Hrilarii na p®!toŁu. iii. Druga krlžarska vojna (1147/9.). Leta 1101 so se odpravile na Jutrovo tri armade, pol milijona mož. Tokrat bo bili mo&no zastopani tudi Nemci. — Cilj je bil: se polastiti mesta Bagdad, ki je bilo središče azijatskih turških mogočnjakov in s padcem te trdnjave bi naj bila zlomljena moč mahomedanizma. Lepoštevilne vojske so propadle v puščavah, ker so jih uničevale kužne bolezni, pomanijkanje in sovražnikov meč. Ker so se svetodeželske državice, ki so nastale po prvi križarski vojni, med seboj ravsale, se je polastil sultan Zenki v Mozulu leta 1146 Edesse ter ogrožal Jeruzalem. Papež Evgen III. in francoski kralj Ludvik VII. sta klicala na križarski pohod. S pridigami je podžigal bojevnike eden najboljših tedanjih pridigarjev sv. Bernhard, ki je romal peš iz dežele v deželo. Po dolgem oklevanju se je odločil za križarski pohod tudi nemški kralj Konrad III. — Nemška ter francoska armada sta se odpravili na pot pod vodstvom svojih kraljev po suhem preko Carigrada v Malo Azljo. Vojski sta bili malodane uničeni vsled neprestanih bojev. — Oba fcralja sta dospela v Jeruzalem in se postavila na čelo armadam, ki so dosegle svete kraje po morju. Križarji so se nameravali polastiti mesta Damask. Načrt se je razbil na nezvestobi potoracev prvih križanjev, ki so bili podkupljeni od mohamedancev. Druga križarska vojna je končala brez uspeha. Zakljnčck tretje križarsko vojne (11S9/S2.), Radi izjalovljenja druzega križarskega pohoda je zapad nekako pozabil na vedno ogroženo sveto deželo. Egiptovski sultan Saladin se je polastil po zanj zmagoviti bitki ob Genezareškem Ijezeru kraljestva Jeruzalem leta 1187. Ta udarec in gorečnost papežev Gregorja VIII. in Klementa III. sta navdušila zapad za ponovno križarsko vojno. Nadškof Viljem iz Tyra, ki je opisal križarske pchode, je pridigoval križ in pridobil za oboroženi nastop francoskega In angleškega kralja, ki sta se podala v svete kraje na čelu armadam po morju. Celo starostni Nemec Fridederik RdeČebradec je peljal nemške vojake, 100.000 po številu v Palestino po suhem. Prehod skozi grško kralijestvo si je moral izvojevati. Premagal je sultana iz Ikonija, a je utonil v valovih reke Kalykadnus. En del nemške vojske se je vrnil v domovino, drugi pa je nadaljeval pod poveljstvom Friderikovega sina pohod pred turško trdnjavo Akkon, kjer sta že taborila angleški in francoski kralj. Pri obleganju Akkona so trpeli križarji neizmerno veliko radi kužnih bolezni, ki so posebno kosile Nemce. Trdnjava je padla leta 1191 ter P03tala odslej središče krščanske pososti in ODorišče vseh podjetij zapada proti Palestini. Angleški kralj je že med vožnjo v sveto deželo osvojil otok Ciper in ustanovil pos&bno krščansko kraljestvo. Pred trdnjavo Akkon &o se sprle med seboj tamkaj zbrane tri narodnosti. Nemci ter Francozi so se vrnili v domovino. Angleški kralj je sklenil po brezuspešnem pohodu proti Jeruzalemu s sultanom Saladinoin mir. Zaključek tretjo križarske vojne je bil ta-le: Ustanovitev latinskega kraljestva na otoku Cipru. Mohamedanci so morali odstopiti zapadu palestinsko obal in dovoliti kristjanom, da smejo obiskovati sveti grob brez vsakih ovir. Povrh je še bilo sklenjeno premirje za tri leta. Ravnokar naštete uspehe tje priboril krščanstvu angleški kralj. * Smrt škofa. Dne 17. aprila je umrl v Senju škof senjsko-modruške škofije dr. Josip Marušič. Pokopan je bil na velikonočni pondeljek. Rajni škof je bil rojen 1869 v Hrvaškem Primorju kot sin priprostih staršev. Svojo škofijo je vodil na občo zadovoljnost duhovščino ter vernikov 15 let. Proglasitev svetnikom. Dne 23. apr. tega leta sta bila v Rimu proglašena svetnikom blaženi Tomas A. Corte in Katarina Tomas.