>
Cd Evalvacija strokovnega aktiva:
otrokov portfolio
Uvod
Uvod
Strokovni aktiv v vrtcu je strokovni organ, ki ga sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu (zofvi).
V našem vrtcu smo se odločili, da strokovne aktive oblikujemo glede na obravnavane vsebine in ne več glede na starost otrok, kot je bila praksa v preteklih letih. Strokovni aktiv je namenjen skupnemu učenju njegovih članov, to je izmenjavi izkušenj, razvijanju novih idej, delitvi dela, pri katerih vsak posameznik prispeva in prejema najboljše, ter evalvačijam skupno zastavljenih čiljev. Claniče enega izmed strokovnih aktivov so izvajale dejavnost portfolia otrok, s katerim so svoje delo z otroki nadgrajevale in izpopolnjevale. Aktiv je deloval skozi čelo šolsko leto, strokovne delavke so se srečale štirikrat. Na zadnjem srečanju so pripravile analizo čeloletnega dela, ugotovitve so predstavile na vzgojiteljskem zboru.
Ravnatelj kot pedagoški vodja organizira, načrtuje in vodi delo vrtča, prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavče (zofvi). Spremljanje vzgojno-izobraževalnega pročesa in kritično vrednotenje posameznih področij je eden izmed razlogov za odločitev, da eval-viram delo aktiva. Dokumentačija, ki sem jo pregledala, so bile mape otrok. Analizo dokumentačije sem kombinirala z analizo intervjujev in z anketnimi vprašalniki za starše.
Področje evalvacije
Spremljanje otrokovega razvoja in podpora pri njegovem učenju je naloga vseh strokovnih delavčev v vrtču. Vzgojiteljiče razvoj in napredek v učnem pročesu otrok dokumentirajo na različne načine. Portfolio je instrument, s katerim dokumentiramo posameznikov pročes učenja.
VODENJE l|2012: 79-89
Evalvacijski proces, s katerim sem želela ugotoviti prednosti in slabosti te dejavnosti, je potekal v sodelovanju s strokovnimi delavkami, ki so sodelovale v strokovnem aktivu in je združeval vzgojiteljice, ki so izvajale dejavnost urejanja otrokovega portfo-lia. V razvoj in napredek otroka so mocno vpeti tudi starši, zato je evalvacija zajela tudi njihov vidik.
Za to področje sem se odločila, ker se bo dejavnost urejanja otrokovega portfolia nadaljevala tudi v prihodnje, z evalvacijo jo želimo le še izboljšati. Informacije, ki smo jih dobili z evalvacijo, bodo uporabne pri nacrtovanju te dejavnosti v naslednjem šolskem letu. Namen evalvacije je profesionalni razvoj strokovnih delavcev in izboljšanje poucevanja ter ucenja otrok.
Vzgojiteljice, ki so se odlocile za izdelavo otrokovega portfolia, so znotraj aktiva skupaj oblikovale cilje. Cilji se nanašajo tako na samo delo aktiva, torej sodelovanje clanic, kot na kakovost uc-nega procesa z vidika spremljave in dokumentiranja razvoja ter napredka otrok.
Urejanje otrokovega portfolia je dejavnost, v kateri se prepoznava otrokova mocna podrocja, spremlja njegov razvoj in napredek. To je zbirka kronološko dokumentiranih gradiv o ucenju, razvoju, napredku, opremljena z refleksivnimi zapisi. Splošni cilj urejanja portfolia je, da otroku zagotovimo podporo pri ucenju, vzgojitelju pa za pripravo optimalnih pogojev za kakovostno uce-nje in razvoj posameznega otroka (Stritar in Sentocnik 2005).
Cilja aktiva vzgojiteljic, ki izdelujejo otrokov portfolio:
•	clani aktiva skupaj z otroki izdelujejo portfolio otroka, izmenjujejo izkušnje in ideje ter uporabljajo portfolio za pomoc pri individualnih pogovorih s starši;
•	z medsebojnim sodelovanjem in analizo prakse razvijajo sa-moevalvacijo in profesionalno rastejo.
