smemo bojkotirati, mi ne smemo pregovarjati neunijske delavce, da se nam pridružijo, da mi niti štrajkati ne smemo, ne da bi sodnija lahko nas obsodila, da bojkotiramo delodajalce-Dvojna vrednost kandidata Hughesa.
Hughes je kot sodnik vrhovnega sodišča potrdil postavo države California, da ženske ne smejo delati več kot osem ur. Nadalje je potrdil postavo o otročjem delu v državi Illinois, toda za navadnega delavca ni izdal nikdar nobene usmiljene obsodbe, in delavci so po odločbi republikanskega kandidata za predsednika, Mr Hughesa, prepuščeni popolnoma sami sebi. Za delavce obsodbe nimajo nobenega pomena. Ženske, otroci tu ne pridejo v poštev, ker delavci pravijo: "Dajte nam pravico, da se organiziramo, da se borimo za boljše plače, potem bodemo pa že sami skrbeli za otroke in ženske. Hughes se je kot vrhovni sodnik pokazal velikega nazadnjaka, ki ne more dobiti podpore od delavcev. ,
Bombe za proti-katoliški list
Springfield, Mo., 30. julija. Tri bombe so eksplodirale pod poslopjem tiskarne, kjer se tiska protikatoliški list "The Menace", v Aurora, Mo. Bombe so tiskarno nekoliko poškodovale ter zažgale nekaj tisoč izvodov že tiskanega lista. Po-tear so kmalu pogasili. Časdpis "The Menace" neprestano biča duhovščina radi pokvarje-
nosti in politične korupcije. V zadnjih številkah je ta časopis odkril zaroto duhovščine glede Meksiket da bi se Zjed. dr žave zapletle v vojno z Meksi ko, in ti članki sol obudili maščevanje pri duhovščini. Bombe so posledice tega ogorčenja, policija po celem mestu išče bombne napadalce.
Ameriška sodba, poraz Nemcev

(Norfolk, Va., 30. julija. Zve-zini šodnik Vaddill je danes od-^ ločil, da se mora engleška ladi-ja "Appam", katero so Nemci pripeljali pred nekaj meseci v Ameriko, potem, ko so jo na morju vzeli Angležem, vrniti angleški kompaniji, ki lastuje Appam. ^odnik se je izjavil, da so Nemci zgubili vsako pravico do te ladije, ker so jo pripeljali v nevtralno pristanišče z namenom, da jo tukaj obdržijo. Nemci tudi nimajo pravice do blaga in vrednosti, ki se nahajajo na Appamu.
Nadalje je bil sodnik mnenja, da pogodba med Ameriko in Prusijo, ki datira iz leta 1799 in leta 1828 se ne tiče točke, da bi Nemci po morju lovili sovražne ladije, potem pa jih v Ameriko vozili v shrambo. Nemško pomorsko sodišče je sicer odločilo, da je parnik Appam pravočasna lastnina mornarice, toda sodnik Waddill se je izjavil, da Nemci nikakor nimajo pravice izrekati obsodbo, kadar je zadeva pred sod ni jo Zjed. držav, katera mora edino odločiti, čegav je parnik.
Sodnik je nadalje odredil, da se zaplenjena ladija ne more pripeljati v nevtralno pristani šče brez spremstva vojne ladijev Nemci so pa parnik Appam sami pripeljali v Ameriko, z lastno paro parnika. *
Vlada Zjed. držav se sedaj bavi z vprašanjem, kaj naj naredijo z nemškim častnikom Bergom in njegovimi mornarji, ki so pripeljali parnik Appam v ameriško luko. Glasom sodnikove odločbe ne preostaja ameriški vladi druzega kot da nemške mornarje zapre toliko časa, dokler traja vojna. -o- .
London, 30. julija. Kapitan in 12 mož posadke norveška barke Kentegern, je dospelo včeraj v Shields, potem ko so Nemci s submarinom potopili barko. Poveljnik nemškega submarina se je izjavil napram kapitanu barke: "Mislim, da moram zažgati barko. Jako mi je žal, toda moja 4°^nost je. Nervozen in truden sem že od tega sramotnega dela." Nemci so barko napolnili z parafi-nom in jo zažgali.
Rusi so dobili Brody, tisoče
ujetnikov in 55 topov.
Zmagonosna pot Rusov.
Petrograd, 31. julija. Ruska armada, ki je zajela važno avstrijsko mesto Brody v severovzhodni Galiciji, se ni ustavila v tem mestu ampak je neprenehoma skozi 24 ur udarjala naprej na avstrijsko armado, ki, seje morala na 150 milj dolgi( fronti umakniti. Na severu so se Rusi približali najbolj važni postojanki Kovel, na jugu pa se ( nahaja ruska armada samo| dvajset milj od močne avstrijske trdnjave Stanislav v Galiciji. V Stanislavu se steka pet avstrijskih železnic, in tu'je središče za vse operacije av-J strijskih armad. S padcem Stanislava se mora vsa avstrijska armada umakniti preko Karpatov.
Številni nemški in avstrijski ujetniki.
V bojih pretečenega petka in sobote so Rusi dobili 32.653 ujetnikov, Nemcev in Avstrijcev, med njimi 651 častnikov, dva generala ter 55 nemških topov in 134 strojnih pušk. Ta-| ko se uradno poroča iz ruske-j ga glavnega stanu. Kot se poroča, je general Brusilov, ki vodi ofenzivo proti Nemcem in Avstrijcem, tekom dveh mesecev ujel 2170 nemških in av-| strijskih častnikov? 14 genera-( lov in 350.000 vojakov, Zajedno z 590 topovi in 1200 strojnimi puškami.
Proti Stanislavu.
Najbolj važna ruska zmaga je napredovanje ruske armade proti Stanislavu. S tem, da so Rusi dobili v roke Brody, so odstranili nevarnost, da jih nemška armada napade od se-! vera- Rusi so sedaj le 49 milj oddaljeni od Lvova od severovzhodne strani, dočim se približujejo Lvovu tudi od juga. Ruska armada je po silovitem boju iztrgala Avstrijcem mesto. Izerzany, ki varuje dohod k Stanislavu.
.Kozaki imajo veliko ulogo.
Tri ruske armade prodirajo v Galicijo, od juga, severa in vzhoda. Pri zavzetju Izerzany so se najbolj odlikovali kozaki, ki so brez pomoči infanterije zasedli mesto. Ruska armada je v neposredni bližini mesta Tlumacz, šest milj jugo-vzhod-no od Stanislava. Stanislav je 82 milj . južno od Brodya. Medtem pa Rusi živahno preganjajo avstrijsko atmado v Volih-niji in so se približali precej mestu Kovel, ki je glavni cilj armade generala Brusilova.
Avstrijci priznajo umikanje.
Avstrijski vojni urad priznava v poročilu od nedelje, da so se Avstrijci umaknili na Rov-no-Kovel železnici. Avstrijci sporočajo, da s6 bili prisiljeni se umakniti, ker so bili napadeni od mnogo bolj številnega sovražnika. Nadalje se poroča iz Dunaja, da so bili hudi ruski napadi zapadno od Sokala in na reki Styr odbiti s hudimi zguba mi za Ruse.
Angleži v ofenzivi.
London, 30. julija. Severno od reke Somme so Angleži dobili nekaj strelnih jarkov v bli-žiij| Pozieres. Nemci so s posebno silo napadali Delville go-zdoye, kjer so doživeli hude poraze in zgube. Dalje na jugu pri Verdumanville, kjer se Nemci hoteli napredovati v ofenzivi so bili ustavljeni od Francozov in s hudimi zgubami vrženi- nazaj.
Boji okoli Verduna.
Boji okoli Verduna so se zopet vneli. Nemci so pričeli z napadonj na levem in desnem bregu reke Meuse. Poročila iz fPariza naznanjajo, da so bili vsi nemški napadi odbiti, in da.
so Francozje na levem bregu reke Meuse napredovali za 600 seinjev. Trdnjava Thiamont je v neposredni nevarnosti, da pade zopet Francozom v roke.
Spopad Srbov in Bulgarov.
London, 30. julija. Pred nekaj dnevi je odšlo nekaj oddelkov Srbov na poizvedovanju v smeri proti bulgarskem .taborišču. Kot se poroča iz Sofije so Bulgari ustavili Srbe in jim vzeli en strelni jarek. Poročila iz Soluna pa naznanjajo, da so imeli Bulgari v tem spopadu s Srbi teške zgube.
Poročilo iz Berolina.
Berolin, 30. julija. Po zaporednih. brezuspešnih napadih severo-zapadno od Lutsk, se je Rusom posrečilo prodreti nemško obrambeno <*ftot v okolici Tristyna in Nemčijso morali opustiti vse svoje bal j še točke ob regovih reke St<ikhod. Zapadno od Lutska, ftravi nemško uradno poročilo,?je bil ruski napad ustavljen i nemškim proti-napadom.
Nemci zbirajo artilerijo.
Glavni ^tan nemšlle armade na francoski fronti,} Berolin, 27. julija. 29.} julija. Nemško armadno vodstvo in Nemški vojaki so prepričani, <ja bodejo vzdržali svoje pozicije napram vsem ifrancoskim in -angleškim napadom. Nemški generalni štab zbira sedaj nafavnost o-gromno število topov vsega kalibra, kar se jih je še kdaj zbralo na eni fronti.^sfemci 11-porabijo staro taktiko, da začnejo z bombardiranjem na celi dolgi fronti in preprečijo napredovanje infanterije. Angležem se posreči na več točkah da zasedejo sovražnikove pozicije, toda Nemci takoj na vsako tako pozicijo koncentrirajo svoj ogenj in večinoma so prisiljeni Angleži k umikanju, če nečejo žrtvovati večine moštva.
Ruska armada koraka 100 milj na teden.
Petrograd, 30. julija. Ruska armada v Kavkazu je tekom enega tedna prehodila sto milj, ko je zasedla Erzingan. O nobeni drugi evropski armadi ni dosedaj takega rekorda. Rusija je z zavzetjem Armenije dobila v oblast ndjbolj vrodovitne kraje v lArmeniji in dobre kup-čijske zveze s Trapecuntom. Pridobljena pokrajina Armenija lahko pežjvi eno četrtino vsega ruskega prebivalstva. Dosedaj je bila pokrajina jako
zanemarjena, ker so Turki gospodovali v njej. Turška armada, ki se ustavlja Rusom med Črnim morjem in iMushom šteje 350.000 mož. Ruski uspehi v Galiciji so prisilili Nemce, da so potegnili vse vojake, iz Balkana, in namesto Nemcev *so tja dospeli sedaj Turki. Tudi 75.000 Turkov je dospelo na Ogrsko, da varujejo Avstrijo pred Rusi. Avstrija namerava porabiti Turke, da spopolni vrzeli v svoji lastni armadi.
