številka 23 četrtek, 22. junija 1995 130 tolarjev OBČINA SOSTAVI Maturantski nemir Prevladovalo bo oblačno in sveže vreme. CELO CELO STANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM NA 15 LET BREZ POLOGA informacije: 061 1710 500 OB DNEVU DRŽAVNOSTI NI važno zmagati - važno je sodelovati, je staro olimpijsko geslo. Da bi zlezlo pod kožo čim večjemu številu ljudi, so tudi v Sloveniji začeli prirejati množične "olimpijske teke." Po zgledu drugih so v torek šli tudi v Velenju. Prvega tovrstnega teka okrog Škalskega jezera se je udeležilo kar 816 ljubiteljev teka v naravi. Ni bilo pomembno zmagati, ampak preteči 3.000 ali 10.000 metrov. Gotovo bo torkova telesna preizkušnja, za katero so poskrbeli člani velenjskega atletskega kluba na pobudo slovenskega olimpijskega komiteja, marsikoga spodbudila, da bo v prihodnje večkrat obul copate. V spomin na ta prvi "olimpijski tek" v Velenju je vsak dobil lepo majico in posebno potrdilo s podpisoma predsednikov mednarodnega in slovenskega olimpijskega komiteja, Juana Samarancha in Janeza Kocijančiča. ■ s. vovk 16.00« PREDSTAVITEV GLASBENE ŠOLE / pred novo glasbeno šolo / 17.00 • DVIGANJE ZASTAVE / pred občino / ZABAVA DO 21.00 URE / na Trgu svobode / Ob dnevu državnosti Republike Slovenije čestitamo vsem občankam in občanom. ZA ZABAVO BO SKRBEL ANSAMBEL SLMONA LEGNARJA 9770350556014 ' BHi i i d mm -"-i iS D0G0D KI junij a 199 V nedeljo nadomestne volitve Šmartno ob Dreti - V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti bodo v nedeljo, 25.junija, izvedli nadomestne volitve za člana nazarskega občinskega sveta. Te volitve so potrebne zato, ker funkcija župana in člana občinskega sveta ni združljiva. Kandidata za občinskega svetnika sta Vida Cajner Rozenstein iz Šmartnega ob Dreti, predlagala jo je Slovenska ljudska stranka in Florjan Remic iz Vologa, ki so ga predlagali na zboru krajanov v Šmartnem ob Dreti. Dodati velja, da so z vključitvijo v občino Nazarje v Šmartnem ob Dreti obdržali status krajevne skupnosti, volitve pa bodo tokrat prvič izvedli v novih prostorih krajevne skupnosti, v katere so se letos preselili po lanski temeljiti obnovi tamkajšnjega gasilskega doma. jp Tokrat dokončno o proračunu Občinski svet Gornji Grad - Gornjegrajski občinski svetniki se bodo jutri, v petek, sestali na 9.redni seji. Dnevni red tokrat ni preveč obširen, prednost pa bodo svetniki namenili sprejemu odloka o občinskem proračunu in predlogu pravilnika o nadomestilih plač in povračilu stroškov ter plačah nepoklicnih funkcionarjev občine Gornji Grad. Sejo bodo pričeli ob 19.uri.jp Novi prostori občinske uprave Nazarje - Nazarska občinska uprava je od prejšnjega tedna v novih prostorih v gradu Vrbovec. V njih je poslej tudi sedež krajevne skupnosti Nazarje in matični urad. Vsi so bili doslej v prostorih sosednjega Delavskega doma, kjer bosta poslej delovala društvo upokojencev in turistično društvo.jp Republikanci vpisani v register 2. februarja letos je registrski organ RS z odločbo zavrnil zahtevo Republikanske zveze Slovenije za vpis stranke v register političnih strank. V obrazložitvi so zapisali, da so se tako odločili zaradi neusklajenosti določb statuta stranke z zakonom o političnih strankah. 14. marca so zato člani RZS ponovno vložila zahtevo, da se jo registrira kot politično stranko, predložili so tudi vse potrebne listine. To seje zgodilo 12. junija, ko sojo pod zaporedno številko 21 vpisali v register političnih strank, bš OB PRAZNIKU Letovanja so se že pričela Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos povabila na letovanje na Debeli rtič in v Savudrijo. Odziv je bil velik, morske čare na Debelem rtiču pa že preizkuša 69 predšolskih otrok. Ko se bodo ti vrnili, bo tja odpotovalo še 65 šolarjev. Zadnje dni počitnic pa bo v Savudriji preživelo 104 šolarjev. ■ bš ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje KAKO ROKOVATI S ČEKI IN BANČNIMI TER PLAČILNIMI KARTICAMI? Navada 'Vse kar imam, nosim s seboj" ni najbolj primerna za imetnike čekov in različnih kartic. Izgubo ali krajo teh plačilnih instrumentov običajno spremlja kopica neprijetnosti, katerim pa se lahko vsaj delno izognete ob upoštevanju nekaj naslednjih nasvetov: - v avtu ne puščajte niti čekov niti plačiino-kreditnih kartic - čeke in bančno kartico hranite na ločenih mestih - s seboj vzemite le toliko čekov, kolikor jih boste potrebovali - nikoli ne izpolnjujte čekov vnaprej - za osebno številko, ki omogoča dvig gotovine na BA velja, da si jo je najbolje zapomniti, nikakor pa si te številke ne beležite na vašo bančno kartico - pazite, da vas pri dvigu denarja na BA nihče ne opazuje - ne zavrzite računov, kijih dobite pri plačevanju s karticami - vsako izgubo ali tatvino kartic in čekov takoj prijavite. Ne dopustite, da vam bližajoče se poletno dopustovanje pokvari trenutek nepazljivosti in preživite svoj oddih čimbolj prijetno. Ob praznovanju dneva državnosti v vabi Občina Šmartno ob Paki jutri, v petek, zvečer na kresovanje pri mostu v Slatinah (Gruden) in na koncert domačega pevskega zbora. Ta bo v soboto, pojutrišnjem, ob 20.30 v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Vsem občanom iskreno čestitamo za praznik. Pozivamo občane Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, zlasti pa člane in prijatelje Slovenske ljudske stranke, da spoštljivo in svečano proslavijo dan državnosti. Mnogi med nami bomo to soboto, 24. 