Cilji izdelovanja otrokovega portfolia za vzgojitelja:
•	spoznava individualne znacilnosti in razlicnosti otrok,
•	razvija sistematicno opazovanje otrok,
•	spremlja pozitivne stvari pri otroku ter prepoznava njegova mocna podrocja,
•	podpira otroke pri ucenju,
•	razvija otrokove kompetence,
•	spodbuja sodelovanje s starši,
•	razvija spretnosti oblikovanja zapisov.
Cilji izdelovanja otrokovega portfolia za otroka:
•	otrok spozna, kaj zmore in zna,
•	razvija pozitivno samopodobo,
•	otrok razmišlja o svojem ucenju in aktivno vpliva na svoj razvoj, napredek in ucenje,
•	razvija odnos do svoje in tuje lastnine.
Cilji izdelovanja otrokovega portfolia za starše:
•	pridobijo uvid v napredek in v proces ucenja otrok,
•	s sooblikovanjem otrokovega portfolia imajo starši možnost sodelovati pri spremljanju in spodbujanju otrokovega razvoja.
Zbiranje podatkov
V vrtcu imamo z evalviranjem posameznih področij vzgojno-izobraževalnega procesa že nekaj izkušenj, vendar pa se s poglobljenimi evalvacijami, v katerih pridobivamo podatke z več metodami, lotevamo šele v zadnjih dveh letih.
Tokrat smo kombinirali vidik vzgojiteljic in staršev ter za pridobivanje podatkov uporabili anketni vprašalnik, individualni intervju, skupinski intervju in analizo dokumentov.
Želela sem izvedeti, kako dejavnost urejanje portfolia vpliva na kakovost vzgojiteljevega dela, kateri so pozitivni ucinki urejanja portfolia, katere slabosti zaznavajo, kje vidijo najvec težav. Z vidika staršev me je zanimalo, kakšno je njihovo mnenje o otrokovem portfoliu, kako ocenjujejo njegovo koristnost in o njihovi vlogi pri urejanju otrokovega portfolia.
Individualni intervju sem opravila z vodjo strokovnega aktiva vzgojiteljic. Pridobila sem osnovne podatke o organizaciji in delu aktiva. Najvec uporabnih podatkov za evalvacijo sem pridobila s skupinskim intervjujem, ki sem ga opravila s šestimi vzgojiteljicami. Sodelovale so tri vzgojiteljice iz prvega in tri vzgojiteljice iz drugega starostnega obdobja. Raziskovala sem njihove poglede in izkušnje z izdelovanjem otrokovega portfolia. Ker imajo vzgojiteljice že nekaj izkušenj in ker je skupni cilj dejavnost portfolia izboljšati, je bil ta intervju priložnost izbrati ideje in predloge za to. Skupina je bila homogena tako v smislu izobrazbe kot avtoritete. Sodelavke so aktivno sodelovale, vsaka je imela priložnost povedati svoje mnenje in izpostavile so tako prednosti kot slabosti te dejavnosti.
Analiza dokumentacije, ki je obsegala devet map, je bila omejena na izdelke, ki so nastajali eno leto. Daljše obdobje ter vecje število izdelkov in zapisov bi prispevalo k vecji objektivnosti. Pregledala sem zapise vzgojiteljic in ostalo gradivo, ki je vloženo v mape, ki prikazujejo napredek ter razvoj posameznega otroka. Razvrščanje posameznih izdelkov in zapisov k posameznim področjem je bilo subjektivno. Večjo objektivnost bi dosegli z bolj jasnimi zapisi vzgojiteljic, ki bi vsebovali tudi kontekst situacije.
Z anketnim vprašalnikom za starše smo želeli izvedeti, kako vidijo koristnost izdelave otrokovega portfolia, svojo vlogo in njihovo oceno zadovoljstva. Vprašalnik je bil oblikovan in razdeljen staršem že pred načrtom evalvacije, zato so tudi podatki bolj skopi, kot bi si za poglobljeno evalvacijo želeli. Žal je tudi vzorec staršev, ki so vrnili vprašalnik, majhen. Odgovorilo je 54 staršev.