Rusi pričakujejo -še dolgo vojsko.
Petrograd, 30. julija. General Čuvajev, ruski minister vojske* se je pred kratkim izjavil: IPo-trebno je povedati ljudem, ki mislijo, da se bo vojna nehala v jeseni, da je to absolutno na-mogoče- Nemške in avstrijske obrambene črte so sicer že razbite, toda priznajo Nemci in Avstrijci sami, da nemška tehnika je. tako visoka, da kljub slabi morali armade in kljub gospodarskemu slabemu položaju, so Nemci zmožni se upirati nadalje, in gledati moramo v prihodnje boje polne krvi predno pride konečna zmaga. Raditega je ruska vlada poklicala pod orožje tudi tiste ljudi, ki sicer ne gredo v vojno. Ruske rezerve morajo biti ves čas v polni moči- Ruske rezerve, ki pridejo v najskrajnejšem slučaju v poštev, znašajo nad 5.000.000 moj,
Nemci priznajo porarT Pariz, 30. julija. Sir Edward Morrjs, newfundlandski minister, se je včeraj izjavil, da so Nemci pričeli spoznavati, da je vojna za nje zgubljena. Mi nister Mbrris se je pravkar vrnil iz fronte. Bitka pri Verdu-nu, je dejal Morris, je pravzaprav velika zmaga za Francoze. Junaško zadržanje Francozov pri Verdunu je kakor prenovilo francoski narod. Nemški častniki, ki so jih Francozi po-lovili, se izražajo, da se je kaj-zer pričel bati, da je vojna v resnici zgubljena za Nemce. Zrušitev Nemčije je le vprašanje časa.
I
"4
J
Poslovanje S. Dobrodelne Zv<
—iKer se je zadnje čase zo- nil in vsa policija mesta ga j* pet pripetilo več slučajev smrti iskala. Dvorak je postal žrtev v naši naselbini, ko ranjki niso vročine. V petek zjutraj se je bili zavarovani pri nobenem poslovil od doma, rekoč, da*gre društvu, se ponovno opominja na delo, toda v resnici je prišel rojake, da pristopajo k društ- v stanovanje Slovenca Vincen-vom. V Clevelandu imamo ja^ca Badaliča na i97o8^Shawnee ko močno organizacijo, Sloven-Ave. kateremu je povedal, da je sko Dobrodelno Zvezo, ki je z!.poslan, da zasleduje nekega 1 ozirom na število članstva, do-j zločinca. V petek in soboto je bro urejene asesmente in bla- neprestano sedel - pri oknu v gajno najmočnejša slovenska stanovanju Badaliča in zrl na podporna organizacija v Ame- cesto. V nedeljo zjutraj ga je riki. Slovenska Dobrodelna Badalič pregovoril, da gre z Zveza ni strankarska, nima z njim na avtomobil "na zrak", vero ničesar opraviti niti s po- in Dvorak je šel, dočim ga je litiko, ampak stoji na načelih Badalič peljal k zdravniku zavednega delavstva, kakor je ^Rowlands v So. Euclid. Od tu zapisano v ustavi Zveze. Pri so ga prepeljali v bolnišnico, tej Zvezi se vas ne sili k nobe- kjer je nezavesten. To je četr nim verskim obredom, ampak ti policist, ki se mu je omračil vaša dolžnost je, da redno pla-,um radi vročine, čujete asesmente, zato pa dobite točno podporo. In ravno to, da stoji Zveza na nestrankarskem, toda delavskem stališču, ji je pripomoglo do tolikega razvoja. Meseca junija 1916 no zadel z nekim avtomobilom, je imela Zveza $3.099.117 dohod- da jena posledicah poškodb kov in 587.19 stroškov, čistega umrl. Star je bil ranjki 21 let | preostanka v enem mesecu ter zapušča tu očeta, dva brata;"4 $2520,09. Kapital Zveze v gotovini je do konca junija $38.-516.67 brez inventarja. Zveza je dobila v šestih, mesecih nad $600 na obrestih. Poleg tega pa ima Zveza sposojenega denarja 9 članom in nečlanom svoto $16.300 ter ima n<i razpolago še $7000 denarja 1% posojilo. Ako rabite denar ža posojilo, obrnite se na glavni u-
—Dne 28. julija, ob 8. uri zvečer se je vozil Josip Permo-ser, doma iz Ljubljane, z motornim kolesom v Euclid Beach, Na boulevardu je tako nesrečt
—Dne 8 avgusta se vršijo
v Clevelandu primarne in sicer jako važne volitve. Slovenski Politični Klub priredi v petek, 4. avgusta v Grdinovi dvorani političen shod, pri katerem se bo razlagalo o volitvah. Vsi državljani naj pridejo na shod!
45 milijonov škode pri razstrelbi.
New York, 31. julija. Za $45-000.000 je naredila škode strašna eksplozija, ki je nastala v newyorškim pristanišču zgodaj zjutraj v nedeljo. Streljivo, vredno" $35.000.000, je zletelo v zrak. Namenjeno je bilo za zaveznike. Streljivo se je nahajalo n4a Black Tom otoku, blizu Ellis Islanda. Koliko je ljudi ubitih, se ne more še določiti.
Kakšna je škoda.
Kolikor se je moglo dognati, je škoda sledeča: Streljivo namenjeno za zaveznike $35.000.-000, National Storage Co. škoda $7.000.000, razbite železniške kare $85.000, razbiti vla-čilni parniki $100.000, škoda na šipah v New Yorku $500.-000, v Jersey City $350.000, škoda na Ellis Islandu $100.000 na Bedloe Islandu $150.000, razna druga škoda $150.000.
Razstrelba v petih državah.
Razstrelba je bila tako silna, da je bita slišati na 25 milj daleč, in mesta v petih državah
so se tresla kakor ob potresu. Mnogo ljudi je tudi mislilo, da je sovražnik napadel New York, kajti toča šrapnelov in velikih krogelj je letala p d zraku in strašen ogenj je bruhal povsod. Na cele milje po New Yorku so razbite šipe in na cestah leže nakopičeni trgovski napisi. Zavezniki sami ne bodejo trpeli škode radi streljiva, ker obstoji pogodba, -da se plača šele tedaj, kadar je streljivo oddano na njih ladije.
Kaj je vzrok?
Vzroka nesreče niso še mogli natančno določiti. Uradniki National Storage Co. in Lehigh Vafey železnice so se izjavili, da je nastal ob 1. uri zjutraj ogenj na mali barki, katera je last neke neodvisne transportne kompanije. Ta barka ni imeli ničesar opraviti pri otoku, in govori se, da je imela barka namen in povelje od skrivnih nemških zarotnikov zanetiti ogenj na otoku in spustiti v zrak silno municija
in sestro. Pri društvu ni bil nobenem!
—-Sledeči slovenski otroci so j se narodili pretekli teden: S a-riši Slabe na W. 97th St. so dobili dečka, stariši Vesel na E. 59th St. deklico, stariši Ba-,.; ron na E. 49th St. dečka, sth riši Gorše na Addison, dečka, stariši Pečaver na 47th St. de- j. rad Zveze. Kar se Sd Zveze klicf>- stariši Zupančič na St. priobči, so fakti in ne blufanje. Clai.r	Vsem mnogo sreče
Te dni so bile knjige pregle- v življenju! dane od državnega izvežbanca	smQ bm mnej). da ^
in najdene v najlepšem redu in ge jn -uje ,«nesbžno tk<y, balancirane pravilno do zad- kak č,oyek w ima ^ ^^ njega centa Zveza ima tajnika,	kot kak avstrijski biri£
kakor se pac. ne dobi, druzega toda 8edaj yemQ> ^	^
v naselbini Zatorej bratje, pny.nealoino tko„ a ^ stopajte k Zvezi, m se vam tre- nagta jn Hlčarska svinja iz t ba bati, da b. vas kdo potem ^^	y To|iko	^
ozmerjal, ces, v kakšno zv.ezo blgU	k nj u iS|a |
si ga vpisal. Letos septeixibra^^ h ^	za^žene,
se vrsi konvencija Zveze. Na
.ga pijanca, in kaj si moremo
tej konvenciji dobi Zve? se ^ od človeka> ki>avi> da
boljši temelj. V prihodnji od- ysak djm bor Zveze se priporoča, .bratom . delegatom in delegatinjam, da k|^fa kot'
se volijo možje, ki so sposobni in katerim je Zveza pri srcu, ne pa politika ali stranka, kar je škodljivo za Zvezo. Ne ozirajte se na osebo, če ni takega prepričanja kot ti, samo da je sposobna za vršitev naloge,
katero prevzame.	. . „ . . t . ....
..	. . x . A je to — dostojnost v Ameriki!
—»Policija 4. precinkta je te c ,	,
j . Svaka sila do vremena! dni prijela in zaprla bando zep-
Kristusa uživa pa preklinja in cigan pri čardašu. Ampak ni še vseh dnij konec. Pasja vročina pasjih dnij je omračila možgane neki hijeni, pred katero niso varna mlada dekleta niti mrtvi delavci, zato je treba mrzlega curka, da bo vedel, kaj

nih tatov, ki so zadnji mesec okradli tudi mnogo Sloven-
—Silna vročina v Clevelandu je povzročila, da sta se pojavila
■ . : • L, " ;Vj'.M/ .l.v.j..
