V Združenih driarah Vcfeta leto Za pol lete • • Ze New York celo leto . $7.00 oOoUto $7.00 Iisislovenskift delavcev rAmeriki. Hm largest Slovenian DaHy m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader*. TELEFON: CHoIM« S—1242 Enter«! as Second Glasa Matter September 21, 1303, at the Post Office at Mew York, N. Y„ oder Act of Congress of March 3, 1879. TELEJON: OHelsea 3—1241 No. 221. — Štev. 221. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1937 — TOREK, 21. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. — . -- - --- ■ ■ AMERIŠKI POSLANIK JOHNSON QDSE IZ NANKINGA Francovo prodiranje je ustavljeno nad nankingom, ki so ga sklenili japonci razdejati, se je borilo Šestdeset letal Japonska Je sklenila poslati nad glavno mesto več sto leta!. — Poslanik Johnson in njegovi uradniki se nahajajo na ameriški patrolni ladji "Lu-1 zon". — Poslopje japonskega poslaništvo v nevarnosti. — Japonska motorizirana infanterija prodira proti Jenmen prelazu. NANKING, Kitajska, 20. septembra. — Ameriški poslanik Nelson T. Johnson ter njegovi u-radniki in služabniki — sedem Američanov in trinajst Kitajcev — je pobegnilo iz poslaniškega po-s^pja na ameriško patrolno ladjo "Luzon", ki se nahaja na reki Jangce. Japonska mornarica je namreč izdala svarilo, da bo izpremenila kitajsko glavno mesto s pomočjo mračnih napadov v kup razvalin. Poslanik je poiskal zavetja na "Luzonu" po tretjem japonskem zračnem napadu, ki se je završil v teku dveh dni. V mestu, ki ima več kot milijon prebivalcev, je bilo usmrčenih štirideset civilistov. Zadnji napad je trajal tri ure. Druga poslaništva 90 začasno ostala v Nankin-gu, dasi je podadmiral Hijoši Hasegava, poveljnik japonske morn^ice v kitajskem vodovju, posvaril vse tujezemce pred napadom, ki se bo jutri završil. Tujezemskim ladjam je svetoval, naj odplu-j'-jo najmanj enajst milj vstran od Nankinga. Za smrt tujezemcev odklanja Japonska vsako odgovornost. I.adja "Luzon" bo odpeljala poslanika v mesto Vuh u, ki je oddaljeno trideset milj od Nankinga. SANGHAJ, Kitajska, 20. septembra. — Največja zračna bitka v zgodovini se je bila v nedeljo nad glavnim mestom Kitajske, Nankingom, ko se je zapletlo v boj 60 do 100 aeroplanov. Japonci so poslali svojo zračno armado nad prestolico najbr-/e za kazen, ker so v soboto kitajski aeroplani bombardirali japonske ladje. V tej bitki je bilo izstreljenih 29 aeroplanov, toda poročila o tem si nasprotujejo. Medtem ko trdijo Japonci, da so izstrelili 26 kitajskih aeroplanov in izgubili tri, pravijo Kitajci, da so izstrelili 6 japonskih aeroplanov in da sta bila dva njihova aercplana poškodovana. Japonsko mornariško poveljstvo je pozvalo vse tujce v Nankingu, da zapuste Nanking do torka o-poldne, ker nameravajo mesto "izbrisati iz zemljevida". V ta namen bodo Japonci poslali nad Nan-ing 300 do 400 aeroplanov. Poročilo iz Nanking pravi, da so ministrske u-rade prenesli v podzemske prostore in da se vlada pripravlja, da se preseli v Sianfu ali pa v Hankov. poljaki so v skrbeh za __palestino Od bodočnosti Palestine j e odvisno židovsko vprašanje na Poljskem. Protižidovsko mišljenje VI . se sin. VARŠAVA, Poljska, 20. septembra. — Izjava vnanjega ministra Josipa Becka v torek v Ženevi glede problema v Palestini je našla na Poljskem glasen odmev. Preteklo leto se ,je nenadoma pričelo sovraštvo do Židov. Medtem ko so do tedaj samo srednji sloji bili proti Židom, kažejo sedaj veliko sovraštvo do zidov tudi višji kro*fi in kmetje. Kmetje, ki do sedaj niso poznali plemenskega sovraštva, so zadnje čase prišli do prepričanja, da more biti njihova go-spodarsska borba rešena samo na ta način, ako se po vaseh trgovina vzame iz rok Židov. Vsled tega listi skoro vsak dan poročajo o spopadih med kmeti in Židi. Vlada na zunaj sicer obsoja vsako nasilje proti Židom, toda v dejstvu je v tem oziru proti napadalcem zelo popustljiva. Sodišča napadalce na Žide zelo milo sodijo in če je poklicana policija, se omeji samo na to, da prepreči prelivanj«} krvi. Poljsko časopisje odkrito o-dobrava bojkotiranje in preganjanje zidov in poroča o napadih na žide na tak način, da neti med ljudstvom sovraštvo do židov.' V doglednem času Žid je ne bodo več imeli obstanka na Poljskem. Bojkotiranje njihovih trgovin se bo tako razširilo, da bodo židovski trgovci mogli prodajati svoje blago samo še svojim ljudem. Židje se zavedajo, da jim bodočnost na Poljskem ne more prinesti nič dobrega, zato jim je Palestina še edino upanje. trije ubiti na begu iz kaznilnice Paznik in dva kaznjenca ubita z nožem. — Ravnatelj kaznilnice je bil smrtno nevarno ranjen. FOLSON, Cal., 20. sep. — Iz kaznilnice v Folsomu, ki je že doživela več begov in uporov kaznjencev, je skušalo po-Ibegniti 7 kaznjencev in je bil .pri tem ubit en paznik in dva kaznjenca. Ravnatelj kaznilnice Clarence Larkin je bil z nožem zaboden v dolenji del telesa in bil smrtno nevarno ranjen. Ranjenih je bilo tudi o-stalih pet kaznjencev in ve'j paznikov. Kaznjenci so napadli ravnatelja v njegovem uradu na dvorišču in boj je trajal celih 15 minut, predno so vsi kaznjenci ležali na tleh. Mrtvi so paznik H. E. Martinčki je bil zaboden z nožem, ter kaznjenca Clyde Stevens in Benny Kucharski. Ranjena sta bila tudi paznika W. J. Ryan in James Kerns. Ravnatelj Larkins je imel navado vsako-uedeljo dopoldne sprejemati skupine kaznjencev, jih je sedem stopilo iz vrste in so navalili na ravnatelja in dva paznika. Uporni kaznjenci so Larkinsa in oba paznika odpeljali na dvorišče, kjer so ravnatelju zapovedani, da ukaže stražnikom na zidu, da odlože puške. Predno pa je Larkins dal to povelje, se je že skupno z obema paznikoma iztrgal iz rok kaznjencev. Vsi trije so pričeli z edinim orožjem, ki so ga imeli pri sebi, policijskimi palicami udrihati po kaznjencih, kaznjenci pa so potegnili nože. Takoj so prihiteli drugi pazniki na pomoč in v kratkem so vsi kaznjenci ležali na tleh. PROMET OB NAZIJSKEM KONGRESU PE1PING, Kitajska, 20. septembra. — Japonciv v. „„ J 1. TV ir. ' p . 