Ugotovitve
Predstavljam podatke, ki jih lahko povežemo z zastavljenimi cilji podrocja urejanja portfolia in vseh vkljucenih deležnikov ter podatke, ki nakazujejo možnost izboljšav.
Prednosti in koristnost urejanja otrokovega portfolia
V anketnem vprašalniku so starši ocenili zadovoljstvo glede ustvarjanja portfolia, tako da so izbrali ocene od ena do pet, kjer je ena pomenilo zelo nezadovoljen in pet zelo zadovoljen. Prav tako so ocenili koristnost informacij, ki jih dobijo s portfoliem otroka. Ve-cinoma so starši izbirali ocene 4 in 5, kar je razvidno iz grafov.
Prednosti in koristnost urejanja portfolia izražajo tudi vzgojiteljice v skupinskem intervjuju:
•	razvija se socializacija in skrb za svojo ter tujo lastnino (»Jaz jih navajam, da drug drugega vprašajo, ce želijo pogledati njihovo mapo, tako veliko bolj pazijo na svojo in druge mape.«);
•	opažanja so opora za nacrtovanje dela s posameznim otrokom;
•	razvija se pozitivna samopodoba pri otroku, prepoznava se njihov ponos (»V naši skupini so zelo ponosni, ce mapo pokažejo zunanjim obiskovalcem. Zadnjic je bil na obisku policist in so kar tekmovali, kdo mu bo prej pokazal svojo mapo.«);
•	vsak otrok je deležen individualnega pristopa (»Otrok pride k meni in želi, da napišem to, kar je rekel ali komentiral, želi,
28
grafi Ocena zadovoljstva staršev (temno - 1-3 let, svetlo -3-6 let)
graf 2 Ocena koristnost informacij (temno - 1-3 let, svetlo -3-6 let)
da se mu povsem posvetim. Pri otroku preverim, ce sem prav napisala, zapisano preberem še enkrat.«).
Vsi starši, ki so vrnili vprašalnik, so odgovorili, da jim je omogočen vpogled v mapo, 24 jih je odgovorilo, da je to kadarkoli, 22 jih je zapisalo, da je to na pogovornih uricah. Tudi vzgojiteljice so izpostavile govorilne oz. pogovorne urice. Ugotavljajo, da jim portfolio otroka nudi podporo pri pogovoru s starši in da z njimi lažje vzpostavijo sprošcen odnos. Da izdelki vzbujajo zanimanje staršev in s tem zanimanje za razvoj njihovega otroka, kažejo izjave staršev:
•	»Ali prav vidim, kar s škarjami že zna strici? Jaz jih pa doma skrivam.«
•	»Izredno sem zadovoljna, ker mi omogoca vpogled v otrokovo pocutje v vrtcu, njegov razvoj, sijajna stvar.«
•	»Zelo dobra ideja, mapa naj bo cim bolj polna, tako lahko starši spremljamo otrokov razvoj tudi z vašega strokovnega gledišca.«
•	»Zelo sem zadovoljna, saj se vidi otrokov razvoj in napredek in tudi za kasneje nam ostane trajen spomin.«
Portfolio ponuja tako otroku kot vzgojitelju veliko priložnosti za ucenje, kar je tudi eden izmed ciljev te dejavnosti. Vzgojiteljice strokovno rastejo (»Išcem strokovno literaturo, ki mi pomaga, da oblikujem zapise, nocem pisati kar nekaj, bojim se, da bi zapisala kaj narobe.«), izboljšuje se strokovno besedišce, razvija se siste-maticnost. Vzporedno s samoizobraževanjem se strokovni delavci ucijo tudi od otrok in ob otrocih (»Mene je otrok enkrat vprašal, kako se razmnožuje deževnik, no, in potem smo šli iskat informacije, prinesel je tudi knjigo od doma ...«). Ne nazadnje vec uporabljajo ikt tehnologijo (pohvala vodstvu za nakup fotoaparatov in racunalnikov) in si medsebojno pomagajo pri racunalniški obdelavi fotografij.