■

cev. /Prijeti so sledeči: P. Lub- dva slučaja otročje bolezni nov, 1022 E. 61st St. M. Lynch infantile paralysis. Devet otrok 1637 Hamilton ave. in M. Ste- vsega skupaj je sedaj bolnih fančič, 1422 E. 65th St. Med na tej bolezni. Prvi otrok je zadnjimi žrtvami te roparske obolel pri stariših Skondis na bande je bil tudi Slovenec Jan- j 2\ 10 Lakeside ave. 24 otrok čigar. Upamo, da bodemo sedaj je umrlo v soboto in nedeljo imeli mir pred roparsko tolpo. 0d strašne vročine, ko je toplo-Policist Rand od 4. precinkta mer kazal 103 stopinje. -Pred ima precej zaslug, da se je ban- neko tovarno se je razpočil toda polovila.	Iplomer, ko je vročina dvignila —-Cenjene slovenske trgovce živo srebro na 110 stopinj. Ta po naselbini in okolici se tem teden ne bo n« bolje, in šele potom opozarja, da jih bo v prihodnjo nedeljo pričaVujejo kratkem obiskal direktor Slov. dežja. In pravijo, da je drugje Nar. Doma Ignac Smuk, ki je še bolj vroče. Stroji, ki izrlelu-pooblaščen za nabiranje ogla- jejo led, so v polni pari. in po-sov v spominsko knjižico, ki jo manjkanje ledu gron Cleve-bo izdal direktorij Doma ob landu, kar bo povzročilo še več priliki ogromnega semnja, ki smrtnih slučajev, se priredi 2. 3. in 4. septembra _Hall Thale je bil v so_ na Sokolskih prostorih na vo-ihoto 2Večer ugtreljen lla mI galu Glass ave. in E. 61 st St. Centra, aye jn sjc(T na ce5tL Ker se gre za prekonstno stvar Policist WiIliams je letel za
se prosi trgovce, da dado večje, moriIceni( ga dvakrat zadel, to-oglase in s tem koristijo, sebi da kljub temu gc je morilcu po_ in zidavi N. Doma se pomaga srečiIo begniti. Na Suare pa k hitrejšemu napredku. Direk-|sta se y soboto gpr,a Nclson torij nadalje priporoča slov. tr- Hazelton in Sei>z radi dc-govcem nabavo opek, kot jih	glednjj je pote?niI nož
ima tvrdka Belaj in Mocmk, Jn y števiinerra občinstva ki sta jih v kratkem času razpe- prizadja, nasprotniku globoke cala za $20. Rojaki, povsod za-(rane Scitz je bn prijet htevajte pri trgovcih opeke na- j
mesto znamk.	| —Novi Superior-v;adukt
—Policist Edvard Dvorak bo še gotov pred enim pred tremi dnevi mnhoma zei- Vsa dela se jako znvhču

■
Nervozni ljudje
nam bodo hvalaSnJ, »ko jim naznanimo, da m jim bo zdravi« čudovito zboljUlo in Živčevja pokrepiio — ako uživajo
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE AU NERVOZNOOTL
Pilite po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga. rabiti. Razpoliljamo ga zastonj.
Severov!' pripravki »o nnproclaj ▼ lekarnah TMpovaodl. ZuhUrnjle ftevorov* ZdrnvIlH. OniKiiit« ime h««ra ter »e • tem obvnrujte nadoineitltev. Ako do uiurrt* dobiti t»«v«rovo Pripravke v vnil okolici, naročij«* jih od na* Naalorlto
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
DAILY BETWEEN ■w CLEVELAND«
BUFFALO
Tha Great Ship "SEEANDBEE" "CTK9
|J	Tha UrifMt and mast eostly stMSMT on any inland wat« of tha world. aeeanmoda-
■B tioni for 1600 pumpn,	_.
ft "CITY OF ERIE1*-3 Magnificent St—»era- "CITY OF BUFFALO"
a	BETWEEN
C	CLEVELAND-Dafly, May lit to Nov. 15th-BUFFALO
Lmr, Clerelmnd - - 8:00P.M.	U«r,Boff»lo - • J^T-M,
3	A.riv.B^ . . . .&A.U.
5?	Connection« at Buffalo to Niagara Fmll» and all Ea»t«rn and Canadlaa point*. Railroad tlet-
f	«ta routing batwaen CteToland and Buffalo ara good to transportation on oar atawnera. Aak
L	joar ticket »git for ticket« via C. a B. Lina.
C	Baaotlfultjr aolorad »«rtionalpo«iMehart1ahowin» both exterior *ad inUrior of Ttad Unat I
W	THE CLEVELAND A BUFFALO TRANSIT CO„ Cl.T.land, Ohio
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnostni bondi m društvene uradnike po 25c. od $100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnila in naaveti zastonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road
Čistenje in likanje oblek,
PTlIUlAs
V P3NDELJKK, SREDO IN PETEK.
v dobro vseh, s (Amerikanci pridobili in si po- devah, stavili za cilj življenja pravico za lokalne, narodne in m do življenja, svobode in sreče, rodne zadeve. Amerikanci vr- Belgijo, sevu
IDEALI V USTAVI. j a mej o, da narod, ki je svobo-j1 Poljsko. Nemcii so z nezasliša-Dvanajst let pozneje opisuje den v politiki, industriji in dru-, no surovostjo tlačili najsvetej-kratek predgovor k konštituci- žabnosti^ bo veliko več naredil tše ideale Človeka in človeške ji na krasen način ameriške kot narojd, ki vsega legalnima, družbe, svobode in prizadeva-ideale O ustavi: Mi, ljtidje Zje-1 Kajti svoboda goji osebno ini- nja biti srečen. Podjarmili so dinjenih drža v,da naredimo bolj cijativo in je edina atmosfera, tuje narode sebi "v korist, tujim dovršeno zvezo, ustanovimo kjer se lahko dobi kontrola nad narodom v pogin. In naj torej
samim seboj. Amerikanec vr- zmaga pruska ideja o zatiranju jame do skrajnosti v vsakovr- narodov ali naj zmaga franco-stno svobodo, kljub 'temu, da sko-angleška ideja o svobodnih svoboda podeljuje gotove doH- narodih?
nosti, da se pade, greši in mo- Če se mi potegnefio za Fran-ti. '^teja, katero nakalada ame-cijo in Anglijo in Belgijo, pod riška svoboda posamezniku je ;>piramo lastne ameriške ideale, le ta: "Posameznik, ki goji svo- S tem, da podpiramo Francoze jo svobodo, ne sme kratiti te in Angleže podpiramo svett Svobode svojemu bližnjemu, in' principe Človeške družbe biti vsakdo mora priznati za svoje j svoboden in srečen v življenju ga bližnjega svobodo, življenje Pri tako gigantski borbi, kjer in prizadevanje biti srečen. Od se gre za bodočnost civilizaci-
niku
NAROČNlNAt imert'Kp - $2.50 \ JZ,a Clexfd. po pošti fJ.OO >po - £5.5O i Vosamexna it*yt/HKp ~
dopisi in denar naj se poiilja na: "Clevelandaka Amerika", «119 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO /
seh
m
do
ZB
se
na
YARD KAUSH. Publisher.
LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Rtad by 25.000 Slovenians (/-—w-) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only.
*** ' '	telephone cuy princeton 189__
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
No. 90. Monday, July, 31. 1916
Jasno ni še sedaj, ali se bo polje za ameriške ideale povečalo ali pomanjšalo po vojni. Ali bodemo imeli večjo priliko ali manjšo po vojni, da širimo ameriške ideale. Mtiogo se je
POLITIČNI IDEALI PRVIH NASELJENCEV.
Najbolj važni politični ideali Amerike so imeli svoj izvir v naselbini Plymouth. Tu se je naredila ameriška vlada, ki je
pisalo in govorilo zadnje čase slonela na pogodbi, prostovolj-o idealih in idealizmu ameri- no narejeni 11. novembra škega naroda; toda fraze se in sicer od onih, ki so hoteli prepogosto rabijo in večina ti vlaflani. Izvolili so si ljudi ima le meglene nazore o ja, kateremu so dali precej ameriških idealih: Zatorej je ja- moč, toda vsako leto je bil izvo-ko potrebno, da se razpravlja ljen drugi po splošnem Ijud-o vprašanju: Kaj so ameriški skem glasovanju. Ta prva a-ideali ?	j meriška kolonija je torej odbi-
Kar mi zovemo ameriške ide- la fevdalni sistem in teorijo du-< ale je imelo različne vire, ki so hovnov ter vladarjev, da so po-so po stopinjah razvili tekom oblaščeni od "božje milosti" zadnjih treh stoletij. Ti ideali Ustanovili so državo, ki ni bi-1 niso bili mahoma naseljeni v la "nadčloveška", ampak člove-srcih Amerikancev, pač pa so veška, kjer se je gledalo, da se se razvili polagoma po dolgih skrbi za pravice in napredek debatah, po dejanskem vojeva- vsega človečanstva. V tej pr-nju in s tem, da so spravljali y votni mali ameriški koloniji je prakso začetne teorije. Ameri- ime^ vsak moški pravico orož-ški ideali se z lahkoto razdeli-; je nositi in nosil je orožje za jo v tri razrede — v verske, po- skupno pravico in korist. Skratka, prvotni naseljenci Plymou-tha so ustanovili priprosto po
litične in družabne. IDEALI GLEDE VERE.
gvfe"
I
prišli v
Skoro vsi naseljenci, ki so1«') primerna za skupne kori Ameriko od leta l6a0 »t' državljanov
naprej so prišli poglavitno iz 'Ma' lnf >e '"h ">lh sk,lsnja namena, da se umaknejo ver- tak e vlade, toda osnovn, nauk,
Ikemu preganjanju. "Pilgrim'^ so 1,1, globoko prevdar-očetje" so bili separatisti, ki >«" uspeh, take vlade so Mi niso hoteli trpeti tiranstva ver- nad vse pričakovanje dob.cka-skih poglavarjev v stari domo- "°5ni z» svobodne ljudi Iz vini. To so bili ljudje, ki so po- E"°Pe se.)e neprestano sku-begnili iz starega kraja, kjer «"o omejit, to <irobodo Amen-so jih preganjali cerkveni ljud- kancev. Eyro{»ske vlade so skuje. pobegnili so v ameriške div- »'<	A,ner,kancem kra-
, , . .. . »-j; lievo	vliado namesto	ljudske
je kraje kjer so raje molili 15o- J ,	. A ....	J . . <
i« i u ^ vlade.	Toda v Angliji	sami je
ga na način, kakor so sami zp- "	h J	3 ■
teli. in ne kakor so jimp.ipo- nastala revoluajn m po zaklju-
vedovali farizejski cerkveni	rcvolucje leta ,689 so
glavarji. In ti ljudje so položili se hldl Amer.kanc, cnt.l. bolj
varne pred ropanjem evropskih
vladarjev, ki so hoteli kratiti
ameriške pravice.