1. .f NUERNBP3RG, Nemčija, 17. so prodrli dalje v Kitajsko ter so dospeli v provin- I s(?p{embra> _ Kot spravi poroči Sujuan in Sansi. Motorizirana infanterija naglo I čilo državnih železnic, so nemške železnice ob času nazijske-ga kongresa v Nuernberg in iz Nuernberga prepeljale okoli 2,100,000 potnikov. V promet je "bilo postavljenih 1213 posebnih vlakov, med njimi 19 za diplomate. Na postajo v Nuern-bergu je v enem dnevu prišlo 1000 vlakov. aZ dovoz živeža in prtljage je bilo 450 tovornih vlakov. prodira proti Jenmen prelazu. V nekaj dneh se bo vnela velika bitka v gorah severnega Sansija blizu Velikega zidu, ki na tem kraju preseka provinco. Kitajci zbirajo 100,000 vojakov južno od prelaza, da se postavijo Japoncem v bran. Japonsko vojaško poveljstvo je že dolgo imelo v svojem načrtu, da zasede provinco Sujuan, ker se nahaja ob južni meji Vnanje Mongolije, ki je pod ruskirt varstvom. / Tudi opazovalci so mnenja, da bodo Japonci prodrli do konca Peiping, ^ftjuan; železnice do Paoto-va ter bodo a tem postavili zid med Kitajsko in Vnanjo Mongolijo. [[ ^ 'toMiiimii'iinai NAROČITE SE NA "GLAS SLOVENSKI DNEVNA ? NARODA" NAJSTAREJŠI AMERTKI BIVŠI KRALJ SE JE VRNIL NA DUNAJ DUNAJ, Avstrija, 18. sep. — Vojvoda Windsor in njegova žena, ki sta se par dni mudila na Oehoslo vaškem, sta se vrnila na Dunaj, odtukaj bosta pa odpotovala v Pariz. Na Dunaju sta gosta baronice Rotschildove, ki je po rodu Američanka. FRANCIJA POSNEMA RUSIJO / _ PARIZ, Francija, 17. sep. — Francija se je na svojih vojaških manevrih oprijela taktike ruske rdeče armade ter je svojo infanterijo spustila iz aeroplanov s padali za " sovražno'* črto. nemški- manevri Danes se prično veliki manevri na Pomeran-skem. — Manevre bo vodil vojni minister feldmarsal von Blonv berg. BERLIN, Nemčija, 20. sep. — Danes se prično največji manevri, ki jih je še doživela Nemčija, pod vrhovnim vod-jstvom vojnega ministra feld-maršala AVernerja von Bloni-berga v Mecklenburgu in na Pomeranskem. Kancler Adolf Hitler je v ta namen že prišel iz Bavarske v Berlin. ! Pri manevrih bodo udeležene armada, zračna sila in mornarica. Cela pokrajina ob obrežju od Bremena pa do zadnje vasice ob Vzhodnem morju in proti jugu do Berlina bo mobilizirana za - obrambo proti zračnemu napadu in bo ponoči zagrnjena v popolno temo. Berlin bo cel teden stal v znamenju in pod vplivom manevrov. Tozadevna vojaška povelja pravijo, da" Berlina ne bo več, ko se bo bližal sovražnik." Tudi policija je prejela za čas manevrov posebna povelja in naročila. Prvič po svetovni vojni se bo manevrov vdeležila cela nemška vojaška sila. Nič manj kot 12 armadnih korov je že na mestu ali pa na potu v določene kraje. Berlin bo neke noči doživel nepričakovan zračni napad, katerega bo moral odbiti. Mnogo visokih tujih častnikov se bo vdeležilo teh manevrov. Najvišji gost na manevrih pa bo italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini, katerega bo pripeljal na ''bojno polje" kancler Adolf Hitler. V Mussolini je vem spremstvu pa bodo tudi vnanji minister grof Ciano, šef generalnega štaba maršal Pietro Bado-glio. general Alberto Pariani, admiral D. Cavagnari in več drugih italijanskih visokih štabnih častnikov. Pri -sedanjih manevrih pride posebno v pošte v obrambna industrijskih mest proti zračnim napadom. Ves teden bo Berlin vsako noč v popolni temi. Iz nobene hiše, nobenega vladnega poslopja, nobenega hotela, nobene gostilne ne bo smela prihajati svetjoba. Po ulicah bo sicer dovoljeno kaditi, toda cigare ali cigarete 'bodo morali prižigati v vežah. Kadar bodo sirene naznanile prihod sovražnih aeroplanov, se bodo morali vsi prebivalci poskrit} v kleti in druge podzemske prostore. Po celi Nemčiji vlada veliko zanimanje za manevre. Nemci so ponosni na svojo nov

la-______ JAHTA IZGINILA BOSTON, Mass., 20. sep. — Angleška tekmovalna jahta Endeavour I. je s svojo posadko 20 mož neznano kam izginila. Že en teden o njej ni nikakega sledu. Oblasti upajo, da je jahta na potu v Anglijo, ne da bi bila prej naznanila, kam je namenjena. Ladje, ki jo iščejo, ne morejo o njej ničesar poročati. NEMČIJA NE PODPIRA ITALIJE BERLIN, Nemčija, Gu. sep. — Inozemski diplomati pravijo, da bo kancler Hitler obvestil My^JAiija tekom njegovega obiska v Nemčiji, da Nemčija ne more podpirati Italije v kakem oboroženem spopadu v Sredozemljem morju. "QLrJL8 XZBOlfZ'* New YorW Tuesday September 21,1937 TEE LARGEST SLdVENM DAILY IN UJ92. Glas Naroda" ca Frank Sakaer, President J. Lupsha, See. «1,1.1 "SLAB NABODA" (f* tkš fSepte) dm • •• • • O < b Mew Tort m pol leta..... zalmbomtsp« Za pol toki eelo tot* mmm 17X0 ........................tuo osio toto ...... 17.00 p^lllll po Momt OrOer. FH radi pceikO* MvolIHe m priflWoMft. Dnu ml as NtfovsU kraj«, taročolkov, pssriiBo, da 9 do hlirejo talil IMP "Glss Narod«" Unji mkl dii Bodolj ta ■VUS NARODA". SI« V. 1Mb Bfcnt, Nw Mh M. Telephone: GHehea 8—1242 U PROTI KITAJSKI Predsednik Roosevelt je prepovedal ameriškim trgovskim ladjam izvažati orožje. Prepoved se sieer tiče le trgovskih ladij, ki so last a-meri.škt* vlade, saino po sebi je pa umevno, da bodo prepoved v post vale tudi ameriške privatne parobrodne družbe. Formalno je proglašen embargo na orožje in vojni mr-terijal, namenjen na Japonsko in na Kitajsko. Obe deželi sta imenovani |>o imenu, toda v resnici je stvar drugačna kot pa izgleda na prvi pogled. Japonska ima dovolj ladij, ki jih lahko pošlje križem svet, da ji pripeljejo domov, karkoli potrebuje, (ločim Kitajska nima ladij in je v tem pogledu odvisna od drugih držav, posebno od Amerike. Vsled predsednikove odredbe bodo torej Japonci na dobičku, Kitajei pa na izgubi. To je bilo predsedniku znano, in kakor vsi vemo, sim-patizira predsednik s Kitajsko, ne pa z Japonsko. V ta svojevrsten položaj ga je spravila nedavno sprejeta nevtralnostim postava. Ako bi odredil predsednik splošen embargo, bi * tem oficijelno priznal, da je nekje na svetu izbruhnila vojna, državni department pa nikakor noče prevzeti odgovornosti, da bi bilo proglašeno vojno stanje z ozirom na Kitajsko in Japoiuko. Po najnovejšem fašističnem uzoreu Japonska ni poslala Kitajski ultimata in ji ni napovedala vojni*, ampak je kar udarila. Oficijelni Washington torej ne smatra tistega, kar divja sedaj v okolici Šanghaja, za vojno. Ako bi predsednik izjavil, da je izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko, bi bil to hud diplomatični udarec za Japonce Obžalovati je, da se ameriška vlada nb more odločiti za ta korak. Denarne sar- — posiljatve "ZL...... DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU • Ui 1 ut «11.1« Dta. m Dla. SM v italijo Za 9 CJ#__Ur m $ IUB__Ur kM 9 M N____Ur m f I1N--Ur im 9112JI _ Lir MM 9119 M-Ur MM KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENK PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI u hpIsJIln vetJUi »HUf kot zconj na lirah dovoljujte fee MJia rjth aH Izplačila v ameriških dolarjih 9 s— $15.