Narava Družba
I 20 %
Matematika 1 % Gibanje 6%
graf 3
Zastopanost podro cij v pregledanih mapah otrok
Umetnost
I 27%
Jezik 7 %
Dnevna rutina 4 %
Prosta igra	8 %
Dokumentiranje opažanj v povezavi s področji kurikula in področji napredka
Pri pregledu otrokovih portfoliev analiziram pogostost dokumentiranja glede na podro cja kurikula. Ugotavljam, da je najve ckrat dokumentirano podro cje umetnosti, ki zajema predvsem likovno dejavnost. Sledi podro cje družbe, predvsem je to spoznavanje sebe, svojih prijateljev in razvoj pripadnosti skupini. Podro cje dnevne rutine in gibanja je dokumentirano najmanjkrat.
Iz analize map ni bilo razvidno, kdaj gre za sistematično in kdaj za nesistematično opazovanje otrok. V skupinskem intervjuju so vzgojitelji ce povedale, da je ve č nesistemati čnega opazovanja, skupaj smo ugotavljale, kako bi lahko izboljšale to podro čje. Vzgojiteljice so komentirale, da podro cij niso na crtovale, strinjajo pa se, da podro cja kažejo, kje so otrokova mo cna podro cja.
Zastopanost podro cij se razlikuje tudi glede na starosti otrok. V primerjavi med starostnima skupinama je opazna razlika v zastopanosti podrocja gibanja. Pri mlajših otrocih strokovne delavke veckrat beležijo otrokov napredek kot to storijo pri starejših otrocih. Pri mlajših otrocih je vec dokumentiranega napredka v dnevni rutini, to pomeni v casu hranjenja, pocivanja in negi otrok.
Vzgojiteljice so komentirale, da mlajši otroci hitreje napredujejo na gibalnem področju, njihov napredek je lažje dokumentirati (fotografirajo gibalne aktivnosti). V mapah otrok sem analizirala tudi razlicna podrocja napredka. Najpogosteje se pojavlja po-drocje intelektualnega razvoja, ki je še posebej v ospredju pri otrocih v drugem starostnem obdobju. Vsa ostala podrocja, ki sem jih pri pregledovanju map prepoznavala, se v nekoliko vecji meri pojavljajo pri mlajših otrocih. Vzgojiteljice so povedale, da je pri starejših otrocih samostojnost in vztrajnost veliko bolj samoumevna in tega ne zaznavajo kot podrocje napredka.
Vzgojiteljice še ugotavljajo, da ne glede na starost otroci razvijajo samozavest, ko se zbirajo dokazi o njegovem napredku (»Otrok sprašuje, ce bom dala izdelek v mapo, ker je ponosen
graf 4
Zastopanost področij - primerjava med starostnimi skupinami (temno - 1-3 let, svetlo - 3-6 let)
graf 5
Področja napredka otrok - primerjava med starostnima skupinama (temno 1-3 let, svetlo -3-6 let)
Narava Družba Matematika Gibanje Umetnost Jezik Dnevna rutina Prosta igra
Samostojnost Vztrajnost Spretnosti, veščine Intelekt, govor
26%
24%
30%
25%
27%
41%
nanj.«).
Vrsta zapisov v otrokovem portfoliu
Pri pregledovanju map sem analizirala zapise vzgojiteljic ob dokumentih, ki dokazujejo otrokov razvoj in napredek. Opazila sem, da je največ prisotnih komentarjev vzgojiteljic ali otrok, manj je drugačnih vrst zapisov. Zasledila sem le en intervju in štiri anekdote. Število je razvidno iz grafa 6.