AMERIŠKE POLITIČNE IDEJE.
V sedemnajstem stoletju so se spolnile sledeče ameriške ideje, katere še danes vsi spoštujemo:
1.	Ljudstvo mora imeti tako vladb, ki je odvisna od ljudstva in le s privojlenjem ljudstva vlada.
2.	Vsi moški so , opravičeni
temelj amerikanizmu, vsak ameriški zgodovinar jih imenuje korenino ameriških idealov. (Puritanci iz Massachusetts zaliva so pobegnili verskemu preganjanju na Angleškem. Protestantovski hugenoti na Francoskem so pobegnili iz Francije, ker jih je katoliška vera strastno preganjala, Pre-sbiterijanski, ki so prišli v A-meriko, so bili pravzaprav svo-bodomiselci, ki so strogo protestirali proti prelatom in papežem in so bili mnenja, da so'do volitve, vsi duhovni enaki med seboj — | 3. Oseba, ki je izbrana, da je kar je bil silen greh pri vsaki na čelu naroda, mora biti volje-cerkveni vladi. Ameriška tla so na ocj naroda in podvržena na-vse te ljudi najbolj gostoljubno1 rodu.
4.	Pravične in enake postave za vse ljudi.
5.	Splošno blagostanje za
sprejela. Kvekerji, babtisti in auababtisti, vsi ti ljudje so prišli v Ameriko prvi, ker so tu iskali — verske svobode, ker Vse. je vsakdo hotel častiti Ho^a, | 6. Ljudske kot sam hoče.
Cilj teh posameznih verskih	stvu. privržencev je bila svoboda j Tekom 150 let bivanja v A-
prepričanja. Vsaka cerkev je	meriki so prišli Amerikanci na
želela, da ne bo motena po ka-	najvišjo stopinjo samozavesti
ki, drugi cerkvi. In iz tega na-	jn ta samozavest in neodvis-
ziranja so se konečno razvili	nost ter ljubezen do svobode
štirje ameriški ideali, ki so do-	Se krasno izraža v "Razglaše-
bili svoj odmev tudi v ameriški	nju neodvisnosti", ko so ameri-
ustavl-	ški državljani napisali: Da so
1.	Cerkev nima z državo ni-	vsi možje ustvarjeni'enako, da česar opraviti. Država se ne	so dobili od svojega Stvarnika^ zmeni za cerkev, cerkev pa v	gotove pravice, in da so med državi nima pravice odločevati	temi pravicami življenje, svo-o politiki.	hoda in prizadevanje biti sre-
2.	Nobena verska cerkev or-	čen, in da se dobijo te pravi-ganizacija ne sme vladati v ka-	Ce so se ustanovile vlade med ki politični stranki, naj si bo	možmi, katere vlade dobijo pri posameznikih ali v skupi-	svoje pravice od onih, ki so nah*	vladani.....in naznanili so, da
3.	Nihče ne sme imeti kake	So to Združene kolonije in mo-j prednosti radi svoje vere.	rajo biti svobodne in neodvisne
4.	Država naj, če pride do	države, in da kot svobodne in tega, podpira vse vere, ne pa	neodvisne države imajo polno samo ene, kajti vse ver$ so e-	pravico naznaniti vojsko, skle-nake, ne pa samo ena.	pati mir, delati zveze, ustanav-
To so najvišji artjeriški ide-	Ijati trgovino in delati vse dru-
ali o veri, zapisani v najvišjo	ge stvari kot jih delajo neod-
ameriško postavo, katero smo	visne države......Tako se je
dolžni poslušati vsi državljani,	ustanovila nova skupina ameri-
pravico in zagotovimo domač mir, preskrbimo za skupno obrabo, pospešujemo splošno blagostanje in svobodo za nas in za naše potomce, s tem ustanavljamo ustavo Zjedinjenih držav. Iz tega stavka se posnema, da je skupnost, splošna pravica, domači mir in skupna obramba, splošno blagostanje in blagoslov svobode, da je vse to prvi in največji ideal ameriške vlade.
V nekem pismu, ki ga je pisal George Washington, predsednik ustavne konvencije, predsedniku kongresa, beremo te krasne besede; "Posamezniki, ki stopajo v človeško druž-morajo se odreči del svobode, da ohranijo dovolj svobode za druge. Velikost po-žrtvovanja je odvisna od položaja ifi okoliščin predmeta, katerega hočemo doseči. Vselej pa je jako težavno določiti črto med onimi pravicami, katerim naj se odrečemo in med onimi, katere naj ohranimo." Tu vidimo zopet natančno pojasnjeno stališče ameriških idealov. To stališče natančno zna-či ameriške ideale o ljudski vladi. Ti ameriški ideali se gojijo, da se zagotovi javna in posamezna lastnina, in kadarkoli se snuje in gradi ljudska vlada, morajo posamezniki se odreči nekaterim svojim pravicam in svobodščini v korist skupne narodne vlade. In kar je glavno v ameriški ustavi: "Večina, ki je v moči ne sme biti tiranska in silovita, pač pa zmerna in mora upoštevati manjšino." To je krasep ideal ameriške vlade in amerikanizma sploh. SOCIJALNI IDEALI.
Nekaj najbolj pomembnih ameriških idealov je v svoji pr-votnosti družabnih, da"siravno so pomešani z versko in politično zmesjo. N. pr. Ameriftanci stremijo po družabni enakosti, namreč ne da bi vrjeli, da so vsi možje ustvarjeni enako, kar se tiče talentov in karakterja, pač pa žele Amerikanci, da dobijo vsi možje in vse ženske enako priliko v življenskem boju za poboljšek, vsak po svoji zmožnosti in svojem karakterju. Amerikanci žele vsaki posamezni osebi v demokratični državi, da živi in da živi najboljše. Amerikanci se jako do-
Ibro zavedajo, da razlika pri zmožnosti, če so ljudje svobodni, gotovo pripelje do razlike glede posesti, upljiva in moči. Amerikanci ne protestirajo proti rojstvu, seveda s pogojem, da rojstvo pomeni dedščino zmožnosti ali izobrazbe. Amerikanci resno želijo vzgojo vseh otrok; in izobražen narod vseh poklicev in vseli talentov" je eden prvih idealov ameriškega naroda.
Ta splošna vzgoja pa ni med nami v ta namen, da bi produ-cirala ponižne in poslušne podanike napram vladi, pač pa stremi ameriška vzgoja v javnih šolah za tem, da postane narod bolj pameten, bolj srečen in bolj svoboden. Stariši želijo svojim otrokom boljšo vzgojo kakor so jo imeli sami. Tn vsaka ameriška občina je bila in bo vselej pripravljena žrtvovati najbolj ogromne svote, da se zboljšajo šole, da se upe-ljejo novi sistemi, da se vzgoja poveča. Nikdar se Amerikanec še ni pritoževal, kadar so nui naložili davke za šolske namene. To je ameriški ideal največje vrednosti in spoštovanja, kakor ga ne dobimo para nikjer na svetu. To je ideal zavednih ljudi j.
SVOBODA GOVORA IN , TISKA.
Ameriški narod je poln upa-
otročjih let do svoje smrti A-merikanec zaničuje vsakogar, kdor bi mu hotel krasti svobodo. Ameriška svoboda je taka, da se ameriški razum ne da pokoriti volj. druzega, če je ta volja upeljana z namenom, d^ se krati svoboda bližnjega. ŽELJA PO PRIDOBITVI LA'STNINE.
je, je treba najprvo zatiranim narodom kazati na velike ame riške ideale- Francija, Anglija in Belgija bijejo boj javne svobode in pravice. In čas je za Amerikance, da se vprašajo: Kako naj pomagamo
Dr. Charles W. Eliot.
|Op. uredništva: Dr. Eliot je eden najslavnejših ameriških
Zelja Amerikanca, da si pri- pisateljev, filozof in učenjak dobi lastnino v korist svoje dru- Bil je predsednik prve ameri-žine in potomcev, je univerzal- ške univerze Harward. Vsak
na med Amerikanci. Včasih je ta želja umazana, sebična ali pa materialistična. ' Toda še bolj pogosto je altruistična in moralna. OgPomna razdelitev ameriške zemlje in bogastva med posamezniki jako ovira pot socijalizmu v Ameriki, da-si ne ovira pota pravičnemu kolektivizmu. Vsak naseljenec, ki je prišel sem iz Evrope in se poamerikanil, je imel napresta-no misel, kako bi si pridobil svojo lastnino, zemljišče, kjer bi živel. In to se dogaja od dne-vov Jamestowna, Plytnoutha do danes. Inštitut osebne lastnine in varnost take lastnine za najbolj skromnega in najbolj visokega enako, upoštevanjem postav in svetostjo kon-traktov, tvori enega izmed visokih ameriških idealov.
Ameriški socijalni ideali se lahko torej razdelijo v sledeče skupine:
1.	Premakljiv družabni položaj, v katerem je posameznik svoboden, da tudi naredi, kar more in da se veseli sadov svojega dela.
2.	Splošna izobrazba.
3.	(Pričakovanje več resnice, luči in koristi za vse človeštvo.
4.	-Svoboda tiska in govora.
5.	Uspešnost s pomočjo svobode in discipline, kjer svobodni možje sodelujejo.
6.	Osebna lastnina razdejje-na na kolikor mogoče več oseb, katera lastnina je zavarovana za vse. enako.
IDEAL VOJSKUJOČIH SE NARODOV.
Vsaka oseba, ki zna misliti in ki razume te ameriške ideale, bo prav lahko odločila, kam gredo njeni upi in želje v tej veliki evropski vojni-Velika Britanija in Francija ste si skoro priborile iste ideale kot jih uživamo mi v severni ameriški republiki. Anglija n. pr, je krasen vzgled kaj premore politična strpnost. " Socijalne ideje francoske, republike, dasi imajo drug izvir in so drugač-nege historičnega pomena, pa so skoro identične z ameriškimi idejami. V Italiji in Belgiji je ^ostalo še nekaj fevdalnega sistema, dočim so Canada, Avstralija in južna Afrika politično svobodne.