6., zvečer med 20. in 21. uro prišli v Za- vodnje nad Šoštanjem in se pridružili krajanom, ki bodo tam kurili kres. Z njimi se bomo poveselili in se spominjali dnevov, ko se je rojevala naša mlada država. Slovenska ljudska stranka Srečanje ob dnevu državnosti Pašna skupnost Menina - Dan državnosti bodo na svoj način obeležili člani pašne skupnosti Menina in gornjegrajski planinci. V soboto zvečer bodo ob planinski postojanki na Menini pripravili kresovanje, v nedeljo dopoldne bo na tem prostoru maša z blagoslovom živine, od 13.ure naprej pa bodo na vrsti vesele družabne igre. Savinjsko gozdarsko društvo "Gozd in živalski svet" V Nazarjah bo danes, v četrtek, zanimiv in obenem pomemben posvet, ki ga bo pripravilo Savinjsko gozdarsko društvo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Nazarje in nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. V dvorani nazarskega delavskega doma bodo .posvet pričeli s kulturnim programom ob 9.uri, nadaljevali z osmimi predavanji priznanih strokovnjakov, ki želijo s svojim znanjem in spoznanji prispevati svoj delež k letošnjemu evropskemu letu varstva narave. Tokratno posvetovanje bodo namenili gozdu in njegovemu živalskemu svetu, saj strokovnjaki zadnje čase vse bolj opozarjajo na hitro slabšanje življenskih razmer, ki že ogrožajo preživetje prostoživečih živali. V Sloveniji so z vladno uredno sicer že zavarovane vse redke in ogrožene živalske vrste, na kar smo lahko ponosni, z zakonskimi akti pa moramo zavarovati še njihovo življensko okolje. Gozdarji želijo s strokovnimi pogledi na gozd in njegov živalski svet izoblikovati predloge interdisciplinarnega pristopa za ohranitev življen-skega okolja prostoživečih živali ter predstaviti in uskladiti poglede na sistem lovsko-gojitvenega in lovsko-gospodarskega načrtovanja. ■ /P LB - ekspozitura Mozirje Temeljita prenova prostorov V ponedeljek, 26.junija, bodo v Mozirju pričeli prenovo prostorov tamkajšnje ekspoziture Ljubljanske banke. Med obnovo bodo bančne storitve na voljo v domu Partizana Mozirje, prav nasproti prostorov Ljubljanske banke. Zaživelo bo otroško mesto Sleme - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje ima seveda že nekaj dni pripravljen program za letošnje dolge poletne počitnice. Tako vabijo počitnikarje, ki bodo čas od 3. do 7. julija preživeli v dolini, da se jim pridružijo na dnevnih popotovanjih na Sleme, kjer bo v tem času zaživelo pravo otroško mesto. Imeli bodo svoj radio, pisali bodo časopis, se šli trgovino, razne obrti... Skratka, dolg čas bo iz otroškega mesta pregnan. Vsako jutro bo avtobus odpeljal iz Velenja in se zvečer vrnil, zato se lahko počitnikarji odločijo tudi za posamezne dneve. Vodja otroškega mesta bo Teja Podgoršek, pri delu s počitnikarji pa ji bodo pomagali šoštanjski taborniki in drugi. Še je čas, da se prijavite. Cena za en dan v otroškem mestu je 700 tolarjev, prijavite pa se lahko na tel. OZPM 853-369. ■ bš Zgornja Savinjska dolina ži b & X V te Si Želijo notarja Savinjska in Zadrečka < torej vseh pet občin, je v pi jnosti notarja v Velenju. To pomeni, da morajo občani, pa Konec prejšnjega tedna je načelnik Upravne enote Moz-irje Darko Repenšek i najožjimi sodelavci predstavil delovanje enote v minulih petih mesecih. S prvim januarjem letos jo upravna enota prevzela 29 delavcev bivše mozirske občine. Po sistemizaciji bi jih lahko zaposlili se petino več, vendar zaposlujejo zelo smotrno, torej le tista delovna mesta, za katera se je v petih mesecih pokazalo, da bi moralo bili več zaposlenih. Upravna enota Mozirje je sicer že organizirana, delo pa je razdeljeno na štiri oddelke. Zgornjesavinjčane pa pesti druga težava. Darko Repenšek je posebej poudaril problem notariatov. Zgornja naj bodo iz Mozirja ali Matkovega kota za overovi Velenje, denimo tudi ob pro daji avtomobila, čeprav vs ostale zadeve uredijo na j sedežu enote. Načeli Upravne enole meni, da merilo 30.000 ljudi za enega no tarja ni ustrezno, saj izključuje teritorialni vidik, zaradi tega ji upravna enota že predlagali spremembo določbe glede sedeža notariata v tem smisli da bi bila na sedežu uprav enote vsaj izpostava notariati mjp Samo praznovanja nikar Zgleda, da smo Slovenci čuden narod. Ko nam je hudo, strnemo sile in pozabimo na različnosti in spore, ko pa je treba kaj slaviti, se ne moremo dogovoriti, kako naj to opravimo. To se je letos že izkazalo, ko smo se zapletali s proslavljanjem polstoletnice zmage nad fašizmom, spet seje že izkazovalo in se ponekod še izkazuje, ko se je treba dogovoriti o tem, kako proslaviti dan državnosti. Toda če so se ob proslavljanju petdesetletnice konca druge svetovne vojne mnogi spraševali, kdo je sploh zmagovalec in kdo poraženec, naj bi bilo vsaj v primeru proslavljanja naše državnosti to jasno. Ampak zapleta se očitno pri tem, komu za to prisoditi več zaslug pri kom pa še vedno podvomiti, ali je bil vedno zato ali pa vsaj, ali je bil res za to. V nekaterih okoljih so razprave o načinu praznovanja srditejše od razprav za proračun. Nekateri bi težje preboleli kakšno "proslavljalsko" luknjo kot pa to, da zamšijo kakšno kritično luknjo v prometu ali kje drugod. Prav za naš cestni promet velja -seveda za obnavljanje prometnic, kijih že imamo, da so kritike ponekod zelo hude, urejanje pa dolgo. Hude, kot je tudi hud problem na primer v Hudi luknji, in dolge, kot so težave v Dolgi vasi. Za oboje naj bi se zdaj vendarle našel denar, čeprav zagotovljen denar še tudi ne pomeni takojšnje rešitve. Za primer povezave med Velenjem in Koroško tako še vedno velja, da lahko "nesreča" v Hudi luknji povsem zapre promet prej, preden bo usposobljena obvoznica prek Vitanja. Za naš "dolgi" problem v Dolgi vasi pa bojda velja, da bi se dalo marsikaj urediti tudi brez večjih gradbenih del. Za popolno rešitev je seveda potrebno urediti veliko gradbenih del, za skrajšanje kolon bi zadostovala že malo večja pripravljenost. Na obeh straneh meje seveda. Na neskončno potrpežljivost šoferjev pa res ne bi smeli računati. Kot ne gre preveč preizkušati potrpežljivosti nekaterih mostov na naših cestah. Uradno so ugotovili, da so šibki, prešibki za ves promet - s prometnimi znaki, ki omejujejo obremenitev. Prevozniki pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Ob teh cestnih zapletih bi morda lahko Zgornjesavinjčani tudi kaj iztržili. Ker z obnovo ceste med Ljubnim in Lučami bojda še kmalu ne bo nič, bi lahko na najbolj kritičnem odseku pobirali od voznikov cestnino. Kot davek za vožnjo po "posebni" cesti. Ali kot vstopnino za ogled ostankov poplave. AH za vožnjo po cesti obljub. Saj je vseeno, kako bi to imenovali Da je denar mogoče pobirati tudi na cestah, ki si to ime še komaj zaslužijo, saj so eno samo gradbišče, dobro kaže Slovenika. Sicer pa vseh pomanjkljivosti ne smemo prehitro odstraniti. Če bi jih, bi morali to proslaviti. S proslavami pa so, smo rekli, pri nas same težave. ■ M AKTUALNO Svet mestne občine Velenje Na kaj opozarjajo svetniki ? Herma Groznik (ZLSD) - V imenu kra-nov Levega brega je predlagala, naj se prepove vožnja s kolesi in rolerji po nkarjevi ulici. Nujno je treba spre-I meniti odlok o obračunu odvoza smeti. Ni-| kakor ni sprejemljivo, da se obračunava po adratnih metrih stanovanjske površine i ne po številu oseb. Ponovno je predla-I gala vzpostavitev mestne straže, saj so po I njenem mnenju vse dotlej vse naložbe nes-selne. Protestirala je nad ukinitvijo zak-lona o prepovedi točenja alkohola [mladoletnim in se zavzela za več posluha | za potrebe kulture v našem okolju. Franc Sever (neodvisni) - Zanimalo ga | je, kdo je odgovoren za čiščenje kanali-1 zacije v Starem Velenju in kdaj bodo začeli graditi trafopostajo na Foitovi cesti. Zahteval je odstranitev neregistriranih vozil v Trebušah in pripravo več odlokov, med drugim o plakatiranju, javnih površinah, lokacijah, kjer je dovoljeno organizirati javne prireditve. Ivan Kralj (SKD) - V imenu več občanov je predlagal, naj se prepove ob nedeljah in praznikih v mestu košnja s kosilnicami. Anton Lovrec (SKD) - V imenu krajanov Šaleka, Gorice in Bevč je predlagal ponovno preučitev možnosti odstranitve cestne zapore na Gorici pri gostišču Živk-ovič in tako razbremenitve križišča pred predorom. Opozoril je, da je treba višino cestnih zaprek uskladiti z dovoljeno hitrostjo in predlagal, naj se zagotovijo sredstva za obnovo cerkve v Šaleku. Karli Stropnik (LDS) - Izpostavil je mnoge težave krajevnih skupnosti in menil, da je treba v načrtovanje vključiti tudi področje Telekoma in DES, saj je električno in PTT-omrežje močno dotrajano. Ivan Hribar (DeSUS) - Izrazil je nezadovoljstvo, ker ni dobil odgovorov na vprašanja, ki jih je postavil v zvezi s problematiko velenjskega parka in krajevne skupnosti Vinska Gora. Adolf Štorman (RZ) - Podprl je Hermo Groznik, da je treba v mestu vzpostaviti stražo in da je treba prepovedati dohod psom, narkomanom in pijancem na otroška igrišča. Igor Centrih (ZS) - Glede na to, da so mnogi svetniki izražali nezadovoljstvo, ker ne dobivajo odgovorov na svoja vprašanja, je predlagal, da jih v bodoče naslavljajo na konkretne naslove. Sam pa je predlagal, da na naslednji seji ustanovijo komisijo za javni red in mir, ki je očitno v Velenju zelo potrebna. ■ (mz) Prenovljen dom rudarjev v Fiesi | V Fiesi imajo delavci velenjskega premogovnika že več kot trideset let svoj počitniški dom. V vseh teh letih se je precej "postaral", saj je bil vmes le enkrat delno obnovljen. V četrtek, 15. junija, pa so končali petmesečna temeljita obnovitvena dela in dom ponovno predali svojemu namenu. Slavnostnega odprtja doma so se udeležili predstavniki premogovnika občin Velenje in Šmartno ob Paki, iz- vajalci in drugi gostje, v programu pa so sodelovali godbeniki rudarske godbe ter pevke in pevci mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje. Dom rudarjev ima sedaj zgrajeno novo recepcijo in Ameriški znanstvenik v ERIC-u V petek, 9. junija, je bil na obisku v ERIC-u Velenje prof. dr. Stephen Reynolds s sodelavko mag. Lois Etre iz Univerze v Iowi (Združene države Amerike), z Oddelka za prventivno medicino in zdravo okolje. Raziskovalci ERIC-a Velenje so jima predstavili raziskovalne rezultate, prof. Reynolds s sodelavko pa je predaval o ugotavljanju izpostavljenosti otrok svincu v bivalnih prostorih. Gosta sta si ogledala tudi laboratorij ERIC-a Velenje, napravo za razžvepljevanje TEŠ in zaprt krogotok onesnažene vode z odlagališča pepela. gostinski prostor, na novo opremljeno jedilnico, povsem posodobljeno kuhinjo, obnovljeno kotlarno in solarni sistem za ogrevanje vode in sob. V prenovljenem domu je 6 apartmajev, 18 dvo- in 18 štiri-posteljnih sob, ki so prav tako na novo opremljene in bodo nudile gostom hotelsko udobje B-kategorije. Dom bo prve goste sprejel 1. julija in bo povsem zaseden vse do konca septembra. V domu bodo opremili še savno in sobo za fitnes, prihod-nje leto pa nameravajo ob domu pričeti graditi pokrit bazen z ogrevano morsko vodo in se lotiti ureditve okolice. S tem bodo letovalno sezono raztegnili na celo leto in omogočili donosnejše poslovanje te poslovne enote premogovnika. ■ DianaJanežič MESTNI STADION S POKRITO TRIBUNO REFERENCA, KI JE PONOS TUDI ESO MONTAŽI ^SO montaža d.0.0. Velenje Uspešno izveden atletski pokal Bruno Zauli vVelenju, ki je v začetku junija ponesel sliko in ime Velenja tudi po Evropi, bo ostal zabeležen tudi kot dogodek, ko smo na Mestnem stadionu gledalci dobili nov objekt - veliko pokrito tribuno. Posebej ponosni pa so nai\jo v ESO Montaži. Ni bilo malo tistih, ki so z nezaupanjem spremljali izgradnjo objekta, še posebej zato, ker je bil na voljo izjemno kratek rok - od konca aprila, do prvih dni junija. Dodatno kratek tudi zato, ker so v Eso Montaži morali izvesti celoten inženiring, projektirati in izdelati delovno dokumentacijo, načrte so ■ i I I jffe 'Vi 3 V - .»'15 fi ŠIP i* m a ■ < • ■ - SBB ii. iS* . i. ■ ■ V ospredju montaža premičnega dela ograje, zadaj oblaganje jeklenega dela konstrukcije z lesom. risali tudi ponoči, da bi lahko v delavnicah zjutraj izdelovali konstrukcijo. Zaradi izredno kratkega roka je objekt nastajal sproti, nekatere projektantske rešitve so namreč nastajale kar ob izgradnji objekta. Pokrite tribune so sestavljene iz nad-strešnice in jeklene konstrukcije tribun. V ESO Montaži so izdelali vso jekleno konstrukcijo za nadstrešnico, jekleni del tribun, te so obložili z lesom ter montirali plastične sedeže. Pod nadstrešnico, ki jo je postavilo podjetje Alea, so postavili 1250 sedežev, dodatno pa so obnovili še stare tribune ter s premontažo pridobili še dodatnih 700 sedišč. Da bi gledalci v prvih vrstah lahko kvalitetno spremljali dogajanje na atletski stezi, je podjetje dodatno predelalo tudi ograjo pod tribuno. Z montažo tečajev na ograji lahko sedaj zgornji del spustijo. Celoten objekt so v ESO Montaži izvedli torej na rok in kvalitetno, objekt je zadovoljil naročnikove želje, ter pridobil potrebna uporabna dovoljenja. Ni pa še končan -pripravljajo se že projekti za ureditev komentatorskih mest, ter montažo lož za častne goste. Glede na dejstvo, da so v ESO Montaži delo resnično dobro opravili, smo