— .4 i-V 11IJS Prejemnik dobi v tU rem kraja lxpU&lo r dolarjih. Vlomilec Zolg&r obsojat Te dni se je zagovarjal pred bjelovarskim sodiščem znani vlomilec Rajmuihl Žolgar iz Trgovisča, občina Velika Nedelja. Mož ima na vesti nešteto tatvin v Italiji, Madžarski, Češkoslovaški, Avstriji in Jugoslaviji. Sodišča v Trstu, Kaniži, Mariboru, Za jbu, Varaždmu, Pragi, na L/unaju in v BudjejoVicah so ga obsodila skupno na 17 let ječe in to kazen je Žolgar že odsedel. Zdaj ga pa zasleduje še policija v Varaždinu in Zagrebu zaradi novih vlomov. Letos je Žolgar kradel po Bjelovaru. Našel si je bil tudi dekle, neko A roko Lnločič, kateri je na-tvezil, da je trgovski pomočnik iz Slovenije. Obetal ji je seveda tudi zakon, čeprav je že o-ženjen in ima otroka. Končno ga je policija prijela, njegov pajdaš Lončarič je pa odnesel pete. Prod sodečem v Bjelovaru je bil Žolgar obsojen na 15 let ječe. Smrt Javnega sarajevskega astronoma. V Sarajevu je umrl astronom Akif Hadži HusejnoviČ, star 70 let. Astronomijo je študiral v Kairu in sicer pred 55 leti. On je na orientalski način določal točen čas muslimanskih molitev. Mlada Rumunka izginila v vlaku. Vsi večji evropski listi pišejo o zagonetni usodi mlade le-| pe Romunke Lye Kogan, roje-j ne leta 1912 v Kišinjevu. Ju-, ridične štmdije je dovršila v Jassy, a zadnje čase se je preživljala s poučevanjem klavirja. Konci julija je dobila od svojega v Parizu živečega brata pismo, v katerem jo vabi, naj ga obišče, ker je že 11 let ni videl. Dekle je z veseljem sprejelo njegovo vabilo in prispelo 4. avgusta v Zagreb. Naslednjega dne se je odpeljala lepa Rumunka proti Parizu, kamor pa ni prispela. Izginila je brez sledu. Francoska policija je naprosila vse policije večjih mest, naj ji pomagajo iskati pogrešano Rumunko. S stradanjem hoče prisiliti svojo seno k zvestobi. Na posestvu Belju pri Som-boru je v tamkajšnji tvornici sladkorja uslužben že prileten delavec Pefter Mandila. Pred nedavnim časom se mu je zahotelo srečnega zakonskega življenja. Zaljubil se je bil v mlado lepo mladenko, s katero se je kmalu Zatem tudi poročil. Prevelika starostna razlika med obema pa je rodila že po nekaj tednih nesporaaam. Mlada, še življenja polna žena, se je začela ozirati po drugih moških, in zvestobe je bilo kaj kmalu konec. Vneti čestilci so začeli dvoriti mladi ženi in postali so že tako nadležni, da so jo kar v trumah obiskovali na njenem domu. Začudeni mož je spočetka to postrani gledal, naposled pa se .je vnel med njim in ženo prepir. Ko je razočarani mož spoznal, da vsi opomini ttič ne zaležejo, je zasnoval maščevalen naklep. Nekega dfle je izjavil ženi, da ne bo za-Uižil nobene hrane več, in to vse dotlej, dokler se ne odpove vsem čestiloem. Odtlej je preteklo že nekaj dni, mlada že-! niča pa se kljub temu še ni poboljšala. Užaljeni mož je za-trdno sklenil vztrajati vse do konca te redke zakonske stavke. Vol nabodel otroka. V vasi $ekavice pri Banjalu-ki je vol kmeta Mitra Jagodica nabodel na roge 10-let nega učenca osmovno šole Milorada Jagodiča, ki je pasel s tovariši ovce in govedo. Proti večeru so gnali pastirčki živino domov. Kar se je vol zakadil v dečka, ga nabodel na rogove in zdirjal z njim proti bližnjemu gozdu. Dečkovi tovariši so jo ubrali s palicami za volom in slednjič se jim je posrečilo sneti nesrečnega dečfaa z rogov. Od nesli so ga domov, kjer je pa v naročju svojega očeta izdihnil. Slab ribolov v Dalmaciji. V avgustu je bil ribolov po vsem Primorju zelo slab. Na otokih srednje Dalmacije pa tudi v severni Dalmaciji je bil za polovico slabši kakor druga leta. Dočim so nalovili ribiči z Visa, Komiže in Hvara lani nad 80 vagonov rib, so jih letos komaj 40 vagonov. Malomarnost krmarja italijanjskega parnika. Ponoči bi se bila na morjtu blizu Šibenika kmalu pripetila težka nesreča. Parnik Ljubljana je vozil iz Siibenika proti Splitu. Blizu Šibeničke Rogoz-nice je srečal italijanski parnik "Monte Gargano" ki je prihajal iz Splita v Šibenik. Kapitan "Ljubljane" je opa-jzil, da pluje italijanski parnik 'naravnost proti njemu. Parnik pomagalo. Zato je kapitan parnik ustavil in dal s sireno znak, da mu preti nevarnost. Šele tedaj je italijanski parnik krenil jia levo in vozil komaj 50 m od parnika. Kapitan "Ljubljane" je obvestil o tem pristaniške oblasti, ker pravi, da kaj takega še ni doživel na morju. Najbrž je bil krmar na italijanskem parniku zadremal in šele sirena ga je zdramila. Če bi bil ju^slov, parnik vozil v prvotni smeri in da bi se ne bil ustavil, bi bil zavozil italijanski parnik vanj baš v sredini. MLADE V ABESINUO Mussolini je sklenil- naučiti mlade Italijanke hrepenenja po življenju v kolonijah. Oni dan je dobila fašistična stranka povelje, da se morajo vsa dekleta in mlade žene, članice stranke priglasiti v kolonijalne organizacije. V teh organizacijah jih hočejo izvežbati tako, da bodo dobro usposobljene za življenje v Abesiniji. Zaenkrat jim pa 6e dve leti \ne bo dovoljno naseljevati se v Abesiniji, kar bo fašistični stranki omogočilo Obrati in izvežbati dovolj zdravih žen, ki bodo potem poslane na težko kolonijalno delo. Seznam učiteljev bo pregledal tajnik fašistične stranke general Sarace. Med dmigim se bodo morala dekleta in mlade žene naučiti ponosa na italijansko kolonijalno cesarstvo in na svoj plemeniti rod. Temeljito jih bodo v šolah svarili pred nevarnostjo možitve v A-besi ni ji. pošiljamo v staro dd* ^ movino. Kdor ga ho- 4. pl ce naročiti za svoje 4 sorodnike ali prijate- 5 Ije, to lahko stori. 0 Naročnina za s t a r i J d kraj stane $7. — V 0 P Italijo lista ne poši- 4 1 ljamo. Po mnenju nekaterih je naj-I Jbolje jamstvo za svetovni mir, a '— nhoro7.evH.nip DEMONSTRACIJE S STRU PEMIMI KAČAMI. 