Na drugi strani pa vidimo Nemčijo in Avstrijo, kjer so ljudje iztičeni, da verjamejo v božjo moč kraljev in cesarjev, da imajo ti cesarji in kralji od Boga moč in pravico, da vladajo nad narodom. V teh monarhijah živi fevdalni sistem starega in pa srednjega veka še
Slovenec, ki ne pozna ameriških idealov, naj še enkrat prečita ta krasni njegov članek.)
Postava o otročjem delu.
Kongres v Washingtonu ima toliko različnih predlogov in važnih ter nevažnih stvari za reševati, da pride le malokdaj do tega, da naredi kako delavsko postavo. Navadno se zasedanje kongresa zaključi vsako leto maja ali junija, toda letof bo to zasedanje trajalo najmanj do oktobra meseca, kljub ter mu, da so letos predsedniške in kongresne volitve. Predsednik Wilson se je izjavil, da kongres ne more prej nehati z delom dokler ne naredi takozvane "otročje postave", ki prepove duje uposlovanje otrok v raz nih službah. Javnost zahteva tako postavo. Življenje stotiso-čev otrok naše dežele je v neprestani nevarnosti, ker nima mo postave, ki bi branila izkoriščanje otrok.
* Poslanska zbornica našega kongresa je sprejela že febru-arija meseca postavo o otročjem delu. Ta postava določuje, da se izdelki otrok ne smejo pošiljati iz države v državo. S tem, da se taka postava uveljavi, bi prenehalo v večji meri vsako otročje delo.. Toda ko je postava prišla v senat, kjer sedijo zastopniki bogatinoV, je tam zaspala in spi še danes. Nekaj senatorjev iz južnih držav se bori proti tej postavi, da ne pride v veljavo.
Nič ni bolj sramotilnega in ponižujočega za tako mogočen narod kot smo mi Amerikanci, kakor da se pošilja mladoletne otroke v tovarne in rudnike, kjer je težavno in nezdravo delo. Če ne bodemo skrbeli za zdravje in dober razvoj otrok, tudi narod ne bo sposoben za večja dela, če se večina otrok pokvari že v zgodnji mladosti na zdravju. Otrokom se krade prilika, da se normalno razvijajo, otrokom se ropa prihod-njost, uničuje se življenja zmožnost, ki je tako potrebna za prihodnjo generacijo. Otročje delo v tovarnah je enako suženjstvu, huje od suženjstva, ker otrok ni. zmožen prenašati naporov, ki jih nudi tovarniško delo. •
Kongres glasom ameriške ustave ne more prepovedovati
otročjega dela v posameznih z vso silo. V. Nemčiji je glavna • državah. Kajti le posamezne ideja, da je država vladar vsa-J državne postavodaje imajo pra-kega podložnika, da ima drža- vico delati postave za svojo drva absolutno moč snad življe- žavo. Toda kongres lahko dik-njem in delovanjem posamezni- tira meddržavno trgovino in kov. Skratka, pruske ideje o obrt. N. pr. kon-gres ne more nja glede vladnih in družabnih državljanstvu, vladi in svobodi zabraniti delodajalcem v drža-razmer v bodočnosti. Ameriški so naravnost nasprotne, kakor vi Ohio, da ne bi imeli otrok narod je zaveden in pričakuje, so ameriške ideje.	pri delu, toda kongres lahko
da bo njegova vlada storila še In če vzamemo sedaj, da so prepove, pošiljanje otročjih veliko več dobrega za skupno ameriške ideje in ideali pravi produktov iz države Ohio v ka-korist naroda.	, in polni upanja za bodočnost, ko drugo državo. In to namera-
Ves ameriški narod vrjame ali kimajo Amerikanci potem va narediti nova postava, ki je v svobodo govora in tiska in kako dolžnost napram vojsku- sedaj vložena y kongresu.
1 otroci pod 15 letom, ne more pošiljati izven države, (2) produkti tovaren, kjer so zaposljeni otroci pod 14 let ali med 14-—16 letom, ki delajo več kot osem ur na dan in šest dnij na teden . ali ki pričnejo delati pred 7. uro zjutraj in delajo po 7. uri zvečer, se ne
našem mm
diti še veliko stajo glede otročjega d< je Ta, toda vsak začetek hen, in dobro bi bilo, da se vi to nemudoma naredi, tovarnar je ogrožen radi te postave? I11 kdo se torej ne čudi Dalje na tretji strani.
.a i
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50
Cena 12 steklenic . . .$13.00
i
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Piistna rudečp ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
Vinska posod« ob 5 do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 g*l. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene »o aamo za na debelo. Naročilu naj se priloži denqr in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Pnra slovanska družb« za prodajo finih pijaS.
6102-04 St. Clair Ave. - - Cleveland, 0.

i* ^ea;
DOBRO DELO.
Moike obleke................$1.00
Moikeaakqje.................$1.00
Jopta...............................80a
NIZKE CENE.
Ženake kiktye.....................50c
Ženake dolge aukqje........$1.00
Ženake obleke................$1j00
Till DAMM DRY CLEANING Co,
c—1730-w 1574 E. 55th ST.
A. J. DAMM, posloroctfa.
East 2024
M.Z.
Išče se Slovenec, izučen mesar, ki zna nekoliko angleško- 4702 St. Clair ave.	(00)
1 (lurtnu July and August, as HrHiirday ami Hunrtsr nl(th(it ►M TOLEDO AND DETROIT
lellebtful day tripe Cleveland ev»> I
between I>etrol; umi well as two lioaU 01
Krasen f ono graf s
kabinetom samo
Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega iz-	|mvM||| j jL| |||j[ jiH|jflra
delka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj	; W||j j f|| IMjlil se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj ' mmj j jXrfi SJi toajj
perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, d?	11 ft\\|y;////
se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših	JS^SffiiW iiKBrj^n^j/.i'QKS^^^ umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za
enega.	,
Nekaj krasot Carola fonograf a.
'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji Jepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna imA toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na av tomobil na izlet. Ta fonograf je si avček med vsemi fonografi.
. • • .........*'..........-v	-	^
Naročite takoj še danes,
Visok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15," in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu.
Dobi se samo pri
FranK Čeme
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR. Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge
6033 St. Clair	Cleveland, O.
% «
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS'N.)J
Uitutrljcn« 13. no^. 1910. t dišavi Ohio
Inkorpor. 13. marca 1014. v državi Ohfo
Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6105 WT. CLAIR AVHNUB. PODPREDSEDNIK: PRIMOfc KO<*OJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK HUDOVERNIK, 1062 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUB, 1062 BAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELISiKAR. 6127 ST. CLAIR AVE.
ODBORNIKI:
Prank M. JAKfilC, 1203 Norwood Rd. Job. RUSS, 6712 Boivaa aye. Prank ZORIC, 5909 Frosser ave. Frank CERNE, 6033 St. Cl«4r ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1051 Addison Rd. Anton OSTIR, 1168 E. 61st St. SeiJe vrhovnega odbora se vrtijo vsako Četrto nedeljo v mesecu oto 9.30 dopoldne v pUarni vrhovnega urada.
Plearna vrhovnega urada »1062 E. 62nd SL drugo nadstropje, »ar daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
Vai doplal, druge uradne stvari In denarne nakaznice, naj s« pošiljajo na (vrhovnega tajnika.
Zvezlno glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA"
Nadaljevanje iz a. strani.
senatorjem, ki zadržujejo to postavo že pol leta, ki še do danes niso naredili ničesar, da varuje otroke pred izkoriščanjem? Ali so menda tovarnarji v Ameriki toliko grabežljivi da, bodejo kopičili svoje milijone od otročje krvi, ki se drži produktov otročjega dela? Ali bodejo senatorji mirno gledali, kako se otrok prijemlje jetika, kako slabi novi zarod? Ali so menda senatorji v službi tovarnarjev, da zadržujejo to posta vo ali so v službi naroda, za katerega korist in napredek morajo gledati?
Predsednik Wilson je dejal, da kongres ne sme iti prej domov, dokler se postavo o otročjem delu ne reši. In predsednik Wilson bo to najbrž dosegel. -o-
►ve let vojske.
je Jmknila evropska voj-ki je kmalu potegnila v svoj vrtinec skoro celo Evropo, tedaj je rekel lord Kitchener, ki je nedavno utonil na svojem potu v Rusijo: Vojska bo trajala tri leta; prvo leto se bodemo branili, drugo leto se bodemo pripravljali, tretje leto bodemo pa udarili!
In kot kažejo vsa znamenja, se te besede v resnici spolnuje-jo. Prvo leto so morali zavezniki, ki so bili popolnoma nepripravljeni, jako dobro paziti, da ohranijo svoje glavne točke proti napadom Nemcev, drugo leto pa so se neprestano pri-jpravljali in istodobno odločno I odbijali ponorelega sovražni-, ki je *hotel s hitrimi zitia-mi pripraviti svoje sovrasžni-na tla, da zahtevajo mir, to-
zvija še nekaj mesecev, toda Nemčija je že naredila, kar je mogla. Sveti Oče nebeški ji ne more "danes več pomagati k popolni zmagi.
Danes so zavezniki pripravljeni; polagoma gredo naprej toda njih pot je popolnoma sigurna. In ko bo prišla tretja obletnica odposlanja ultimatu-ma Srbiji, tedaj ne bo dvoma, da bodejo pogoji za mir mnogo bolj jasni kot so danes. Berolin in kajzer se bodeta morala ponižati. Berolin in kajzer bodeta morala plačati zločin, katerega sta povzročila med narodi v Evropi, in mi smo prepričani, da bo sam nemški narod grozovito kaznoval kajzer-ja in njegovo vlado, ki sta povzročila najbolj strašno gorje narodu, odkar obstoji.