Komentar vzgojiteljič v skupinskem intervjuju je bil, da se vrste zapisov razlikujejo tudi od starosti otrok, kar je razvidno v grafu 7. Njihovo mnenje je tudi, da se pogosto ne spomnijo še drugih vrst zapisov in da jim je predlog dobrodošel. V skupinskem intervjuju so razmišljale tudi o vsebinah zapisov, ki sledijo opazovanju otrok.
4
Anekdota Intervju z otrokom Št. kometarjev otrok Št. komentarjev vzg.
graf 6 Število različnih vrst zapisov v pregledanih mapah otrok
37
graf 7
Število različnih vrst zapisov -primerjava med starostnimi skupinami (temno - 1-3 let, svetlo -3-6 let)
Anekdota Intervju z otrokom Št. kometarjev otrok Št. komentarjev vzg.
Predlagale so usmerjenost na razvoj moralnih vrednot (primer: opaziti in fotografirati otroka, ko pomaga drugemu otroku).
Iz skupinskega intervjuja sem razbrala, da se vzgojiteljice obremenjujejo z zapisi v otrokovih mapah:
•	»Vedno me skrbi, če je dovolj dobro in strokovno napisano.«
•	»Meni je jasno, kaj pišem, a ne vem, če sem zajela vse, kar sem želela povedati.«
•	»Pozorna sem tudi na obliko zapisa, najrajši vse pretipkam.«
•	»Mene skrbi tudi, če je slovnično pravilno zapisano.«
Pri zapisih naj bi bil za jasnost situacije zapisan tudi kontekst oziroma okoliščine dogodka ali situačije. Vzgojiteljiče so razpravljale o elementih, ki naj bi jih vsak zapis imel, ter se strinjale, da bo tak na čin v pomo č pri strukturi zapisa. Predlagale so, da bi to izpostavile v naslednjem šolskem letu. Pri na črtovanju dela aktiva se bodo upoštevale tudi ugotovitve in priporo čila te evalva čije.
Metoda zbiranja izdelkov otrok in zapisov njihovega vedenja je odvisna tudi od števila otrok v skupini ter števila strokovnih delavk/- čev, ki med opazovanjem zapisujejo vedenje ter z otroki vstopajo v vsakodnevne interak čije. Vsi izdelki otrok in zapisi opazovanega vedenja morajo biti ustrezno opremljeni z datumom ter kratkim opisom konteksta, v katerem so bili pridobljeni (Fekonja Peklaj 2008).
Tudi vzgojiteljiče v skupinskem intervjuju ugotavljajo, da pogosto zmanjkuje časa za zapise in urejanje map. Poudarile so, da je pri mlajših otro čih veliko težje pisati sproti, medtem ko je pri starejših otro čih to veliko lažje in bolj izvedljivo.
0
1
Sodelovanje s starši pri ustvarjanju portfolia
Vzgojitelji če ugotavljajo, da starši premalo aktivno sodelujejo pri urejanju portfolia otroka. To pomeni, da ne dokumentirajo in ne vlagajo izdelkov v mape. Analiza podatkov o številu zapisov in vloženih izdelkov s strani staršev kaže, da je teh res malo.
Starši Vzgojitelji
graf 8 Razmerje med izdelki in zapisi, ki so jih prispevali vzgojitelji in starši
6%
94%
Po drugi strani so vzgojiteljiče izpostavile potrebno dodatno spodbudo. Ena izmed vzgojiteljič je povedala: »Starše sem spodbudila, da zapišejo otrokovo najljubšo pravljičo tako, kot jo povedo njihovi otroči, torej z njihovimi besedami. Odziv je bil velik, prav vsi so sodelovali in tudi otroči so bili ponosni na te zapise.«
V	anketnem vprašalniku je 20 staršev odgovorilo, da soustvarjajo pri izdelavi otrokovega portfolia. Na vprašanje kako so zapisali, da občasno otroči doma narišejo risbiče, zbirajo fotografije, kaj dodajo h komentarjem vzgojiteljiče, če je zanimivo, doma shranjujejo material. Dvanajst staršev je odgovorilo, dane sodelujejo. Njihovi odgovori: niso vedeli, da lahko, prepustijo delo vrtču.
