POSEBNOSTI V PREHRANI STAROSTNIKA
Helena Dśolc, viş. med. sestśa
onko loşki inştitut Ěublj ana
Staranje je nenehno potekajoě proces, ki ga spremlja peşanje tîlîsnih funkclj zaraôi
sprememb na tkivih' ośganih in organskih sistemih. Mnoge od teh sprememb so
posredni ali neposśedni vzrok za nastanek slabe prehranjenosti. Zaraôi propadanja
celic upade telesna teŽa in mişiěna moě, degenerativne spremembe na kosteh in
osteoporoza zmanjşujîjo gibalne sposobnosti starega ěloveka. Zmanjˇanje ştevila
celic v centśalnem Živěnem sistemu povzroěa opeşanje sluha, vida pa tudi vonja.
Velike spremembe se pojavijo na sĎcu in oŽi´u; delovanje srca se zmanjˇa zaraôi
molekularnih sprememb; Áile postanejo neproŽne, kśvni pśitisk se zvişa,
prekévavljenost moŽganov, jeter, ledvic in mişic je zmanjşana. Zaradi okśnjene
funkcije ledvic, kijo povzroěa skéěenje nefronskega sistema, so stari ljudje nagnjeni
k dehidraciji ali k pśekomerni hidraciji. Zmanjˇa se tudi funkcija vseh Ález z
notśanjim izloěanjem, kar povzroěi zniŽano presnovo inzni½ane energijske potrebe
starega ěloveka. S starostjo se zniÁa iz|oę,anje pśebavnih sokov, upoěasni se
peäistaltika żelodca in ěśevesja, zmanjşa se vsśkavanje hśanil iz zauŽIte hśane,
zaradi oslabljenega delovanja jeter je okéqjena pśîsnova in oskśba s hranljivimi
snovmi. Limfno tkivo, tkivo vranice' priż,eljca in limfnih vozliěev se bistveno
zmanjşa' funkcija T in B cîlic jî okénjena, imunski sistîm je oslabljen. Morebitna
slaba prehranjenost ali celo podhśanjenost dodatno prispevata k zniżanjl
odpornosti.
Starost je tudi obdobje, ko zaradi ştîvilnih koniěnih bolîzni starejşi ljudje
pogosteje in v veějem ştevilu jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na prehranjenost.
Najpogosteje so to őiuretiki, odvajala, sedativi, hipnotiki, beta blokatośji,
analgetiki, aspirin in antirevmatiki. Nekatîra od tîh zdrayll vplivajo na izkośistek
hranljivih snovi v telesu, nekatera na moŽganske centrî za uravnavanje teka in Želje
po hśani, zopet druga spreminjajovonj in okus hrane, povzroěajo suhausta, draŽijo
prebavila in zmanjşujejo vsrkavanje hranljivih snovi. Po dśugi stśani pa lahko
razlilęnî diîte, ki so v tem starostnîm obdobju pogostejşe, vplivajo na delovanje
zdravtl.
Pśehrano starih ´udi moramo obravnavati Ďlldi z ekonomskih, socialnih in
pslholoŠklh vtdikov' ki so maśstkda.; vzrok za to, da staäostnlk nî more zadovoljlti
svojih prehranskih potreb kakovostno in v cîloti. Pomembno je finaněno stanje
posameznika' saj jih veěina v tem Življenjskem obdobju razpolaga z omejenimi
sredstvi, pomembna je prehśanska kultura in tradicija okolja, v katerem Živi, osebna
izbira hrane' ki daje prednost bolj priljubljeni hrani, pśipravljenost in odpśtost
38
posameznika za nova znanja o prehrani in popestritvi jedilnikov. Za osebno
zadovoljstvo in oběutek neodvisnosti je nepogśeşljiva fizięna sposobnost
starostnika, da pride do trgovine peş, s svojim avtom ali z javnim prevoznim
sreőstvom in da si pripravi hrano sam.