Anglija ni danes močna samo na morju, ampak tudi na kopnem. Več kot eno leto je vzelo Angleže, da so prišli k zavesti, da so nabrali armado, da so zgradili tovarne ža topove, katerih niso imeli prej. še pred enim letom so se Angleži borili na fronti Ypresa, kjer so imeli Nemci vsega več, topov in moštva. <Sami Angleži si ne morejo tolmačiti, zakaj Nemci niso tedaj prodrli naprej, ko so imeli nad 600 topov in 3000 strojnih pušk več fronti kot Angleži. Čudijo se, zakaj Nemci tedaj niso nadaljevali ofenzive na Ypres fijpnti, kjer je bilo treba le še enega silnega sunka, pa bi bili Angleži vrženi v morje. Če bi se tedaj Nemci vzdržali, bi vzeli Boulogne in Calais prej predno je minulo leto vojskovanja. Stv-ar je bila pač ta: Nikolajevič se je nahajal tedaj v Karpatih, m tu je grozila Nemcem smrt. Popustiti so morali skoro dogo-
v teh dneh, ko prehaja ev- .	IIPP
»sika vojska v tretje leto ob- tovljeno delo in oditi nad ru
ika, vidimo zaveznike na ■frontah v ofenzivi, vidimo ofenzivi na vzhodnem in »adnem bojišču, na Kavka-!tt in vidimo jih na pragu Bal-ina pripravljene za udarec., Današnja ofenziva zaveznikov ni enaka prejšnjim ofenzivam, katere so pričeli zavezniki in jih v enem tednu nehala. Ofenziva se je pričela v dru-tednu meseca junija in traja še do danes, to je že skoro osem tednov, in postaja ve-10 bolj odločna, vedno silnej-sa. Kaj je naredila ruska ar-tada pri tej ofenzivi, ve vsa-lo iz dnevnih novic, kaj je naredila angleška in francoska fenziva, je pa najbolje, da ne-
natančneje razložimo. Dve leti je minulo, odkar je ivstrija poslala Srbiji ultima-in tako zanetila v Evropi >žar, kateri požar se je razši-bliskovito naglico, in sto to tisoče vojakov je na boj-poljanah zastonj za vedno
svoje oči. »lgočasno je čakati, dolge i bili dve leti, toda čakanje izplačalo. Nihče ne more reči, da ne živimo v voj-da je sila vojske -dona Vrhunec, da se je po-spremenil, in vsak kdor danes kaj razuma, vidi seboj strašni polom cen-sil. Takega mnenja so častniki, danski, šved-in španski voja-
Nemčija se lahko
■
skega medveda. Pozneje so se "Nemci vrnili na zapad, toda sedaj so bili prepozni. Konečno so naskočili Verdun. Kri so prelivali in smodnik palili pred Verdunom, toda Francozje so stali kot zid. Nemci so že mislili, da pogazijo Francijo in jo prisilijo na sramoten mir. To^ da Verdun je postala, strašna klavnica nemške armade, uspehov pa niso dobili nobenih.
In letos je stopila Kitchener-jeva milijon aramada v akcijo. In dočitn so Nemci udarjali na Verdun, so Angleži prevzeli od Francozov del fronte in udarili na Nemce. General Joffre danes ve, da lahko računa s tri-milijonsko angleško armado, ki stori kar zahteva.
Danes je francoska in angleška artilerija boljša od nemške. Strašen topovski ogenj je podrl "nezavzete" nemške trdnjave na francoski fronti. Nemci sami pravijo, da so se utrdbe, katere so gradili dvajset mesecev, pred ognjfem angleških topov spremenile hipoma v razvaline. Temu peklu so sledili še drugi navali, taki navali, kačerim mora dati priznanje celo sovražnik. Ni čudno, da v Berolinu pišejo, da Angležev danes sploh ne poznajo več, da so se popolnoma spremenili, in da se bijejo kot razjarjeni tigri. To pa mnogo znači, če sovražnik piše tako o svojem nasprotniku. In pomniti se mora, kako
je angleška armada sestavljena.
_
suknje, ni vedel n„ , stvari 6 vojni, dočim je bila polovica vsega nemškega naroda vojaško trainirana. Danes pa vidimo angleške uporne ; vrste tako izvežbane, kot bi bili vojaki deset let.	*
Nemci danes ne morejo več govoriti, da imajo premoč. Dokaz za to so angleški uspehi, dokaz za to so ruski uspehi in uspehi francoske armade, in o avstrijski armadi se niti govo-rfti ne more, ker ta je že naredila svoje. Centralne oblasti danes ne morejo oslabiti nobeno svojih front, da pomagajo drugi fronti, in to je najvažnejše za zaveznike, ki so pričeli z napadom naenkrat na vseh frontah.
Dve leti je minulo, odkar je bil poslan ultimatum Srbiji, ko je mogočna in obsežna Avstrija hotela poteptati malo in slabo Srbijo v prah. Dve leti je minulo. Srbi so pobili nad 200-000 Avstrijcev, 60.000 jih pa ujeli, i'n še bi pogazili vso avstrijsko armado, da niso bili naenkrat napadeni zahrbtno od Bulgarov, Turkov in Nemcev. Poldrugi milijon mož se je vsu-lo nad Srbe, ki so imeli komaj U.50.000 vojakov. Toda danes so zavezniki v ofenzivi na vseh frontah. Na Balkanu je armada generala Serraila pripravljena vsak čas na udarec. Dve leti je minulo, odkar je bil odposlan ultimatum, toda srbska armada še vedno obstoji. 130.000 odpočitih Srbov čaka, da se jih pošlje na izdajalske Bulgare, ki so tako zahrbtno napadli lastni bratski narod! To bo silna kazen za bratoumor!
To. je rezultat dveletne borbe. In brez dvoma je, da kajzer in njegovi podrepniki ne bi šli pred dvema letoma v vojno, če bi vedeli, da se bo stvar tako neusmiljeno slabo za nje končala. In kar bo najslabše, tirani Hohenzollerizma in Habs-burgizma zgubijo svoje prestole, ker narod sam jih bo obsodil.
ugrabili domovino, požgali hjih vasi in poklali njih žene in otroke.
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje brez hrane. 1345 E. 65th St. blizu Superior. (91)
Slovenka ddbi dobro delo za hišna dela. Vprašajte pri Aug. Kaušek, 6202 St. Clair (90)
Mlad poročen par išče primernega stanovanja- 1195 Non-wood Rd.	(91)
DELAVCIr
Stalno delo vsak dan v letu. Dobra plača. The Union *Salt Co. E. 65th St. & N. Y. Central železnica. St. Clair ave kara
(103)
IPrqda se 10 hrastovih miz in trideset stolov, "lunch counter" in vsa druga oprava za resta-vrant; v jako dobrem stanju. Vprašajte na 1261 ,E. 60th St.
(92)
Iščem žensko pripravno za gospodinjstvo. Hišna dela in skrb za enega otroka. 1114 E. 63rd Street.	(91)
Slovensko govoreča dekleta se sprejmejo kot prodajalke v trgovino" E- A. Reimer & Co. 3423 St. Clair ave.	(91)
Delo dobi dobro izučen krojač. Fr. Poje, 4015 St. Clair (90)
Krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo in dobro plačo. Fr. špenko, 15406 Calcutta ave. Collin wood.	(91)
SRBSKA ARMADA V SOLUNU.
Dopisnik Reuterjevega urada piše iz Soluna: Zavezniki so doprinesli zopet nekaj čudovitega. Preko 100.000 mož je bilo prepeljanih preko morja, kjer kar mrgoli avstrijskih in nemških submarinov, brez najmanjše zapreke ali škode. Niti en mož ni pri tem zgubil življenje. Ta prevoz srbske armade v Solun je nekaj čudovitega, če pomislimo, da so poveljniki avstrijskih submarinov vedfeli za datum prevoza in da so z največjo napetostjo čakali prevoz nih parnikov, da jih torpedira jo. Toda kljub avstrijskemu zasledovanju, kljub njih brutalnosti v porabi submarinov j« srbska vojska nemoteno prihajala v Solun; dnevno, metodično, skozi štiri dolge* tedne: Prepeljavala se je srbska armaria na francoskih transport tih, in hladnokrvnost francoskih kapitanov je mnogo pripomogla, k uspehu, toda Francozi in iSrbi so prepričani, da se morajo zahvaliti neprestanemu straženju in patroliranju angleških vojnih ladij, da se ni pripetila nobena nesreča.
iPVeko stotisoč iSrbov je sedaj utaborjenih na planjavah in dolinah pred Solunom. Krasni možje so to. Nobenega znaka mučnega umikanja v Albanijo ne kažejo. Veliki in zagoreli možje so to, silno jnočnil* mišic. Štiri mesece so počivali na otoku Krfu, kjer so dobili novo opremo, popolnoma prerojena armada je to. Narod, ki je toliko pretrpel kot srbski, pa ni zgubil poguma, se mora občudovati. Srbi so danes v angleških uniformah, ki so jim jako priljubljene. Jako žalostni so, kadar se spomnijo na svoje žene in otroke, ki so jih pustili doma. Toda v njih dušah kliče osveta po maščevanju. Štiri teta so bili ti možje v vojski. Več kot dve leti s Turki, katere so slavno premagali. Pold-rugo leto v boju z Avstrijci, Nemci, Turki in Bul-erari. Skoro vsak izmed niih je bil že ranjen. Povelimk nekega nolka ima devet zacelienih ran. Toda veseli so, dobrosrčni, in
Dr. LE. SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID'AVL
blizu E. 9th Si.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORIv. JIH V EVROPI
Uradne urit
9.	zj. d« 4. pop.
7. »več. do 8. sveč.
10.	do 12 dop. ob node^ib.
Ixre£he ta oglas, da n€ pozabite naslona
HIŠE NAPRODAJ.
Hiša za 8 družin, pet let stara, 4 sobe za Vsako družino, renta na leto $^500. Cena $13.-500. Takoj se pl^ča $3500, ostalo pa po $800 na leto. Rojaki, to je prilika, katera se teško dobi. Hiša je zidana in skoro nova, to hišo lahko kupite za $3500. Drugo se samo izplačuje z rentom, rent vam ostane na leto, dočim gre $800 za odplačilo. Denar je tako gotov kot bi ga imeli na banki.
Hiša za 4 družine, vse v dobrem stanju, v bližini 61. ceste. Cena $4800. Rent na mesec $46.
Hiša na Orton Ct. za 2 družini, velika klet s kopališčem, l>eč, (furjpce) cena le $3000.
Hiša za 4 družine v bližini Homer ave. škriljeva streha, hiša se dobro obrestuje, C^na $3900.
Hiša iza 8 sob, za 2 družini na E. 76. cesti. Cena $3000.
Hiša v Collinwoodu za 3 družine pod jakd ugodnim pogoji. Vprašajte pri	(x86) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd.
Išče se slovensko dekle, ki zna
angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter JeWelry Co. 5372 St. Clair aye.