Iz analize otrokovih map sem razbrala 5 zapisov staršev in 11 izdelkov od doma, kar predstavlja 6 % vseh zapisov in izdelkov v mapah.
V	mapah otrok so izdelki, kot so fotografije, risbiče in drugi likovni izdelki. Fotografije predstavljajo 35% vseh izdelkov. Fotografije so tudi izdelki, ki jih starši najpogosteje prispevajo.
Priporočila
Evalvačija je potekala v tesnem sodelovanju z vzgojiteljičami. Sodelavke so čutile, da je njihovo mnenje pomembno in bo upoštevano. O svojem delu so kritično razmišljale, bile so odprte za predloge drugih, kar priča, da so k sodelovanju pristopile odgovorno.
Analiza in evalvačija zbranih podatkov vzgojiteljiči omogočata odgovor na vprašanje o tem, koliko se zbrani podatki povezujejo s čilji, opredeljenimi v kurikulu za vrteč. Načrtovanje dela s posameznim otrokom in skupino je tudi poglavitni čilj in smisel pro-česa opazovanja in spremljanja otrok, in sičer pomeni, da vzgoji-teljiča postopno dograjuje in spodbuja otrokova »močna« področja ter otrokom postavlja naloge, ki so jim izziv in so jih hkrati tudi sposobni rešiti. Tako otroke vedno znova spodbuja, da delujejo v območju bližnjega razvoja (Vygotsky v Fekonja Peklaj 2008).
V skupinskem intervjuju s strani sodelavk so bili podani mnogi predlogi oziroma priporočila za nadaljnje delo in načrtovanje. Priporočila so izbrana na podlagi analize vseh zbranih podatkov in v sodelovanju s sodelavkami. Predlogi priporočil:
• Zapis vzgojiteljiče ob dokazilih v mapi otroka naj vsebuje da-
tum, opis okolišcine, v katerem je dogodek ali situacija nastala, ter komentar vzgojiteljice ali otroka.
•	Zapisi naj bodo razlicnih vrst, vec pozornosti se nameni pisanju anekdot ali prepisov intervjujev z otroki.
•	Vec pozornosti usmeriti k razvoju moralnih vrednot, prepoznati dejanja, situacije in jih dokumentirati (na primer skrb za prijatelja, medsebojna pomoc, socutje, spoštovanje). Pri tem je pozornost usmerjena tudi na otroke s posebnimi potrebami (kaj drugi otroci pridobijo in razvijajo ob njih).
•	Zapisi so lahko napisani na roko, izkušnje sodelavk kažejo, da starši takšne zapise sprejemajo dobro. Ena izmed idej je, da se uporabi samolepilne barvne listice, ki so vedno pri roki, otrok lahko sodeluje pri izbiri barve.
•	Staršem se še bolj nazorno predstavi portfolio, poudari se kvaliteta zbranega materiala in ne kvantiteta.
•	Starše se vkljuci v aktivno sodelovanje pri urejanju portfolia z dodatnimi spodbudami.
•	Vec pozornosti nameniti enakomerni zastopanosti podrocij. Pomaga sprotni pregled in analiza vloženih dokumentov. Znotraj podrocij je potrebno ugotoviti možnosti napredka in razvoja otrok ter nacrtovati sistematicno spremljavo.
•	Vec uporabe strokovne literature kot pomoc pri zapisih, dokumentiranju. Ustrezna literatura se evidentira, pripravi se seznam.
Zaključek
Vse opredelitve evalvacije omenjajo procesni vidik evalvacijskih raziskav, zajemajo ne le opis, ampak tudi presojo, odlocanje ali ocenjevanje na podlagi evidenc nekega delovanja, to so zbrani podatki (informacije) in kriteriji za njihovo presojanje (Cencic 2010).