Bolezni, ki se pojavljajo v starosti, se ne razlikujejo mnogo od tistih, ki se pojavljajo
pśi mlajşih ljudeh, vendar potekajo kéoniěno' zôravljîrye je pa dolgotrajnejşe,
zahtevnejşe in bolj izęrpava starostnika. Stari ljudje pogosto zamudijo
najprimernejşi trenutek, ker simptome spregledajo ali podcenjujejo. Poleg tega ne
Želijo nadlegovati svojega zdravnika, ali so celo prepriěani, da se jim bo posvetil
manj kot mlajşim bolnikom. Żalima mnogo kéoniěno potekajoěih bolezni, med
njimi so tudi obolenja s podśoěja onkologije, izrazit vpliv na pśehraqjenost bodisi
zaradi znLŽanega vnosa hrane bodisi zaradi spremenjenih potreb organizma po
energiji in hranilih. Mnogo staśih ljudi je zato podhranjenih Že na samem zaěetku
zdravljen1a. Hitśa doloěitev vzrokov zato,ki so lahko fizięne, fizioloşkî ali psihiěne
naśave, je bistvenega pomena za vzpostavitev pravoěasne in ustrezne pśehranske
podpośe.
Motnjî, ki so specifięnî za kasno Življenjsko obdobje in vplivajo na prehranski
status, so nasledqje:
- nezanimanje zahrano
- nezmoŽnost nositi hrano v usta
- pśoblemi z usti
- te½ave s poŽira²jem
- slaba prebava
- slabljeno vsrkavanje hranilnih snovi (malabsorpcija)
- zaprtje
- inkontinenca
Pri prehranski podpori starostnika moramo torej upoştevati starost v letih, bioloşko
Staśost in zahteve, ki jih narekujeta morebitna bolezen in njeno zdrav|ienje. Poleg
energije, potrebne za vzôrżevanje ustrezne telesne teŽe, mośamo biti şe zlasti
pozośni na vnos kalcija in vitamina D, vitamina C' folatoé vitamina B 12, Železa,
cinka teś na skéb za ustrezen vnos tekoěin in hiőracijo'
Pśi prehranski obravnavi starostnika nikakoś ne Smemo prezreti blagodejnega
vpliva telesne aktivnosti' Telesna aktivnost ima v vsakem Življenjskîm obdobju
neşteto dobrih vplivov na zdravje: porabimo odveěne kalorije, vplivamo na srce in
39
oŽilje teś se psihiěno bolje poěutimo. Starost ne sme biti oviéa za redno aktivnost v
okviru fiziěnih in psihiěnih sposobnosti posameznika, saj sprehod po sveŽem zraku
pospeşi tek in s tem pomaga pśepreěevati pśehśanske nezadostnosti, vzdśŽuje
mişiěno napetost in ravnoteŽje, kar prepreěuje padce, poşkodbe in zlome ter
ohranja starostnika samostojnega in neodvisnega od tuje pomoěi in postreŽbe.
ZAKIJUĘEK
obdobje starosti je specifiěno. Nedvomno pśedstavlja najveěji izziv
enaindvajsetega stoletja, ko se trudimo şe podalişati żivljenje in mu dati kakovost v
vseh pogledih in do konca. Zandi posebnosti in izjemnosti tega ŽivĚenjskega
obdobja je prehranska podpora staśostnikov vktjuěena v multidisciplinaśno in
interőisciplinarno timsko delo v péimaśnem in sekundarnem zdśavstvenem vaĎstvu.
Ljubljana, dne 27. 8. 2003
Literatura:
1. Thé.llnas B., Manual of Dietetic PśacÇicc, Blackwell Science, oxfośd, 200l
2. Pokorn D., oris zdtave prehśane, Pripośoěena pśehrana, Zdśavstveno varstvo
200l, letnik 40, Ljubéjana, 2001
3. Pokośn D., Skśivnost skéitih let, Pśehrana v tretjem Živ´jenjskem obdobju,
Fośma 7, Ljub|jana, 1999
40