20nanL tokijski veletrgovec s strupenimi kačami Sentkichi Asami je bil preil tokijskim sodiščem obsojen na razmeroma visoko-denarno globo zaradi malomarnosti. Tvrdka Asami sme zdaj strupene kače prodajati samo lekarnarjem v zdravstvene namene aH gostilničarjem, ki pripravljajo iz njih de-likatese. Asami je največji trgovski dom te vrste v Tokiu. Toda v glavnem mestu Japonske je najmanj še sto tvrdk, kjer lahko kupiš strupene kače. Japonci marveč verujejo, da je kačje meso zdravilno. Na Japonskem prodajajo prašek iz strupenih kač, ki ga uživajo je-tični in v mnogih restavracijah ti postrežejo s kačjo juho ali pečenko. Trgovski dom Asami proda na leto okrog 100,000 strupenih kač. Tvrdka je bila tožena zato, ker se je ugotovilo, da so se je dajal signale, kar pa ni nič- godile s kačami v trgovini ne- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda* H*VXWKi JESIH PROTI STRUPENIM KAČAM. Vojaška oblastva britanske | Indije so odredila, da si r.aj angleški in domači vojaki pred vsakim pohodom skozi džunglo namažejo noge in meča z je-| srhom, ker se takih nog kače ne dotaknejo. Oblastva upajo, da se bo s tem ravnanjem znižalo število žrtev strupenih kač. rodnosti. Tako je prodala nedavno tvrdka dve strupeni kači, ne da bi jima odlomila strupene zobe. Zato je malo manjkalo, da ni prišlo v nekem tokijskem gledališču do nesreče. Nekdo je namreč vrgel obe kači na gledališki oder, hoteč s tem protestirati proti nekemu igralcu, ki se je bil baš vrnil z gostovanja iz Moskve. Pred tedni so pa izpustili strupeno Ttačo v parlamentu. Tudi ta je bila kupljena pri tvrdki Asami. Od takrat tudi vse člane parlamenta in vse posetnike tribun temeljito preiščejo, če nimajo pri sebi strupenih kač, ko prihajajo v parlament: " 2 ČLOVEK PRENESE TUDI NAJHUJŠO VROČINO Ko so Italijani vdrli v Abe-sinijo, so jim prerokovali z raznih -4 ran i, da jim bo sončarica pobrala mnogo vojakov. Ta na poved se ni uresničila. L. 1*>17. so Angleži v Mezopotamiji i-meli 6242 primerov sončarice in 524 vojakov jim je zavoljo tega umrlo. Italijani pa so v Abesiniji doživeli samo 30 prime rov sončarice s, 7 mrtvimi. Strokovnjaki pravijo, da gre zalivala za to. dejstvo, t/em či ujenicam: prvičs je moral vsak mož nositi stalno tropsko Čelado, drugič ni dobil nihče do sončnega zahoda niti kaplje alkohola, in potem kvečjemu vino, tretjič so se Italijani izogibali pohodov iu so svoje čete prevažali z avtomobili. Vse te činjenice izkoristi lahko tudi vsak civilist. Tropsko čelado ali lahek klobuk z zadostnim zračnim prostorom med lasmi in vrhom si lahko omisli vsakdo, vzdrževati se alkohola do večera tudi ni posebno umetnost, vožnje z avtomobilom ni treba jemati dobesedno. To pomeni pač, da se mora človek v vročini izogibati vsakega napornega telesnega dela. PREMAJHNO PISMO. Na pošto v Lodevcu v Franciji je prišel nekega dne moški, da bi oddal pismo. Toda uradnik ni hotel sprejeti pisma, ker je bilo le en kvadratni centimeter veliko. Odpošiljatelj te. ga drobnega pisma je nato pošto tožil in je tožbo dobil, Češ, da v uradnih predpisih ni nobenih določil, kako pismo ne sme biti majhno, ampak le, kako ne sme biti veliko. AD.VER.T1SE ia "GLAS NARODA" NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopni> FRANK AIILIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. ' Uprava Glas Naroda POŠILJATELJE OPOZARJAMO, pri paUjrtrah afcnfb iMto ( thmm Ur, kajti taka fap > HPo zavzetju A£esinije, po nenapovedani vojni med Kitajci in Japonci si upa Lig* fe usta odpreti. ' nt r, M .' — jJL . .dfoiasL^vi^y < ^»<294*1 tf>- - New York, Tuesday, ScptemUfc^L |I937> THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V& 'A Kadar plane mlado dekle v«, sobo in ovije roke osupljemu o-eetu okrog vratu ter jeclja: "Ah, kako sem srečna ..." ni te-žko uganiti, kaj je po sredi. Toda gogpod Novak, ki se mu je Lila primerila takšna stvar, je osupel spraševal: "Kaj pa to neki pomenil" Njegova hci Slavka je pobe-sila oči in odvrnila tiho: "Očka, danes sem se zaročila . . "Tako?" je dejal oče m » ustavil. "Kako pa, da mi poveš to šele zdaj? Naknadno? Kje pa si od danes skrivala tega fantiča, ki te hoče odvesti iz rodne hiše? Kdo je prav za prav ta cigan?" Slavita je zažarela. Nato p« je rekla: : . 1 \ "Sin profesorja Enačbe." "Kaj?" se je zadri nad hčerjo Novak, "praviš, da je rfln profesorja Enačbe, tistega, ki me je tako močil v šoli? Neverjetna predrznost — od očeta in sina! In ti si še utvarjas, da bom jaz pristal na to zaroto?" "/Očka, očka," je ponavljala Slavka, "kakšen je njegov oče ne vem, toda Pavle Enačba je izvrsten človek. Po poklicu je arhitekt in ima Čedno službo z lepimi dohodki, ki se bodo v kratkem pomnožili Vrhu tega je to zanimiv in privlačen faUt, ima značaj in me zelo ljubi." "Seveda te ljubi," je zanič- STRAŠILO Kaj učil, kaj učil! Mučil me je, ali razumeš zdaj? To je star sadist, rabe 1 j za učence, samo s to razliko, da ne prijemlje obsojenca, ki ga ima na piki, z rokavicami, ampak piše dvojke k kqfieenimi prsti Se danes se mi sanja o njegovih strahotaii vlakih štirinajst dni. Kakor imam takšne sanje, se vselej žbudiin po tan iz spanja. — In sinu tega sadista naj bi dal svojo hčer za ženo? Nikdar in nikoli!" "Očka, saj to vendar ni profesor Enačba, to je samo njegov sin Pavle!" "Draga moja Slavka to je meni vseeno. Jabolko ne pade daleč od drevesa. S to družino nočem imeti nobenih stikov in zvez, posebno ne krvnih. Seveda kaj se tebi sanja, kako mi je ta r&belj zagrenil vso mla-dpst! Hudič je bil, pravim, hudič, ki mi je zagrenil in zastrupil vsake počitnice. On je kriv, da se še danes ne moreni spominjali mladih let z veseljem. . Kadar mislim na šolska leta, zaplešejo pred menoj njegove dvojke, ponavljate i iz- V nedeljo predpcldne se je pri Novakovih vratih oglasil zvonec. Novak ni mogel verjeti lastnim očem. Čez prag nje-govedelovne sobe je stopilo strašilo njegove mladosti. Pro-fesar Enačba se je bil komaj spremenil. Osem in dvajset let je minilo, odkar so se ločita pota obeh mož, učitelja in učenca. Enačba je nosil naočnike iz temne roženine, bil je gladko obrit in je imel dve zlobni zarezi ob ustnih kotih. Še vedno je nosil neelegantno, sivo zmečkano obleko — mogoče je bila prav tista, s katero je hodil v šolo pred osem in dvajsetimi leiti. *WEti". jj, Tkffiij-ieftylWTf Ni lovu; i* >lVu • i I i/ HWiuAlM V 8TMSHJL • 4 knjlfr. » ritkam. «7 «im*a Varbloa; • * Huiri, Uuhnutni ttyut* • lUrhvau« «n»rtl; Na, • itinruiMU Dralba Bo Nacr IM : J«atro -mf*i> Mu) n*wti. «t> Nilu; Kakn mm ' ♦ Urkh" ti«wl: (VI ^mujirHi: Mm JrefaU ---------------UHl p« *%nmm\*k 4 Wttjfer. m » <4*a»l V«Hrtbn ' / A ii.Mttl)* lw «* MV: Kn»ii trola, MhI M***, mUUcui; ifdiOi Cm % UOKAM feVLKANA hlikiUUi. .i<8 Mffml v (fhtt Za lMl«*r}*if \J«> Ki-mmiV>» It! \inAI fm«l»» H*1iiiif'«»r..» ritiHHit Stjh« Tur- f'H Konmn^ll.