prepričani, da lahko izpolnijo tudi te naročnikove želje. Zupanova beseda Mirko Grešovnik -občina Mislinja % » K '4 K to K '4 Vb V. K n & "Zavzemam se za odprto občino" Pol leta po konstituiranju občine Mislinja lahko z zadovoljstvom ugotovim, da smo dokaj dobro uredili osnovne statusne, organizacijske, kadrovske in materialne pogoje za nemoteno delovanje lokalne samouprave. S sprejetjem statuta, poslovnika, proračuna in odloka o občinski upravi ter imenovanjem organov občine in delovnih teles občinskega sveta se delo občinskih organov že lahko usmerja v vsebinsko problematiko občine. V naslednjih mesecih bomo, seveda poleg izvajanja programa redne dejavnosti občine za letošnje leto, intenzivno urejali premoženjsko-pravne odnose med naslednicama stare občine -slovenjgraško in mislinjsko občino, usklajevali ustanoviteljska in soustanoviteljska razmerja do javnih zavodov ter javnih podjetij in pripravljali mnoge, nove akte občine s področja lokalne samouprave. Prednostno bomo pripravili program razvoja občine in prostorski načrt ter druge dokumente v zvezi z urejanjem prostora. Osnovni problem uspešnosti lokalne samouprave je denar. Sedanja delitev proračunskega denarja občinam je (že od nekdaj) krivična, ker je za osnovo upoštevan delež dohodnine in niso upoštevane posebnosti vsake občine. Zato je denarja za investicije zelo malo, potreb pa zelo veliko, predvsem za posodo bitev cest in ureditev vodooskrbe v mnogih naseljih. Če bomo hoteli hitreje napredovati, bosta namenska pomoč države in prispevek občanov nujna. Najbolj akutno je stanje cest. V občini imamo 24 km lokalnih, 9 km komunalnih, 187 km gozdnih (lokalnih) cest ter 69 km gozdnih cest v državnih gozdovih. Asfaltiranih je le 18 km cest. Se vedno imamo kmetije brez ustreznih priključkov na javne ceste. Povezanosti cest mnogokje ni ali pa je neustrezna. Razpoložljiva sredstva občine ne zadoščajo niti za dobro vzdrževanje. Če se v zvezi s financiranjem cest ne bo nič spremenilo, ne vidim možnosti, da bi lahko stanje cest v prihodnje vidneje izboljšali. Za gradnjo in posodabljanje cest (tudi regionalnih) bo država morala namenjati več denarja. Zgraditev cest in komunalne infrastrukture na ogroženih območjih je osnovni pogoj za njihov napredek. Občani pogosto prihajajo v občinski urad urejati najrazličnejše zadeve. Njihove prošnje, predlogi, pripombe, zahteve in kritike se nanašajo največ na komunalne, premoženjske in prostorsko-ureditvene zadeve. Vsi pričakujejo, da bomo sedaj vse lažje, hitreje in uspešneje uredili, da bo v novi občini vse bolje. Mnogim lahko ustrežemo, nekateri pa odhajajo tudi razočarani, ker jim ne moremo ugoditi zaradi premajhnih finančnih sredstev, še neurejenih občinskih predpisov ali pa za zadeve (še) nismo pristojni. Ena izmed pomembnih in aktualnih nalog občine je urejanje zadev in interesov občine, ki so širšega pomena in jih je smotrno urediti skupaj za dve ali več občin. Z mestno občino Slovenj Gradec uspešno sodelujemo na vseh področjih, ki so bila skupno urejena tudi v stari občini, zlasti na področju družbenih dejavnosti in komunale ter urejanja prostora. Se letos nameravamo pripraviti in podpisati dogovor o sodelovanju. V njem bomo natančneje opredelili področja in načela sodelovanja. Zavzemam se za odprto občino, ki želi in je pripravljena sodelovati ter se povezovati z vsemi in na vseh področjih, če je to v interesu občanov, če vodi h kvalitetnejšemu napredku in če je racionalnejše. Prizadeval si bom tudi za tesno sodelovanje z državno upravo, da bi lahko občani lažje in hitreje uveljavljali svoje pravice. Nasprotujem prizadevanjem države po centralizaciji odločanja in lastnine. Brez denarja, brez premoženja in s pretirano centraliziranim odločanjem bomo lahko v občinah samo delno uresničevali smoter, zaradi katerega smo bili ustanovljeni, da uresničimo ustavno in osnovno pravico občanov, da samostojno odločajo o lokalnih zadevah, ki zadevajo samo prebivalce občine. Upam, da se bodo poslanci postavili še tudi na stran lokalne samouprave. OBVESTILO SPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI OBVEŠČAMO VAS, DA SE LAHKO OD PONEDELJKA, DNE 26.6.1995 POSLUŽUJETE DIREKTNIH TELEFONSKIH LINIJ ZA NASLEDNJE ENOTE V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: -PREDŠOLSKIDISPANZER tel.:851-320 - ŠOLSKI DISPANZER tel.: 855-492 - GINEKOLOŠKA AMBULANTA tel.: 851-421 Župan mestne^občine^Velejije^Srečko Meh Celotna oblast ne sme biti na ramenih enega Prejšnji torek so zasedali svetniki Mestne občine Velenje. Četudi Je kazalo, da so večino vsebinskih vprašanj dorekli in da so uskladili tudi najodgovornejše naloge v delovnih telesih sveta (pred sprejetjem poslovnika so se namreč dogovorili, da bodo to storili pred glasovanjem o statutu), statut ni bil izglasovan. Zanj je glasovalo 18 svetnikov, za sprejetje pa je potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, torej bi jih moralo za glasovati 21. Takoj po seji smo za komentar razpleta in nesprejetja statuta zaprosili župana Srečka Meha. 5 precejšnjim grenkim priokusom, tako je kazalo, ste se svetnikom pravzaprav zahvalili za njihovo zaupanje. SREČKO MEH: "Glede na to, kar so izglasovali, so mi pre- pustili celotno oblast, s tem pa mi seveda tudi naložili prevelike obveznosti. Z nesprejetjem temeljnega občinskega dokumenta je celotna oblast prepuščena županu. Sam se odgovornosti za delo ne bojim, a zdi se mi povsem nesprejemljivo, da je vse skupaj prepuščeno enemu človeku. Saj smo se vendar dogovorili za demokratično delovanje, torej za skupno odločanje več strank. V Mestni občini Velenje pa je že šesti mesec vse skupaj prepuščano enemu človeku in če se ne bomo uspeli dogovoriti na naslednjem zasedanju, bo tako celo poletje in leto 1995 bo minilo v duhu usklajevanja med svetniki in strankami." Zakaj po vašem statut ni bil sprejet? SREČKO MEH: "Moram reči, da imenujem svetnike strank pomladi klub užaljenih svetnikov. V razpravi, ki je sprva vseeno kazala, da je vsebinska, so ti skušali predvsem omejiti pristojnosti župana. Zahtevali so strožje pogoje za-sprejemanje večino dokumentov kot je zakonsko določeno in običajno v drugih okoljih. Z dvotretinsko večino naj bi sprejemali