(x86)
V najem se oddajo lepi trgov ski prostori, pripravni za ma-nufaktumo blago ali drugo trgovino. JaJcorpoceni. 15502 Wa terloo Rd. Collinwood.
. Radi
da iz Clevelanda. Lepo pohištvo po nizki ceni. 1202 E. 6ist St.	(90)
DekletV, ki znajo delati na strojnih pripravah krila in obleke, dobijo takoj delo. Sprejme se tudi nekaj učenk. Plačamo, dokler se .učijo. Galvin Bros. 1381 W. 6th St. Cleveland, O.	(90)
Štirje pošteni fantje se sprejmejo na "stanovanje s hrano ali brez. 1447 K- 5Ist St. (91)
Dr. Richter's Pain-Expeller
ta revmatkcem, bolest ln otrpe-loflt udov in ml file.
Pravega dobite; v zavoju kot vidite na Bilki. Zavrnite v>e zavoje, ki nimajo nafte Trade Marke. 25c ln 60c po lekarnah ali naravnost od na«.
F. A.
RICHTER CO.
• 74—80 Washington ttr. New York, N. Y.
Slovenski fotograf
m St Cl«ir Ave.
AAli BmiISM Wn OivUVIJ
Izdeluje alike za ienitbe in d mlinske slike, otroike slike, po nt^jnoveli modi in po niskib cenah. Za 834)0 vrednostnih sjik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t naravni velikosti zastonj.
Imr VSE DELO JE GARANTIRANO.
6108 SL Clair
Slovenski po-
grebni zavod, zaloga iitva, pečij in barv. očije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike.
Koi
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Postrežba vedno točna in polten«.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
is p« pravilih plafiaao 6* •hm, ko potegneta

St. Clair and 88th /St. Prospect and Huron Superior and Addiaon.
CLEVELAND. BUFFALO, NIAGARA FALLS W
TOLEDO. FT. HURON. ALPENA, ST, IG NACE.
A REAL VACATION The Water Way Is the Only Way
I L«kM li the mace* lor p»rtlcul«r and ext*rifnc«l tr»»rt«s on buaiMw 1 trim. Tho D. A C. IJne flte.raer« «ntbo.*y «11 the nuHIU« of spwd. Miner . Thi freedom of tbe deeki. tbt cool, rrfrwhlnt take breeiM. the com-
Great
and pleasurel _________r.„ „
und romlort. Th<) freedom of tbe deek». tb*	----- , _	.
mod lout itAle room* and unexcelM cuUlM, make lir« »board tbe* floating palseea ft
Murce of enjoy meat.	_ _ _____
"D. AC. A SBRVICB GUARANTEB" nurim Rum run- fVu.ii tho Two OImIi of the Great Lak«. Str?. Cltjrof Detroit ni and
OM1
rom June 25t!i to September inth, 1NAC IRI.ANn. TWO TRIPii
■ _______	..	, AT DSTTROrr EVERY TUP.
PaUy'sarvtoe between Toledo and Put-ln-Bay. June lOtfc to September 10th. VOUR RAILROAD T1CKQT8 ARB ACCEPTED Una ateapar« lor tranapbrtailon between Detroit and CW*aland. Detroit
pamphlet and Oreat Lake* Map. Addreaa -
DETROIT A CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
PHILIP H. McMlLLAN. Prea.	A. A. BCHANTZ, Vtee-Praa. A Genl. Mgr.
urina thrwtwo month*. VOUH TKIP8 WEEK L Tf> MACKWAfJ ISLAND AND WAY PORT8—
TO
AC
HPliOIAL STFAMK ■WEEKLY. NO tf
OK
All D. fc C. Steam*" arrive and depart Third Avenue'Wharl.
Time.
Central
Standard
-

O'OOOtfl FINO VINO
| vedno dobite pri Josip S Koželu. Belo niagara in | concord vino. Posebnd 8 ženskam je moje vino zna-4 no. Po stari napadi Josip i Kozely, 4734 Hamilton ave
DRŽAVLJAN
Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To knjižico je odobrila sodnija Zjed. držav.
Navodilo, kako se po stane ameriški držav Ijan. Ustava, proglasitev svobode in po stave ameriške {repu blike.
USTAVA IN POSTAVE
TISKALA IN ZALOŽILA "CLEVELANDSKA AMERIKA" «110 ST.CLADt AVENUE, CLEVELAND. OHIO
1>obi se edino pri
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
Spisal dr. Niko Zupanič.

1849), največji slovenski pesnik, ki je dal svojemu narodu najsvetlejše kristale poezije te-
razširjanje slovenskih in v obče jugoslovanskih knjig v X'VI..stoletju si je pridobil ne-venljivih zaslug bogati baron Janez Ungnad (1493-1564) *z Podjunske doline na Koro škem. Ko je ta upljivni plemič prestopil k luteranski veri, na selil se je v Urahu na Wiirtem-berškem in vstanovil v Tiibtn-genu svoj tiskarno. Mož je bil prežet od velike ideje, da pridobi za reformirano krščanstvo ne samo Slovence in Hrvate, ampak tudi pravoslavne in muslimanske Srbe. Kolo ljudij, zmožnih jugoslovanskih pisme-nostij je izdrževal največ Un gnad sam, da bi preskrbel prevode sv. pisma in drugih prote stantskih knjig v jugoslovanskih narečjih z latinskimi, ciril-skimi in glagolskimi črkami. Ce se pomisli, da je bilo samo od 1561-1564 tiskanih nad 25.-000 jugoslovanskih kn jig, tedaj moramo reči, da se je bilo precej globoko vkoreninilo zanimanje za čitanje in višjo duševno izobrazbo. Baron Ungnad zhači za Slovence XVI. stoletja nekaj sličnega, kar je bil na kulturnem polju bjaron Zois v Ljubljani na koncu XVIII stoletja.
Prvo slovensko tiskarno v Ljubljani je ustanovil Janez
Mlandelc 1575. leta.
* * *
Reformacija .je rodila slovensko književnost, ki ni prenehala do današnjih dni. Ali prave narodne zavesti in slovenske nacije ni bilo; ker je manjkalo globljega interesa za široko maso naroda, ki je bila edina očuvala slovenski jezik in vse, kar je bilo ostalo slovanskega iz starih dni. Meščanstvo je bilo odtujeno in je govorilo in mislilo nemški ali laški; ono je s prezirom gledalo na brezpravno množico kmetov in hlapcev, ki je delala tlako plemstvu. iMisel narodne zavesti in narodne emancipacije se je začela se le na koncu XVIII in v začetku XIX stoletja, ko so tudi v Ljubljani prodrle ideje <francosk|h enciklopedistov in sugestivna moč vzgledov francoske revolucije. In neposredno pred kraj XVIII. stoletja jpade tudi rojstvo slovenskega časnikarstva, ko je prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik (1758-11819) začel izdajati prvi slovenski časopis "Ljubljanske Novize" (1797-11800) Prva številka Lublanskib noviz:
"LUBILJANSIKE NOVIZE od vsih krajov zeliga svejta v' lejti 1797. V'Lublani vendajati Sazhete inu natisnene per Jo-annesu Fridrihu Eger, na Po-lanah No. 3." je zagledala beli dan 4. jan. 1797 in je bila tiskana v Eger-jevi tiskarni v Ljubljani- Novice so prinašale razne novosti in državne na redbe, qlanke o gospodarstvu in pesmice. Izhajale so od začet ka po dvakrat na teden in stale za celo leto 3 fl„ posamezne številke 3 krajcarje, Brez dvoma bi se bile obdržale Vodnikove "Novice", če bi bile imele dovolj odjemalcev, ali za to je manjkalo predpogojev; ljudstvo ni imelo svojih šol ter ni znalo citati, bilo je zanemarjeno in ni imelo pravega smisla za vživanje pri čitanju novic.
Prvi slovenski časnikar Va-letin Vodnik je pokazal tudi smisla za širše Slovanstvo, za odnos sorodnosti slovenskega Hjjezika, k narečjem drugih Slovanov. Čisto iznenadijo modernega čitatelja one vrstice, koje je Vodnik napisal o priliki prehoda ruske vojske skozi Ljubljano 1799 leta. On piše: v 26. številki "Novic" (sobota 29. junija 1799): "Ena nova perka-zen je za nas Krajnce, de so Rusi naši stari bratje peršli nas ne li obiskat, te muc tudi pred sovražnikam branit. IPred poldrugi tavžent letmi so pervi Slovenci v' te naše kraje peršli, oni so bili od Rusov inu drugih Slovencev roda; od tiga pride razločik, zakaj mi lahko zasto-pimo rusovski jezik; oni so namreč Slovenci, inu korenina, od katire so naši očaki rojeni Daleč uni kraj Donave, so ^e zaredili, inu počasi lesem steg vali, dokler je narkrajni rod na
kraj laške dežele perderl, jnu j daj, ko še niti ni bilo slovenske-tukaj se naselil, ter deželo ime- naroda v pravem pomenu noval Krajno. - Zdaj vidimo t>«ede. V tej dobi pritiska so z' očmi, kakišne mogočne mo-!3* duševno formirali možje ki gočne inu velike brate mi po so pripravljali -pot lepšim dne-sveti imamo, kateri so naš slo- vo*» lobode, ker ideje, katere venski jezik vselej čist ohrani-1 ^ bili razširili po Evropi enci-li. Proti letim se imamo bliža-j kloPedist1' *rancoska "volnci-ti, kaderkol očemo jezik čistiti, ja, Herder, romantika se niso Pa se tudi od njih učiti, kader dale zatreti ampak so privedle je treba deželo pred souražni> Avstriji do revolucije 1848. kom braniti. Ako oni silno da- leta-
leč pridejo, zakaj bi mi tukaj ^ h -a Vodnikovih
Mizo ne pomagali se sovražni- ^	do Bleiweis-ovih
kit Zoper postaviti? Ruski ju-, ^	m gQ slovend<
naki, ki so tedaj potovali v I ta- L ^^ & jsa Vendar Hjo skoz, Ljubljano pod gene-go b|K y ^ ledku sem ter ralom Rehbinderom, so slavno, o|)javljeni 4U||Wf oznanila, premagal, Francoze pod mar- ^ ^ y slovenskem jezi. šalom Suvorovim.	'ku in sicer y doma£ih listih ki
Pomen < Lubla™k,h Noviz 1	■ . y ncmgkcm jeziku
označil je Ivan Vrhovnik (Ob	Wochenblatt zum
stoletnici -Lublanskib Noviz J Nutzen und Yergniigen» je
Ljubljana 1897, str.	2}'1 pvlnesh 1. 1814 v 45 številki
"Prvi slovenski casmk, so — s «Pc8em Qb slaVliimu Godu
tenii besedami je že označen Franceta j Estrajharskiga Ce-njih pomen. S 4. dnem meseca,	jn |cta gonet Jane.