- «rii.>w.t»r« «n»n Win KrtAn iH«>r o— i.....^.ii-^JM • M*' •« -J}' -r* C If T I ' i kajl|e. a •t&aad. M) Mrapl Vaetolaa : Moj a BMdTeOom; Jana dragulja*; 4»«'—-; Bik. ta ajagora poaledaja pol -------ljf Razne vesti. V bližini hindostanske našel mesa." V njem živijo le štirje ljudje. Klju'b redki naseljenosti pa ta kraj ne spada med najmirnejŠe na svetu, saj imajo v tej maji naselbini nič manj kakor tisoč psov. Ustanovitelj te^a nt navad nega naselja je neki Ajigle-ž. Sem se je preselil kmalu nato, ko mu je na potovanju po Indiji umrla njegova žena zaradi zastrupitve z mesom. Od tega oasa naprej je postal največji sovražnik mesnih jedi. Sklenil je svetu celo pokazati, da ni prav nie potrebna mesna hrana. V ta namen je ustanovil v okolici Moratiabada pasjo kolonijo, ki jo oskrbujejo štirje ljudje. Pse hranijo samo z zelenjavno hrano že cela tri leta. To je temu čudnemu Angležu zadosten dokaz, da morejo psi čisto lepo živeiti bress mesa. Na podlagi teh svojih dognanj hoče adaj tjjdi za ljured naloženim vozom, da bi odpeljal kamenjana postajo. Vprav je razpletal vajet, da bi jo pritrdil ilekle. Ko je uzrlo Pointnerja, ki je čemernega obraza razvozljaval vajet, se je čudno na sme imilo. Parkrat se je hihetajoc ozrlo čez ramo Ob ro»bu gozda je obstalo in je med smehom zaklicalo proti Pointnerja: "Ti, Andreje, zd ?e mi, da si dol.il nekaj lepega s pošto. Vprav sem videla uradnika, ki je stopil pri tebi v hišo — moder suknjič ima." Režeč se, je izginilo dekle v gozd. Nekaj časa je stal Pointner nepremično, ste guval svoj volovski vrat in v očeh se mu je je -/no utrinjalo. Potem je obrnil vozu hrbet in se z zvito vajetjo v drhteči pesti napotil urno proti vasi. Ko je bil že blizu domačega vrta, ga je zapazila (Jel^la.iii prestrašena stekla v hišo. Zdaj je Pointner spremenil pot. Namesto, da bi še' *>roti vežnfml zavil okoli hleva proti zadnjiie vratom iz kuhinje. Čim je bil tam, je začul pritajen šepet, potem je škrtnil zapah. Kuhinjska vrata so se odprla in nekdo v "modrem .suknjiču" jeliotel pobegniti čez dvorišče. Toda Poiiu-uer je že zavihtel pest. Vajet je zažvižgala. In čez obraz gospoda poštnega praktikanta, ki se je napol opotekel proti gnojišču, so se potegnili tri teinnordeče klobase. Kaj več se mladi Pointner za nesrečnega praktikanta ni zmenil, (.'lil je, da je v kuhinji nekdo zavreščal in je bil z enim skokom čez prag. Dvojna vrata so se zadrlesknila, zaropotalo je zažvenketalo, kakor bi se prevrnila miza in bi kup posodja zagrmel na tla. In če tudi so "lila vsa okna zaprta, se je čulo iz Pointnerjeve hiše na dvorišče in eesto tako obupno kričanje na pomaganje, da je *lužincad vrela skupaj i/, vseh kotov in so prihajali sosedje iz svojih domov. Čez nekaj časa je v Pointnerjevi hiši we utihnilo, popolnoma utihnilo. Rdeč v obraz je stopil gospodar na dvorišče. Služinčadi, ki ^e je razbegla zdaj po hlevu in skednju, menda ni v'del. Muzajoč se, je dvignil pest, pogledal vajet in se olajšano oddahnil: "Bog bodi zaliva-Ijen, da sem imel v roki samo jermen in ne ko-Nič bi ne bil spraševal. >s čim bi udrihal." PuJinil je predse in zavil na cesto. "In še pošteno tudi!" je mirno odgovoril Pointner. Zaslužila je. To je, kakor vidim še o.lino, ki pri njej pomaga. Njen oče je zamudil, /daj sem dotegniljaz. Danes sem ji dal vetra, da je znala v obrniš milo prositi: Odpusti mi. Andrej, odpusti mi. ljubi Andrej! Daaa! Ljubi, je rekla! Potrpite, soseda, to ho še pridna zonica. Zdaj vem, kaj pri n.iei notnaga. Potrpi-v brzde. Tedaj je prišlo miino mlado j te, še rada me bo imela." ' Pointner je odšel po svoji poti in se smeja'. :!eveda mu smeh ni prihajal či-to od srea. Ven dar pa je bil smeli, ki j«' budil v mladem Point-nerju upanje. Majaje z glavo se je obrnila logariea z otro kom proti hiši. A ni še prišla do vrat, ko ji je žarečega obraza, pritekel iz veže nasproti France. "Mati! Dajte mi otroka! Mali se budi. Videti mora nas vse takoj v prvem pogledu, nas se. Pojdite, mati, pojdite!" Vzel je Ančico materi iz rok in odliitel nazaj v hišo. Pred kamričinimi vrati j»» obstal in se globoko odduškal. Potem je tilio stopil v prostor in se spustil z otrokom na stol pri vznožju postelje. Mali je mirno spala na blazinah. Njena shu.j-šana lica so bila nadahnjena z motno rdečico, ki je kazala zadnje sledi vročice in oznanjala obenem, da se ji vrača zdravje. Podobna je bila skoro drobnemu dečku s l&atko ostriženimi lasmi — na zdravnikov nasvet so ji bili njene debele, težke kite odstrigli. Kdaj pa kdaj je zganila bole prste na rdeči odeji in globlje dihajoč zmezila glavo. Zdaj je odprla oči. Bila je lepa slika, ki jo je ujelo njeno oko: France s smehljajočim se obrazom, na njegovih rokah Ančica, ki je del»elo gledala, in za obema vsa vesela -tara logariea. Smehljaj — in Mali je s težkim vzdihom spet zaprla oči. "Dekle misli, da se ji sanja!" je zašepetala Hornegerica proti sinu. Kakor je logariea te besede tiho spregovo-lila, jo je bolnica vendar cula. Njene veke so se dvignile, o očeh se je zde-\, da rastejo, in lahen drget ji je spreletel telo. S plašno nežnostjo se je Francetova ogorela roka dotaknila Malinih bledih prstov. Tedaj se .je Mali vzpela z blazin, tenek, zavzet glas ji j«- stresel prsi, in kakor v strahu, da bi se utegnilo razbliniti v zrak, kar so gledale njene oe* >e je oklenila lovčeve roke. Skozi malo belo. sobico je s tihimi stopinjami šel angel velike sreče. Pred logarjevo hišo je stala Horneggerica z Ančico v rokah. "Toda Andrej!" je zaklicala proti