proračun, odloke... Prav tako so ti svetniki predlagali, da mestne krajevne skupnosti ne bi bile pravne osebe (temu osebno nasprotujem), da bi bilo mesto oblikovano kot jedro brez krajevnih skupnosti ali mestnih četrti. Prav tako se tudi ne morem strinjati s tistimi, ki so zagovorniki samo enega urada v mestni občini. Vodil naj bi ga župan, ki bi direktno kontaktiral z vsemi strokovnimi delavci v občini. To je nemogoče, jaz osebno zagovarjam, da moramo imeti več uradov in da predstojniki teh uradov tudi osebno odgovarjajo za svoje delo. Menim torej, da moramo imeti v občini več odgovornih ljudi." Zakaj ste ožigosali svetnike strank pomladi za klub užaljenih svetnikov? SREČKO MEH: "Vse skupaj lahko utemeljim tudi z dogajanjem na zadnjem zasedanju. Če je do glasovanja o statutu kazalo, da gre za vsebinsko razpravo, je tik pred glasovanjem izbilo vprašanje o delitvi najodgovornejših funkcij v organih sveta, pa čeprav so pred tem predstavniki list že prej dvakrat razpravljali na to temo. Potem so se s predsednikom sveta ponovno "dobili" in se uskladili, a dogovora se pri glasovanju niso držali. Tako je kljub dogovoru glasovala v celoti SLS (dr. Korun, Arlič), SDSS (Jeraj, De Costa, dr. Korun), proti je bil tudi neodvisni kandidat Sever in dr. Kralj (SKD). Ti svetniki so tudi preprečili sprejem statuta." No, dejstva so takšna. Statut zaenkrat še ni sprejet. Kaj zdaj? SREČKO MEH: "Že cele mesece čakam, da bi dokončno oblikovali občinsko upravo. Menil sem, da je treba prej sprejeti statut. Dolgo imamo tudi že oblikovan proračun, pa ga ne moremo dati v razpravo. Veliko smo o vsem tem razpravljali zadnje dni in se po temeljitih analizah odločili, da poskusimo še enkrat. O predlogu statuta bomo ponovno razpravljali v ponedeljek, 26. junija in upam, da takrat dorekli tudi osnutek proračuna. Seveda upam, da bo tokrat prevladal razum." In če ne ? SREČKO MEH:" Znova bom rekel, da upam. Drugače pa bom seveda, tako kot sem že rekel na zadnjem zasedanju, oblikoval občinsko upravo v okviru svojih pristojnosti. Nikakor namreč ne bom dovolil, da bi letošnje leto minilo, ne da bi v občini karkoli postorili. Ne bom dovolil, da bi zaradi nasprotovanja, ki je zgolj politično nasprotovanje, ki nima z vsebino nič skupnega, zastal napredek mestne občine Velenje od katere smo si vsi toliko obetali in bili zelo veselo, da smo si uspeli pridobiti ta status." Mar to pomeni, da vse ta čas v občini ni bilo pomembnih aktivnosti. SREČKO MEH: "Tega nikakor ne bi rekel. Moji sodela ci in tudi jaz osebno smo velika postorili, veliko pripravili, da bi začrtane aktivnosti in nalog ni malo, stekle. Vendar br« temeljih dokumentov pač ne gre in hudo mi je, da ostaja vse delo, ki smo ga opravili v senci strankarskega nasprotovanja ii zdi se, da so nekateri že začeli volilno kampanjo tako, da bi radi onemogočili naše delo in napredek občine. A zaenkrat ostajamo trdno i zastavljeni poti in se veselimo napredka. Med drugim bo ta viden, ko se bodo začeli: prav v centru trije trgovsko poslovni objekti, ko bo jeseni vendarle stekla prenova hotela, začeli smo z gradnjo avtokampa, rudarskega muzeja, da o prizadevanjih za vzpostavitev visokošolskega študija v tem okolji sploh ne govorim." ■ (M Pogledi svetnikov kluba SKLD na statut in dogajanja v občini To, da ima velenjska mestna občina pokroviteljski odnos do novo nastalih občin Šmarnega ob Paki in Šoštanja, je zasluga župana g. Srečka Meha. Še kar naprej vidi rešitve v skupni občinski upravi, v kateri bodo uslužbenci delali za vse tri občine; še kar naprej upravlja s sredstvi sklada stavbnih zemljišč, stanovanjskega sklada, komunalne dejavnosti itd., ne da bi upoštevali novo nastale razmere, ki so nastale po sprejetju zakona o lokalni samoupravi. Ne moremo se toliko čuditi velenjskemu županu, ki je bil do sedaj vešč avto-kratskega vodenja, kot pa županoma Šmartnega ob Paki in Šoštanja, ki bi se morala rešiti tega tesnega "objema". Čas teče in nobene ali pa zelo malo samostojnih funkcij so do sedaj prevzele nove občine. Ni čudno, da nekateri liderji krajevnih skupnosti (Gaberke, Ravne, Lokovica), ki so padle po katast- rskem razrezu v sosednje občine, razmišljajo, kako bi se zaradi lastnega vpliva in ugleda priključile velenjski občini. Dokler se novo-nastale občine podrejajo diktatu ene občine, tako dolgo se bodo tudi prebivalci novih občin čutili drugorazredne občane. Mnenje kluba SKLD je v tem, da se izvaja zakonodaja dosledno in pošteno v smislu načrtovane lokalne samouprave. Ne gre samo za zaključni račun za leto 1994, ki je bil v velenjskem mestnem svetu in svetu Šmartnega ob Paki sprejet z navadno večino, in da se sedaj izvaja pritisk, da tudi v Šoštanju le-tega potrdijo, gre tudi za delitveno bilanco med vsemi tremi občinami, ki bo temeljila na preteklem obdobju investiranja in zadolževanja. Kakšne obveznosti iz delitvene bilance čakajo Šoštanjčane in Šmarčane, nihče ne ve. Upravičeni so nekateri dvomi, ki pa se že zrcalijo iz proračuna 1995, da obveznosti za preteklo obdobje le niso tako majhne. Zato morda tudi proračun ne more in ne more na svetlo. Velenjski svetniki socialne, krščanske in ljudske demokracije se seveda ne moremo strnjati tudi s Statutom občine Velenje in z opredelitvijo bodočih skupnosti. Zakaj naj bi rešitve v statutu temeljile na celovitosti in nedeljivosti mesta, specifičnosti primestja in identiteti podeželja, je naš klub svetnikov že neštetokrat argumentiral. Naj izpostavimo le nekatere. V ožjih predelih mesta, kjer se zavzemamo za celovitost, so javne potrebe občanov povsem identične, ki se, če hočemo doseči kvaliteto in racionalnost, morajo enotno urejati, od prostorskega in urbanističnega do zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja. Smisel in upravičenost ustanavljanja takih teritorijalnih enot znotraj tega prostora bi bil le takrat, ko bi obstajala realna potreba po usklajenem urejanju teh potreb. Mi torej menimo, da le enotno urejanje lokalnih potreb znotraj tega prostora sledi k cilju kvalitete in racionalnosti in da nam druge rešitve povzročajo samo stroške. Nekoliko drugačna slika se pokaže, ko ugotavljamo javne potrebe občanov v primestju in če le-te primerjamo z ožjo