prosinca 1. 1797., je zagledal beli dan prvi Hst "Lublanskih Noviz", more se uspprejati v
minolem stoletju samo še tisti dan 1. 1789, ko se je prvikrat pojavila slovenska igra "Županova Micika" na modernem gledališkem odru v Ljubljani. Do tedaj se je rabil slovenski jezik do malega le za spisova-
za Vesela Koseskega: "Pgta-štva". Oni časopis prekrsti se .1 1819 v "IUirischen Blatt" z namenom, da sprejema vse, kar I je količkaj v zvezi z ilirskim imenom. Leta 1827 prinese isti prvo Prešernovo pesem "dekel-zam'' z nemškim prevodom. V tem listu se je 1. 1833 bila tudi glavna bitka v abecedni ali čr-
nje nabožnih knjig. Z "Lublan- kargki yoj.ski> y katerJ je učen. skimi Novizami" pa se odpira gty j tudi Vre,eYen z SOne. slovenščini novo polje. Z njim tQm	in Zhevljar"; tu je
se začenja borba, ki se danda- ce,Q prvikrat rabljena gajica v našnji m končana, borba da se alovcnskem siovstvu, ko sta bi-
prizna slovenščini častno me sto poleg drugih kulturnih evropskih jezikov. — "Lublanske Novize" so poleg Linhartove "Geschichte von Krain" prve budilke narodne zavesti med Slovenci. V tem oziru je neprecenljive važnosti feljtonsko pisan sestavek Vodnikov "Po-uedanje od slovenskiga jesika", ki se pričenja b^ez tega naslova v 83. številki 1. 1797. ter se od 84. številke i. I. nadaljuje pod rečenim za glav jem do konca prvega letnika in začenši s «3. številko 1. 1798 do uštete 27 številke i. .1 To je "Ilirija oživ ljena" v prozi. S preprosto domačo besedo odgrinja Vodnik svojim rojakom zaveso, ki je zakrivila njih staro zgodovino, narodne običaje, in lepoto slo venskega jezika. Takoj v uvodu jili seznanja s Slovani, ka tere imenuje Slovence v širšem pomenu
■Če je vže krog prosvetljenih ljudij (n. pr. Vodnik, Linhart Kopitar,) iki se je zbiral okoli mecena barona Žige Zois-a (1747-1819), moža stoječega na višini tedanje omike, vzbu dil krepke kali narodne zave sti, to je francoska okupacija slovenskih; dežel še intenzivnej še pospešila narodni preporod. Pod Francozi je postal slovem ski jezik ravnopraven s fran coskim in nemškim in je bil uveden v šolo in urad. Frffn-cozje so vstanovili v Ljubljani tudi univerzo (Akademija) a štirimi fakultetami. V dobi okupacije je izhajal v Ljubljani oficijalni časopis "Telegra-phe officel" (urednik Charles Nodier), ki se je oziral tudi na poezio, zgodovino in jezik Jugoslovanov.
Po Napoleonovem padu, zavladali so zopet Avstrijanci nad slovenskimi deželami (Ko nigreich lllirien") in so zatrli vsako svobodnejše narodno gibanje. Legitimizes krščanska pobožnost, birokratizem, poslušnost podanikov bili so vodilni motivi, po katerih se je vladalo v predniračni dobi do pada Metternih-ovega 1848 leta. Osnovnih šol je bilo zelo malo v slovenskih deželah in še tu so podučevali v slovenščini samo v začetku, potem pa v nemščini. Slovenske so bile samo nedeljske šole. "Edini stan razuniništva, ki je čutil z narodnim je bila nižja duhovščina, toda ni ta brez izjeme, zlasti "na Koroškem in Štajerskem dostikrat ni bila duhovščina zmožna slovenščine niti za naj-navadnejše molitve. Dobrih mašnikov je bilo med 100 celih 99, 1 domorodca pak med 100 teško (D. Lončar, IPolitičrio Življenje Slovencev. Ljubljana 1906, str. 3). V taki temi dobni
la 1. 1840 v njej natisnjena dva Malavašičeva soneta. Slično vlogo kakor Illyr. BI. v Ljubljani igrala je napram Slovencem *sCarinthia" v Celovcu na Koroškem; že v prvem lptniku (1811) objavil je Urban Jarnik pesem "Na Slovence". Od leta (1818) naprej se pojavlja v Celovcu še "Kiirnnerische Zeit-sehrift" z doneski h kulturi slovenskega jezika. I v nemških listih, ki so izhajali v Nemškem Gradcu v prvi polovici XIX stoletja najdemo semtertja kaj napisanega o Slovencih in njihovem slovstvu ali pa tudi slovensko napisane orginale: tako je n. pr. Davorin Trstenjak
__■
in slovenskih p pesmi štajerskih Slovencev najdemo natisnjene v "Steier-markisehe Zeitschrift", ki so začele izhajati 1834 leta pri Ig. Al. pi. Kleinmayru in izhaja še dandanes v Ljubljani Jcot ofi-cijalno glasilo c. kr. vlade in se tako vže od davnej bavi z razmerami Slovencev; vže 1. 1784 poroča ta list, da so tiskane najboljše molitve Pija VI tudi v slovenskem jeziku in da sta nejo 7 krajcarjev.
Tako je vse javno časnikarsko delo dobilo zavetja pod tujo streho, dokler ni vsaj leposlovje (poezija) dobilo začasno lastno domače zavetišče v almanahu "Kranjska "čebelica" ki je poČenši z letom 1830 izšla v Ljubljani zaporedoma štirikrat še le leta 1848. Ta almanah je mnogo budil zanimanje za domači jezik in domačo književnost.
Ali Slovenci so morali čakati še deset let, dokler so dobili časopis enak onemu, ki ga je bil dal (11834) Ljtidevit Gaj Hrvatom ("Novine horvatske" namreč "Kmetijske in rokodelske novice"). Njih je vstanovil in uredil (1843,) Dr. Janez Blei-
>e 1
politične zmožnosti, izredno izkušen, soliden un
ktičen mož, ki je vedel, da je treba času primerno najprej poučiti široko maso, "privaditi jo čitanju ter vzbuditi čut narodnega edinstva vporabili so kar tri pravopise: "bohoričico" "metelčico" in "danjčico" in se nazivali po provincijab "Štajerce, Kranjce, Korošče, ker še niso bili zavedni svoje skupnosti. Sam Bleiweis bi bil ostal pogermanjen birokrat, če •ga ne -bi bili navdušili in pridobili za narodno delo njegovi prijatelji n. pr. L. Jeran, žakelj), ki so se bili navzeli ilirske ideje na hrvatskih gimnazijah."
Na začetku so prinašale Novice največ podučne članke za kmete, živinorejce, obrtnike, pozneje tudi leposlovne stvari (pesmi, pripovedke), zgodovinske ter jezikoslovne članke. Od leta 1848 naprej so se začele intenzivno baviti z literaturo in politiko. Zaslugo "Novic" za slovenski narod je očr-tal Fr. Leveč tako-le: "Novice so združile vse slovenske pisatelje, ki so bili doslej brez glasila, središča in ognjišča, v eno
nile slovenščino, zmesi hrvatskega in slovenskega jezika in razširile veselje do čitanja in s tem slovensko zavednost."
RUSI V CANADO.
Michael O'Leary, ki ima vodstvo canadskih prometnih železnic, se je izjavil, da pričakuje v kratkem 85.000 Rusov v Can ado. Iz Halifaxa 9e ta novica potrjuje. Ruska armada bo potovala po železnici v Sibirijo, potem preko Pacifika v Canado, v Halifax, potem pa preko Atlantika v Francijo. Angleška in francoska vlada ste se domenili, da je ta pot precej praktična in varna. Rusi imajo toliko moštva, da ga doma ne morejo porabiti, zato bi radi poslali pomoč Francozom. Ravno isti Michael O'Leary je tudi povedal, da so pri od hodu angleškega parnika O-lympic iz Halixa odkrili na krovu več bomb. Toda polagalce bomb so kmalu odkrili in ustrelili. Na krovu je bilo 10.000 vojakov.

6426 St Cbir Atc.
Govori te slovensko in sko. Točna postrežba. Časopisi na razpokgo. Ženske strežnice. Edini zobozdravnic ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. -
Uradne urei
Od 9i30 do 11*80 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00rvtfar
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon
Efldy
ajimiimniiiiiiiiiiiiiiniiimimiinmiii
NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO!
Vsled negotovega dostavljenja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica ie pod pogojem, da so vsled vojne izplačajo mogoče s zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, aupak nastati zamorejo le zamude
Mi jamčimo za vsako denarnia poiiljatev toliko Časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriike banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojn«, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja

SLOVENSKA
GOSTILNA
kj«r dobit« fino pijačo, dobro postrežbo. ,, Prodajamo žganje in likoijo tudi» domačo potrebo na steklenico in galone.
Cai xm.rn. I Dobra salef a I
JOSIP KALAN,
6101 ST. CLAIR AVE.
aillllimilllUlllllllllllllllllllllillllllllHIi
DELAVCI
dobijo takoj stalno delo. Mi nikdar ne zapremo tovarne. The Union Salt Co. E. 65th' St. & Lake Shore Railroad. St. Clair kara.	(90)
JC: too - £14.00
K.: IOOO - $139.00
lit ma iiiiiiiiiain Frank Saksen
82 CORTLANDT ST.
NEW YORK, N. Y.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogal St. Clair Ato.
National Drug Store) Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cest< S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravnišlke pedpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
ii

A. E KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
Se priporoča Slovencem v obilen obUk. Točna poetre-iba. Vedno sveže pijače.
482348485353534848532323232348534853534891485348485301312353485353234853532353484853534823484853484853235348915323485353