kmetu. "Pa ne da bi bil pretepel ženo?" —: KONEC CARDENAS PRED NOVIM MEHIŠKIM KONGRESOM nr a CM 4- v NMotita ki*, pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W«* Ifith So^t H New York. N. KMETIJE SREDI PARIZA. Obiskovalci Pariza si' pač ne morejo mislita, da je v Parizu še kaj kmečkih posestev. Tudi premnogi Parržajii si bodo le težko predstavljali, da leži ob končni postaji neke podtalne železniške proge posestvo s kravami; perutnino in z vsem, kar spada h kmetiji. V pred-i mestju Bellevilku leži ta kmetija in izvira se iz Časa, ko so v Bellevilleu stali pariški trd-njavski zidovi Lastnik tega posestva, Terrisse, pripoveduje, rad o starih časih. V Parizu so sevada le se štiri ali pet kmetij ki so se držale dalje časa kakor mlini, ki so stali svo-, ječaanp na Moutmartru in ki I spadajo v drogi obliki še danes | med značilnosti tega mestnega predela. Stari Terrisse, ki gospodari že gitiri&set let na pariški zemlji, pripoveduje, kako je v svoji mladosti vsak večer z vprego v mesto, kjer je Predsednik Lazaro Cardenas je v posebni poslanici sporočil mehiškemu parlamentu, da bo nadaljeval s svojimi socijalnimi reformami v industriji, trgovini in poljedelstvu. prodajal mleko na Opernem trgu. V ranem jutru je naganjal živino na širne zelene pašnike, ki so se razprostirali okrog posestva njegovih očetov. Ti so seveda že davno izginili, stara posestva, vsaj nekatera, so se VRJSČA KENGURUJKE ZA DEHABHIOO. V Sidneyu v Avstraliji je nedavno zbujala pozornost neka Daisy Shepherdova. Hodi-1 guimjki ne povzroča nobene qjjt-la je z ukročeno kenguru jko po | nosti in ne bolečin, je morala mestu, in če je morala kje v tr- J vendar jplftfctti občutno denar- narnico iz kengnrojkine mošnje. Zaradi tega so jo V^qfji na sodišče. Obtožena je bila, da trpinči živali. Čeprav je dokazala, da njeno početje ken. pa obdržala in njih lastniki se trdno^BQ svoje zeqiljy^^ > [ govini kaj plačati, je vzela de-1 no kazen. k •iAf'tT' .t n'GL2S NrAR,0>2*2* II New York, Tuesday, September 21, 1937 THE LARGEST .SLOVENE DAILY IN UJ9X re, ko zagleda Renin obraz in Klaus opazi, kako poželjivo mu žare oči. V tajnici svoje sestrični je videl divjačino, ki ,;o ima vsakdo pravico streljati "Novak, upam, da se boste poboljšal, da boste nadoknadil, • kar ste zamudil, sicer ne boste Klaus si že viha rokave, da bi ga pobil na tla, ako bi se nikoli dosegel svojca cilja " .lrccnil stopiti R«'iii preblizu. Sluga prinese čaj in baronica Ranekova mu dostojanstveno zapoveduje z očmi, ki se jtosnosno in mogočno ozirajo. Klaus s porednim veseljem ynsli na to, kaj bi ta ponosna gospa pač r< kla, ko bi slišala, da jo je brez vsakega spoštovanja imenoval samo "teta Ana," in pri tej misli se mu zaleti čaj. Pri tem ga gospodinja sicer pogleda prisiljeno pomilovalno, toda Klaus proseče kot šolarček pogleda Gardo, da se komaj more zdržati smeha. Čajanka je |>o mnenju Sassenovih bra- in zdaj se mu je glas nekoliko ustavil. Toda kmalu se j<* opomini i 1, rekoč: "Upam, in pričakujem od vas, da boste postali sčasoma izvrsten tast in stari oče." Kakor nečiv, brezpomemben in siromašen je stal Novak pred profesorjem Enačbo, ki je gr- LJUBAVNA TRAGEDIJA BIVŠE VO-HUNKE Policija v Chinicavu v Ru-muniji je oni dan sporočila, da se je odigrala tam ljubavna tragedija, pri kateri so našli ustreljenega narednika rumun-ske vojske Cojocara in njegovo ljubico. Skupaj sta prenočila v hotelu in takoj je bilo jasno', da je ona ustrelila narednika, potem pa še sebe. Na prvi pogled vsakdanja Zgodba, zanimiva samo za domače liste. ' Potem je pa policija ugotovila ime ustreljene ženske in tragedija je postala takoj zanimiva. Angela Galca je bila dobro znana v mmunski prestolnici, kakor tudi na Poljskem in v drugih državah vzhodne Evrope. Bilo ji je 42 let in bila je še vedno lepa. To. da njena slava je bila že zato-nila. Med svetovno vojno je KAPITAN ANT. LENA STOPIL V POKOJ Kapitan Antonio Lena, poveljnik italijanskega parnika Conte

  • tekla kot kak |>ogreb. Gard i ni sorodniki se za Renato mi.i nanj 7 visokega trona pro- skoro niso zmenili, kot je ne bi Lilo, ko jim enkrat bila pred-stavljena, samo Hans je k njej ]>ogledoval i>otuhnjeno in poželjivo. • Lena je skušala zaplesti v razgovor Klausa, toda od/ uovarja ji samo kot priden otrok in samo odgovarja, kadar je vprašan, z "da" ali "ne." In kakoršno je že bilo vprašanje, je prikimal, ali odkimal. In pri tem izteza vrat, po-~!»ožno zavija oči in .vrti skodelico, ter se obnaša kot šolarček pred strogim učit<4jem. Njegov brat se mora pogosto vzgrizniti v ustnice, da se ne zak roll oče zaradi njegovega smešnega obnašanja. Garda pa ne more premagovati in se pogosto glasno zasmeje, vsled črsar jo njeni sorodniki začudeni pogledujejo. Rena vse to opazuje s svojimi bistrimi očmi ter si v misli zapisuje, da bo mogla possneje Gardi razložiti svoje utise. Ravno zato, ker se za njo niso *koro nič zmenili, je mogla vse nemoteno opazovati. Opazila pa je tudi, kako je Hans posnemal "pridnega otroka" in se je morala zelo premagovati, kadar se je Garda prostodušno smejala. Po čajanki je baron Karol Ranek zapletel Wernerja v razgovor o pol jede ljst vu; medtem pa sta Hans in Uma odpeljala Klausa, da mu pokazeta mlado živino. Klaus si sicer misli, da more vse to videti tudi na svojem domu, toda dobro je opazil, da je hotela biti baronica Ranek sama z Gardo in Reno in tako se je vdal, eeudi nerad, v svojo usodo. Vedel je, da bo gospa baronica sedaj pretipala Reni srce in obisti in ie prerad bi bil ostal, da bi jo branil. Komaj je baronica sama z Gardo in Reno, ko se že prične mučna sodba. Ne da bi se kaj zmenila za Reno, takoj prične govoriti čez njeno glavo. "Draga Garda, priznati moram, da sem razočarana. Tvoja tajnica je brez dvoma mnogo premlada in nezrela, za tako nnsto, za katero si jo najela." Garda se vzravna pripravljena na boj. To je treba predlagati, kajti to j«' vedela naprej in j»- tudi Reno na to pripravila. "Motiš se, teta Ana. Gospica Holl svoje delo opravlja naravnost vzorno. Ima občudovanja vredno znanje iai zmožnosti." "Mogoče kot tajnica, toda pomisliti moraš, da ti mora iakorekoč nadomeščati tudi družabno damo. Za to pa je premlada in premalo