mestno celoto. Hitro se da ugotoviti, da ne moremo več govoriti o identič-nosti potreb, ampak o podobnostih in nekaterih specifičnostih. V takem okolju ni več primeren način urejanja lokalnih javnih zadev, ampak govorimo le o večji ali manjši usklajenosti. Predlagali smo možnost ustanovitve primestnih skupnosti, preko katerih bi občani teh delov občine dobili institucionalno možnost izražanja svojih interesov, ki so glede na analize nekoliko drugačni, kot splošno prevladujoči v občini kot celoti. Institucionalno izražanje interesov pa ni več "jamranje posameznikov", ampak zelo resna potreba za organe mestne občine. Če je nekoliko drugačna slika v primestju v primerjavi z ožjim delom mesta, je z podeželjem v dobršnjem delu povsem neprimerljiva. V tem okolju ne moremo več govoriti o usklajenem urejanju, ampak potrebe kažejo na to, da se kar dobršen del javnih zadev mora urejati samostojno, če hočemo zasledovati cilje kvalitete in racionalnosti. Zato so naši predlogi šli v smer, da se podeželju s statutom mestne občine mora omogočiti organiziranje skupnosti s statusom pravnih oseb (npr. Vaške skupnosti). Pri tako opredeljeni teritorialni organiziranosti mestne občine sledimo k cilju, ki zagotavlja osnovne pogoje za enakomerni razvoj mesta in podeželja, kar se v praksi prepogostokrat pozablja. Za svetnike Kluba SKLD so določbe statuta, ki povsem izničujejo predstavljeni koncept, nesprejemljive. Zato je tudi naš "proti" za predlagani statut. Organizacija občinske uprave je drugo področje, kjer se naš klub z rešitvami v predlaganem statutu ne more strinjati. Namreč, z izračuni smo dokazali, da je županov koncept občinske uprave naravnan k čim večjemu številu, po nazivu dobro plačanih, uradnikov. Bistveno je predimenzioniran glede na obseg nalog in s tem tudi za več kot 10 mio. tolarjev na leto dražji, kot bi lahko bil. Ustanavljanje številnih uradov pod pretvezo, da gre za optimalno organiziranost, je milo povedano županovo sprenevedanje. V resnici gre za ustanavljanje čim večjega števila predstojniških mest, ki ga svetniki Kluba SKLD ne moremo prezreti. Predlagali smo en urad z oddelki in služb- ami. Z druge strani pa smo M deležni županove grožnje, da h zaposlil še dodatnih 30 ljudi. Če tem misli uresničiti predvoliln obljubo o sto tisoč novih delovni mest, ga moramo spomniti, d tega ne more počenjati na rača davkoplačevalcev. Torej terjam racionalno organiziranost občin ke uprave, s čemer utemeljujem naš drugi "proti" predlaganem statutu. Sprejemanje proračuna z vef ino vseh svetnikov za nas ni sprc-jemljivo. Teoretično bi se lahko zgodilo, da bi bil proračun sprejo če bi zanj glasovalo šestnajst od 31 svetnikov. Naš Klub z ozirtd na pomembnost akta, zahteva u sprejem proračuna bistveno večje soglasje in sicer vsaj dvotretinshl večino prisotnih članov, kajii preveč odprtih vprašanj, v zvezii denarjem, je še za preteklo lete. Še kot predsednik Izvršnega sveti se je g. Srečko Meh protizakoniti zadolžil za neznane namene in pri tem prigospodaril približno 20J mio. tolarjev neporavnanih računov kar sodi med argumente nafea nezaupanja pri sprejemanju preračuna. ■ ZA KLUB SVETNIKOV SW Marko JEM - Nazarska lesna industrija Bo sklad prodal Glinovo srce? Pivnica z lastno pivovarno "Pozojev hram' V nazarski lesni industriji so s certifikati in listinami za razliko do kolektivne pogodbe zbrali dovolj za odkup premoženja holdinga. Res je, da so zaposleni in upokojenci certifikate vložili tudi drugam, vendar se izračun vseeno izide. Certifikati so torej že v podjetju, njegov lastnik je Sklad za razvoj, privatizacijo pa omogoča spremenjeni zakon. Pa izračun vseeno ni povsem "čist." Delavci bodo lastninili holding, na katerem je vso premoženje, proizvodnja pa poteka v hčerinskih podjetjih. Med zaposlenimi ni prevelikega zanimanja, da bi vlagali certifikate v hčerinska podjetja, v katerih so zaposleni, bojijo pa se, da bi Sklad za razvoj prodal hčerinsko podjetje Glin Pohištvo, da bi si s tem zagotovil plačilo dolga; če to ne bi zadoščalo, pride v poštev prodaja še enega podjetja, recimo Žagarstva. Glinov dolg do sklada je seveda nastal ob prisilni poravnavi, ko je sklad odkupil terjatve upnikov, da je poravnavo lahko uspešno izvedel, obenem pa je vlagal v podjetje in mu pomagal pri sanaciji. Rezultat je znan - vsa hčerinska podjetja danes pozitivno poslujejo. Glin je torej v lasti sklada in si ne more obetati odpisa dolgov. Zaposleni se sicer zavzemajo, da bi dolg počasi odplačevali, vendar ne od nizkih plač; na skladu računajo drugače, končnega dogovora pa seveda še ni. Delavci torej so za lastninjenje holdinga, ob tem pa se bojijo, da bo sklad prodal najboljši del Glina, to je Pohištvo; morda tudi Žagarstvo. Bojazen za Zgornjesavinjčane ni odveč. Vsa desetletja je nazarska lesna industrija odločilno vplivala na razvoj vse doline, ostale industrije je malo, pa še te je veliko v drugih rokah. Mali gospodinjski aparati so Boschevi, Elkroj se v veliki meri ukvarja z dodelavnimi posli za nemškega partnerja, in zdaj naj bi izgubili še Glin, se sprašujejo zaposleni in ostali občani. MlP V prostorih Tiskarne na Štrbenkovi 6 v Velenju so pred dnevi odprli pivnico z lastno pivovarno - Pozojev hram. V njej varijo pivo po znani češki recepturi, poimenovali pa so ga po zmaju, ki naj bi nekoč živel v velenjskem jezeru. Direktorica Stanka Obrez obljublja, da bodo s pivnico pomembno obogatili turistično ponudbo Velenja. Tu se bodo vrstile mnoge naro- dopisne prireditve, ta ponedeljek pa so ustanovili klub pozojevcev. njske kulturne drobtinice >o nove knjige v knjigarno, na rireditve drugam? Mnogi ste zagotovo opazili opravičilo obiskovalkam in ovalcem velenjske knjižnice izpod peresa ravnatel-i Kulturnega centra Ivana Napotnika Vlada Vrbiča v eni ti prejšnjih številk Našega časa. V njem je kar nekaj tkov; najpomembnejši pa je ta, da je mestna občina lelenje v mesecu maju knjižnici prenehala nakazovati uedstva za nakup novih knjig, zato so ga 1. junija fovsem ustavili. Vsaj do konca leta tako v velenjski injlžnici ne bomo mogli seči po novitetah, ki jih je in jih k seveda precej. Zadnji stavki opravičila pa namignejo, ia lahko Velenjčani pričakujemo še