Izvedba evalvacijskega nacrta je potekala v juniju, ko so tudi vzgojiteljice v strokovnem aktivu evalvirale celoletno delo aktiva. Obe evalvaciji smo združile in predstavile na zakljucnem vzgojiteljskem zboru vsem strokovnim delavcem. Evalvacijsko porocilo vzgojiteljicam nudi vrsto predlogov za izboljšave in priporocil za nadaljnje nacrtovanje. Porocilo je tudi spodbuda ostalim vzgojiteljicam, ki se dejavnosti urejanja otrokovega portfolia še niso lotile.
Evalvacija je bila izvedena v kolektivu z vec deležniki (vzgojiteljice, starši, vodja aktiva) in je namenjena za nacrtovanje izboljšav v vrtcu. Ugotovitev sicer ne moremo posplošiti, vendar pa bodo
rezultati evalvacije za naš vrtec koristni in vključeni v nadaljnje izboljšave.
Ne nazadnje je oblika strokovnega aktiva, ki strokovne delavce povezuje glede na vsebino, dodatna spodbuda za strokovno napredovanje in razvoj tako posameznika kot vrtca. Vsak clan aktiva je s svojim aktivnim sodelovanjem ozavestil, da za ucenje ni vedno potrebno pridobivati znanja le od zunaj, ampak so tudi sami postali ustvarjalci tega znanja.
Literatura
Cencic, M. 2010. »Model evalvacije kakovosti izvajalcev programov usposabljanj strokovnih delavcev.« Zakljucno porocilo ciljno raziskovalnega projekta, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Koper.
Fekonja Peklaj, U. 2008. »Ocenjevanje v vrtcu.« Sodobna pedagogika (posebna številka): 66-81.
Stritar, U., in S. Sentocnik. 2005. Otrokov portfolio. Ljubljana: zrsš.
»Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja.«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAK0445.html
Liljana Plaskan Evalvacija strokovnega aktiva - otrokov portfolio
V vrtcu, v katerem opravljam delo ravnateljice, imamo oblikovane strokovne aktive, v katerih se strokovni delavci združujejo po posameznih vsebinah. V prispevku predstavljam izvedbo in ugotovitve manjše evalvacije dela enega izmed aktivov. Evalviram dejavnost vzgojiteljic - urejanje otrokovega portfolia, to so mape otrok, v katere vlagajo dokazila o otrokovem razvoju in dokumentirajo njihov napredek. Vzgojiteljice, ki izvajajo to dejavnost, se združujejo v aktivu, kjer si izmenjujejo izkušnje in si nudijo medsebojno podporo. Prikazujem prednosti in slabosti te dejavnosti, kako urejanje portfolia vpliva na otroke, na sodelovanje s starši in na profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Podatki za evalvacijo so bili zbrani z različnimi metodami. Vidik staršev je pridobljen z anketnim vprašalnikom, vidik vzgojiteljic pa sem ugotavljala s skupinskim intervjujem in z individualnim intervjujem. Ugotovitve kombiniram z analizo dokumentacije, v tem primeru map otrok - portfoliev. Z analizo vseh pridobljenih podatkov primerjam vidik staršev in vzgojiteljic. Ključne besede: vrtec, vodenje, strokovni aktiv, evalvacija, portfolio otroka
Evaluation of Expert Team - Child'S Portfolio
The kindergarten I lead has designed a number of expert groups in which expert workers coordinate by various scopes of operations. The article presents the execution and findings of a minor evaluation of a part of one such group. I evaluate the activity of pedagogues - the management of child portfolios (portfolios contain certificates of children's development and document their progress). Pedagogues that perform these duties work together in a group where they share experience and benefit from mutual support. I present the benefits and weaknesses of this activity, the influence of portfolio management on children and cooperation with adults and the professional development of employees. Data for evaluation was gathered using various methods. The viewpoint of parents was explored by means of a questionnaire while the opinions of pedagogues were established by group and individual discussions. Findings are combined with an analysis of documentation, in this case the child portfolios. By analyzing the acquired data I am able to compare the opinions of parents and pedagogues.
Keywords: kindergarten, management, expert group, evaluation, child portfolio
YQDENJE l|2012:79-89