iskušena." "Dnužabne dame ne potrebujem, teta Ana, potrebujem samo družabnico, ki mora biti mlada in vesela. Rena vstane rdečega obraza "Ali se mogoče smem umakniti, gospica Garda, dokler baronica Ranekova ne pove svojega mnenja o meni? Nerada motim in milostljiva gospa bi se mogoče v moji navzočnosti čutila ovirano in vam ne bi mogla vsega povedati, kar :ma proti meni," pravi Rena mirno. Baronica se jezna vzravna in skuša s pogledom zavrniti Reno, kar se ji zdi potrebno. "Mogoče še ne veste, da morajo podložniki molčati, dokler jih kdo ne vpraša, gospica — kako se že pišete?" pravi baronica zelo ošabno. ".Holl je moje ime, milostljiva gospa. • Za trenutek sem pozabila, milostljiva gospa, ker sem vas hotela obvarovati ne-uljiudnosti. Zdi se mi, da se ne motim, ako mislim, da tudi v vašem krogu ni uljudno govoriti o kom, ki je navzoč. *To-rej — ali se sm«n odstraniti!" Baronica jezno pogleda svojo nečakinjo. "Tvoji podložniki pa si mnogo npajo, Garda." , Garda pa je vesela, da si Rena vsega ne dovoli; pogleda jo, kot da ji pokaže, da je zadovoljna z njenim odgovorom, nato pa se obrne k teti. "Draga teta, žal, da moram dati gospici Holl prav, da m se s svojimi besedami proti njej nekoliko spozabila. Gospica Holl ni moja podložnica, temveč je moja tajnica, in po-ieg tega je tudi moja prijateljica. Rada jo imam in visoko ;o cenim, zato te prosim, da v svoji hiši, kjer je zdaj gost, postopaš ž njo, kot se spodobi za gosta.' / Kaj takega se baronici Ranekovi ni še nikdar pripetilo, da bi jo kdo na ta način zavrnil. Do sedaj si je sama jemala pravico droge ljudi grajati in obsojati. Sedaj pa je ni grajala samo nečakinja, temveč tudi "podrejena oseba", ki j© je najbrže pri Gardi priliznila in se sedaj upa jo grajati zaradi njenega obnašanja. "Toda Garda, ^presenečena sem; kako moreš na tak način z menoj govoriti. Ali* si že,popolnoma pozabila, da sem dol-' ga leta pri tebi nadomestovala mater, da sem te vzgojila?" fe.sorske nezmotljivosti. Mislil je na moč in silo, ki nikdar ne usahne, ki ji ni mogoče nikoli uteči. To je profesor Enarba. Ta sila prihrmi kakor orkan nad človeka, ki bil nekoč njegov učenec. Ali, in vendar. . . Zdaj se je zbudil v Novakovih prsih nov občutek. Bil je to občutek ponosa. Saj profesor Enačba ni več njegov profesor. To je mož, ki prihaja k njemu z neko prošnjo, s prošnjo, da ne bi odbil njegovega sina pri snubljenju Slavke. In Novak se je spomnil, koliko krat je prosil profesorja Enačbo, naj nekoliko spregleda njegovo sla. bo matematično znanje in naj zatisne eno oko. Nikoli ni tega upošteval. Danes pa prihaja k njemu kot vrhovni instanci in prosi 7.a svojega sina Pavleta, za njegovo srečo . . . Novak s( voril:: "Gospod profesor. Svoji hčeri sem povedal dingačno odločitev, kakor jo bom z lajci sporočil vam. Glede na najine stare zveze ... na najino prijateljstvo ..." Hotel je nadaljevati, toda beseda mu je onemela v grlu. "Najina otroka bosta srečna!" je prekinil tišino profesor Enačba. "Sporočil bom torej svojemu sinu, da se je stvar uredila. Hm, hm ... In še ne-jcaj bi rad vprašal. Kako pa je ('z doto gospodične Slavke?" "O, Slavka bo dobila od mene prav čeden delež . . ." je dejal Novak. Profesor Enačba ga je pogledal s sarkastičnim nasmeškom ■na licih. Odhajajoč je pristavil: "Nadejam se, da je gospodična Slavka boljša računarica nego je bil njen oče, ko je še hodil k meni v šolo." mornariška pos t a v a določa, da ne smejo bi- Dasi ima za seboj petinštirideset službenih let, izgleda še vedno mladosten. Mornar je postal s petnajstim letom. Doletela ga je čast, da jo poveljeval na prvi vožnji Con-te di Savoia, največji gvrosta-bilizirani potniški ladji. Njegov oče Paolo Lena je imel par manjših ladij, ki so plule med italijanskimi in drugimi pristanišči v Sredozemskem morju. To brodovje še vedno vrši službo. V petinštiridesetih letili se je večkrat proslavil, posebno pa meseca aprila leta 1921, ko je kot poveljnik parnika San Antonio sredi najhujšega viharja spravil na varno parnik Adige. ki je bil brez krmila izročen na milost in nemilost valovju. Kot kapitan Con te Rosso. Conte Grande in Conte di Savoia se je v zadnjih osemnaj -stili letili seznanil z raznimi i- KRETANJE PABNIKOV SHIPPING NEWS igrala vlogo, ki si je z njo za-'janska služila splošno pozornost. To-'namreč da že proti konou vojne je jela'ti poveljnik ladij stari ve?« ka- imenitnimi osebnostmi na obeli njena zvezda zahajati. Iz jn-lkor šestdeset let. Ko je odplul nakinje z visokimi odlikovanji I(\mte di Savoia dne 11. seje postala poklicna vohunka jtembra, se je poslovil kapitan kova agentov z dvojno vlogoLj M.0jj|, tukajšnjih prijate-in iz žene visokega ruskega !]jev_ častnika ljubica skromnega L_ 'kontinentih. Jesen -svojega življenja bo preživel deloma v svoji vili pri Genovi, deloma pa na parnikih. [ki so last njegove družine. rumunskega narednika. Ljubezen do narednika Cojocara je bilo zadnje in morda najn*s-ničnejše poglavje njenega zasebnega življenja. Tu to poglavje se je zaključilo s tragedijo. V njenem življenjskem romanu so vse prvine napetega romana ali filmskega libreta, samo revščine ne najdemo v njem. Angela Calcova je bila do smrti bogata. Bilo ji komaj 19 let, ko je prihrumela v njeno rodno Galicijo svetovna vojna. tSrastno dekle, ljubeče in iščeče pustolovščine, ni moglo držati v tej vihri rok križem. Angela Gal-cova se je ozirala za vojaki, od-' .!