kakšno javno vičilo, ki se bo nanašalo na druga področja kulture, tal ji predlog letošnjega občinskega proračuna reže prejtanek kos kruha. Kaj se torej obeta, kaj je v ozadju in kje so vzroki - vprašanja, ki so nas peljala do ravnatelja Vlada Vrbiča in župana Srečka Meha. akup knjig ni edini problem v KC Ivana Napotnika Vlado Vrbič že uvodoma ■prizna": "Spopadamo se s splo-do nelikvidnostjo, ki je nastala udi zato, ker še nimamo porav-lanih vseh stroškov za prired-ve in proslave, ki smo jih pripravili v lanskem letu." Stalni primanjkljaj v Kultur-im centru se giblje med 10 in 15 lilijoni tolarjev; žiro račun je blokiran, doliv sredstev pa prelomen, da bi se lahko "zma-lali" iz rdečih številk. Pa vendar je tu že mesec junij in na polovici eta v Kulturnem centru Ivana Napotnika sploh ne vedo, kaj jim bo prinesla jesen, ko naj bi bil sprejet tudi občinski proračun. Še več, ne vedo natančno, kaj jim bo prineslo poletje. "Pripravili smo program za 11. poletne kulturne prireditve, ki naj bi se potekale na Velenjskem gradu in na Cankarjevi cesti, vendar jih bomo zaradi pomanjkanja sredstev izvedli le polovico; toliko, da ne zamrejo. Če bi želeli izvesti celoten program, bi potrebovali 7 milijonov tolarjev. V zraku je Pikin festival, založništvo miruje. Že tri leta imamo v ta namen 500 tisoč tolarjev sredstev, s tem pa ne moreš izdati niti ene knjige. Zavedamo se, da bomo jeseni težko prodali dvojni abonma, kot smo ga v lanskem letu. Družinskih večerov do jeseni ne bo več, potem bo vse odvisno od denarja. Obnavljanje ali vzdrževanje objektov so le želja, še za lansko leto nimamo pokritih investicij za varstvo kulturne dediščine." Osnutek letošnjega proračuna jim tudi ne obeta posebej optimističnih načrtov. Če bo obvel- b 1 H ji ■t . ^Hr. •Si II jŽ '9 g|; Ji flBHBF^ - Kulturne drobtinice ali drobtinice za kulturo jala postavka okoli 74 milijonov tolarjev za kulturo, bo to po besedah Vlada Vrbiča še vedno vsaj 20 milijonov premalo, da bi pokrili osnovne stroške. "Sredi leta še vedno ne vemo, kako bomo poslovali v tem letu," še doda. V KC IN so seveda računali, da bodo vsaj lanski dolgovi do sedaj pokriti. Obljube s strani občine, da se bo vse uredilo, imajo, a od obljub žal ne morejo živeti. Vseh projektov pa se lotijo prav z "žegnom" občine, to nam je potrdil tudi župan Srečko Meh. Skupaj pretehtajo, kaj je dobro izpeljati in v to tudi gredo. Proračun je (spet) premajhen za vse Župan mestne občine Velenje Srečko Meh nam je o položaju kulture v občini povedal: "Mislim, da ni nikogar, ki bi imel dovolj sredstev iz proračuna. To se dogaja kulturi in tudi vsem ostalim. Danes težko govorimo o tem, koliko bo letos dobila kultura v občini Velenje, saj še ni sprejet državni proračun. Dokler ne bomo dobili odgovora, kalikšen bo letošnji občinski proračun, ne moremo govoriti o posameznih postavkah." Vsi proračunski porabniki v letošnjem letu koristijo dvanajstine, ob tem pa je Srečko Meh poudaril, daje občini Velenje dovoljeno porabiti le 91% povprečne porabe na prebivalca v državi. Če bi, recimo, Knjižnica v evropskem vrhu, a ne povsod ... Ob koncu leta 1994 je fond knjig v Knjižnici Velenje obsegal 103 tisoč enot; od tega je izposoji na dom namenjenih 97.500 knjig ali 2,3 knjige na prebivalca (stare) občine Velenje. Kljub nakupu nekaj več kot 6 tisoč novih knjig se je fond povečal za manj kot 4 tisoč. Zato, ker so zaradi nevzdržnih prostorskih razmer prisiljeni odpisati več kot 2 tisoč knjig, kar je trikrat več, kot predvidevajo pravila odpisovanja v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Struktura knjig se je spreminjala v korist strokovne literature in priročnikov (ki niso poceni), v lanskem letu so kupili le 11 % leposlovja. Obisk v knjižnici se še vedno povečuje, že v lanskem letu pa jo je dnevno obiskalo v povprečju 280 bralcev. Število vpisanih aktivnih članov je skoraj 10 tisoč, v enem letu pa posodijo 200 tisoč knjig. Številke. Ki pa povedo, da sodi velenjska knjižnica v sam vrh slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, še več - velenjska knjižničarka je izposodila dvakrat toliko knjig kot poprečna knjižničarka "produktivne" Evrope. In to v prostorih, ki so za 2 tretjini manjši od tistih, kijih predvidevajo mednarodni standardi. Ob tem redno pobirajo članarino in stroške opominov, zato ustvarijo precej lastnih sredstev ... Plače zaposlenim v Centru predpisuje in daje država, vendar bi si lahko izplačevali 12% stimulacijo, pa niti pomislijo ne na to. Muzej recimo ustvari 20% lastnih prihodkov, kar ne uspeva nikomur v Sloveniji, beleži celo večji obisk kot Narodni muzej ... V lanskem letu so za nakup knjig v knjižnici dobili 12,7 milijona tolarjev, porabili so nekaj več, ker so računali, da bodo letos kupili manj. Toliko sredstev bi morali po predpisih države dobiti tudi letos; 4,5 milijona republiških in 8 milijonov občinskih. Do maja, ko se je dotok sredstev ustavil, so dobili 2,2 milijona republiških in 2,177 milijona občinskih sredstev. Zapravili pa so že več, saj knjige nabavljajo, ko te pač izidejo. In kaj sedaj? Pred njimi je dolgo vroče poletje, v katerem bodo nestrpno čakali na jesen in tisto, kar jim bo ta prinesla ... imeli 136% dovoljene porabe, kot jo imajo v Ljubljani, bi bilo stanje bistveno boljše. "S Kulturnim centrom se sproti pogovarjamo o posameznih projektih. Reči, na primer, da letos ne bomo imeli abonmaja, preprosto ni možno. Plačila zamikamo, vendar jim nakazujemo toliko sredstev, kot lahko." ■ Bojana Špegel foto: L. Ojsteršek fj>ornj[a Savinjska^dolina Poslej brez sklada stavbnih zemljišč?! Nastanek petih novih občin l področju Zgornje Savinjske [■Zadrečke doline je s sabo, razumljivo, prinesel tudi precej icdorečenosti in problemov. Med nje vsekakor sodi Sklad stavbnih zemljišč bivše skupne ibčine Mozirje. Ta problemati-ta seveda ni posebnost tega področja, je pa posebej zanimi-n zaradi dejstva, da tega skla-Ja v bodoče ne bo več. Sklad je trenutno sicer še sa-mostojna pravna oseba s svojim Sro računom in upravnim odbo-»m. Ta odbor je imenovala sku-piiina nekdanje mozirske občine It leta 1993, članom pa je mandat potekel točno letošnjega 11. juniji Sveti vseh petih občin morajo jato