<* osreii in sprego-ihajajočimi na bojišče in nekega dne je sklenila oditi z njimi toda ne kot strežnica ali marke-tenderica. Zahotelo se ji je postološvčin v bitkah, vojaške službe s puško, bodalom in ročnimi granatami. Od dezerterja je kupila- uniformo in dokumente. Denar je bila ukradla iz očetove blagajne in tako so ji bila vrata domov za vedno odprta. Naučila se je nositi puško in se priglasila kot dobro-voljcc k vojakom. Lase si je dala ostriči tako, da se ni zdela nikomur sumljiva. V vojski je bilo že itak dovolj golobrad-cev. In tako je prišla na bojišče. Nevarnost je bila njen element in kmalu ni bilo lirab-rejšega vojaka v četi. Za svoje junaštvo je bila kmalu odlikovana, potem pa še povišana. Dosegla je čin ritmojstra. Nekoč je bila v bitki težko ranjena. To je bil konec njenega življenja na bojišču, kajti v bolnišnici ni mogla prikriti, da je ženska. Ni pa je hotela povedati imena svoje rodbine. Povedala je samo svoje krstno ime in tako je ostala Advertise in GLAS NARODA' enostavno Angela. V bolnišnici se je seznanila z nekim častnikom poročevalskega oddelka. Njega je očarala njena inteligenca, njen brezmejni pogum in hrepenenje po pustolovščinah. Ker je vedela, da na bojišče ne sme več, je rada sprejela častnikov o ponudbo, naj vstopi v tajno službo. Naučila se je streči ranjencem, ker je vedela, da bo kot strežnica lažje prišla k ruski vojski. Že po prvih skušnjah so predstojniki spoznali, da so našli prvovrstno moč. Angela je bila hči iz mešanega zakona. Rojena je bila v Galiciji. Njen oče je bil Ceh, njena mati pa Poljakinja. Govorila je gladko poljsko, češko, rusko in nemško in mirno je lahko trdila, da je bila rojena na drugi strani meje. Kmalu se je izkazalo, da spada med najboljše voliunke avstrijskega štaba. Srečno je prišla čez bojišče na rusko stran v veliko vojaško bolnico. Tam se je pa zaljubil v njo visok ruski častnik. Mor- da je bila neprevidna, da se je izdala, kdo je. Toda takoj ga je zagotovila, da ne dela več za Avstrijo in da hoče vohuniti za Rusijo. Tako se je izognila prekemu sodu in postala ruska vohunka. Ne da se reči ali je pri tem skrivaj mislila, da bo pozneje svoje nove gospodarje izdala. Sicer se je pa vrnila v Avstrijo šele po premirju s svojim možem, ki je pa kmalu umrl. Za vedno ostane tajna, kako se .ji je bilo posrečilo rešiti denar, ki ga je bila zaslužila kot vohunka, da ga ni požrl polom raznih valut. Znano je samo, da do smrti ni poznala stiske. In ko je mislila na samomor, je zapustila še dva milijona lej neki sirotišnici. Živela je vedno precej potratno in za seboj je imela več ljubezenskih romanov. Slednjič je pa ostala sama z obupano ljubeznijo ženske ki vidi, da je njena mladost u-gasnila in da bo kmalu osamljena. S to ljubeznijo se je ustavila pri mladem naredniku. £2. septembra: Queen Mary t Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre De (irasse v Havre iS. septembra: Cbamplain v Ha vre Rex i Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen september: Berengarla v Cherbourg Norraanrlie v Havra 2. oktobra: Koma v Genoa 0. oktobra: Katurnia v Trst Queen Mary v Cherbourg oktobra: lie de France v Havre S. oktobra: Bremen v Bremen J), oktobra : Conte
  • ni.* n*-potrebuega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino piavočasnc poravnati Po&jite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopikuv, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rRATIKE; CE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE ki ji pa ni povedal, da je ože-njen. Prvič sta se sprla, ko je to zvedela. Ženska, ki ni nikoli vprašala, eemu potrebuje njen ljubeek toliko denarja, in ki mu ga je vedno rade volje dajala, je bila vsa obupana ob tem razočaranju. Narednik se ni hotel ločiti od svoje žene ljubici na ljubo. Najbrž ga je Galcova hladnokrvno ustrelila, potem je pa enako hladnokrvno pognala še sebi kroglo v glavo. Z EMLJEVIDI (Dalje prihodsv.ž.V DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......i.. .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena M Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena J» PO 8TRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... JI POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. M PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA .............................M SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena ________.40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena................Jf TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ....................M TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena JI TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naSe"). 189 strani. Cena ........................ J5Š VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L56 ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 stranL dna .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITI PRI; CALIFOKN J 4: San Francisco, Jaeeh rOLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SattM Walsenburg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Ft. Tnp—fli "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lokanlcb Cicero, J. FaMao (Chicago, CW « In Illinois) JoUet, Mary Bamblch La SaUe, J. BpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegaa, tfaias WarSek MARYLAND: Kitxmiller. Fr. Vodoplveo MICHIGAN: i Detroit, L. knjigarna "glas naroda MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Goals Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, JoLa Povše Vlrgina, Frank Rrvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek NEW YORK: Gowanda, Kari Uttte rails. linger, Jacob Resnik John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain,* Louis Balant, John Krvn* Yoongstown, Anton KlkeU ORJSGON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikft? B rough ton, Anton Ipavee Oonemangb, J. Brexevec Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rnpoik Export, Louis SnpanlU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Noyak Homer City, Fr. Ferenclnk Johnstown, John Polantx Krayn, Ant TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2nst Pittsburgh In okoUca, Philip Profv Philip Progar Steelton, A. Hren -Turtle Creek, ft. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. 8» Ik -Sheboygan, Jsseph KakeC OHIO: Barberton,____ NEW YOBK. K I.' Ireland, Anton Bobak, WYOMING: Bock Springs, Loots Diamond vlUe, Joe RoUch VI <9lil STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.5® POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_ Dravska Banovina CANADA 30 .30 .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, AHiona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklabsosa, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia........«... .40 NareCDom Je priložiti denar, bod1 si ? gotortnl, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če poiljete gotovino, rekomandl-rajte pismo. KNJIGARNA ' GLAS NARODA" m W. 18 Street New York, H. Y. i __.___ik.__- .__^___! _ _