nujno na prvih naslednjih sejah razpravljati o podaljšanju nandata. Ta naj bi trajal do konca tega meseca (?), bolje rečeno do priprave in sprejetja aktov delitvene bilance bivše občine Mozirje. Sklad trenutno razpolaga z okrog deset milijoni tolarjev. Ta sredstva so se v sklad natekla od leta 1992 do letošnjega februaija, ko so se župani vseh petih občin dogovorili, da se sredstva od takrat naprej nakazujejo neposredno na vsako občino posebej. Strokovna služba sklada je že pomladi pripravili predlog nove vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog sta v eni od treh možnih različic sprejela občinska sveta v Lučah ob Savinji in Mozirju, v drugi nazarski občinski svet, v Gornjem Gradu in na Ljubnem pa nove vrednosti točke še niso sprejeli. Pred štirinajstimi dnevi se je sestal upravni odbor tega sklada, na katerem so sodelovali tudi župani vseh petih občin, sestanek pa naj bi odločil o bodoči usodi sklada in njegovem bodočem delovanju. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da skupnega sklada naj ne bi bilo več in da ga tudi v posameznih občinah naj ne bi ustanavljali. Sklada ali skladov stavbnih zemljišč torej naj ne bi bilo več, ostala pa naj bi strokovna služba, ki bi pokrivala področje stavbnih zemljišč in pripravljala vse potrebne dokumente za vseh pet občinskih svetov. Sedež naj bi imela seveda v eni od petih občin, kar še ni dogovorjeno. Vse torej kaže, da je usoda sklada odvisna od datuma in dneva delitvene bilance nekdanje občine Mozirje. mjp Seja Svete Zelen i h^ S I o vjen i je Od države bodo terjali plačilo odškodnin in rente Novo vodstvo zbornice Na Zgorenjesavinjski obrtno podjetniški zbornici Mozirje je bilo v minulih tednih precej pestro. Najprej se na prvi seji sestali delegati nove skupščine te zbornice, vendar so »speli izvoliti Ie predsednika skupščine. Poslej jo bo vodil Zlatko Vitanc, zapletlo pa se je pri volitvah predsednika in dveh podpredsednikov zbornice. Večina se namreč ni strinjala s Ifredlaganiraa kandidatoma, zato so te volitve preložili. Prejšnji teden so na novi seji skupščine volitve le opravili. Predsednik zbornice je tako Franc Benda, podpredsednika pa Jakob Filač in Jani Kramer. Novo vodstvo ima v tem času polne roke dela, saj je treba poskrbeti še za oblikovanje ostalih organov zbornice, nov izvršilni odbor bodo med drugim sestavljali tudi predstavniki iz vseh petih občin, pripraviti pa je treba še delovne načrte in ostale dokumente. Zanimivo pri tem je, da se je zapletlo tudi pri imenu zbornice. Obrtna zbornaica Slovenije namreč vztraja pri enotnem imenu "območna zbornica", glede na novih pet občin pa v Mozirju vztrajajo pri sedanjem imenu Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje. Potrditev ali zavrnitev tega imena naj bi iz Ljubljane prejeli v teh dneh. mjp Zeleni Slovenije so na svoji šesti seji v soboto v prostorih šoštanjske termoelektrarne večino časa namenili seznanjanju z delom vlade glede varstva okolja, z načrti Termoelektrarne Šoštanj, ter z ugotovitvami ERIC-a, po tem, ko že nekaj časa obratuje čistilna naprava na četrtem bloku. Gost Zelenih Slovenije, državni sekretar za varstvo okolja Radovan Tauzes je poleg ostalega opozoril na dejstvo, da Slovenija v Evropi glede emisij žvepla zaseda nehvaležno predzadnje mesto. Na Norveškem pa je Slovenija podpisala protokol, ki nas zavezuje, da do leta 2002 emisijo, ki znaša danes 60 kilogramov na prebivalca, prepolovimo. To naj bi dosegli z izgradnjami razžveplalnih naprav, s poostreno kontrolo vsebnosti žvepla v tekočih gorivih in z umikom nekvalitetnega domačega premoga iz široke potrošnje. Emil Šterbenk, iz zavoda za ekološke raziskave ERICo, je člane sveta Zelenih seznanil z rezultati, ki jih s pomočjo meritev ugotavljajo v okolju. Te so {»kazale, da so posledice zagona razžveplaine naprave na četrtem bloku in postavitve zaprtega krogotoka tehnoloških voda Termoelektrarne Šoštanj pre- sprejeli sklep - Vane Gošnik, predsednik ZS: "Svet Zelenih izraža zadovoljstvo zaradi dejst-da obratuje razžveplalna va naprava na IV bloku elektrarne, svet bo vladi predlagal, da odstrani vse ovire, zato da se senetljivo vzpodbudne, v Velenjskem jezeru je manjši PH, prav tako pa letos niso opazili za ta letni čas sicer prisotnega pojava bele Pake. K razpravi so Zeleni Slovenije povabili tudi direktorja termoelektrarne Jaroslava Vrtač-nika, ki je predstavil prizadevanja za pričetek izgradnje razžveplaine naprave na petem bloku TEŠ, ob koncu pa so člani sveta Radovan Tauzes in Vane Gošnik začne fizično graditi naprava še na V bloku. Obenem svet terja, da se uredi vprašanje odškodnin za preteklo onesnaževanje okolja in končno, da se uredi vprašanje tekočega izplačevanja rent zaradi uporabe prostora v Šaleški dolini za proizvodnjo električne energije za področje celfe države". ■ ao foto leši KULTURA a 1995 Naše sodelovanje v akciji S knjigo v svet Japonski pisatelj S. VVatanabe je v letošnji poslanici ob dnevu mladinskih knjig zapisal: "Trdno verujem v moč knjige. Branje je dejanje, ki je samotno, hkrati pa nas povezuje z ljudmi vsega sveta. Če bi se vsi otroci lahko naučili brati in če bi imel vsak človek vsaj eno knjigo, bi to v bistveni meri pripomoglo k zmanjševanju vojn in sporov na svetu." Učenci in učitelji naše šole verujemo v moč knjige, zato smo tudi letos v velikem številu sodelovali v akciji S knjigo v svet. Strinjamo se z mnenjem japonskega pisatelja S. W., ki trdi, da nas prebrane zgodbe pomirjajo, nam širijo obzorje, nas učijo prijaznosti, iz njih pa tudi črpamo pogum in samozavest. V tem šolskem letu je prebralo in povedalo svoji mentorici vse predpisane knjige na naši šoli 363 otrok. Povedati moramo, da so v tej kulturni akciji sodelovali v prvih, drugih in tretjih razredih prav vsi učenci, kar se ne zgodi vsako leto. Učencem razredne stopnje smo pripravili prireditev, na kateri je bil naš gost znani slovenski igralec, režiser in lutkar gospod Nace Simončič, ki je otroke navdušil in razvedril s svojim Tačkom. Še prej pa smo si ogledali prijetno in poučno igrico, ki so jo zaigrali učenci predmetne stopnje pod vodstvom mentorice ga. Darje Lah. Za sceno je poskrbel likovni pedagog g. Boris Oblišar. Učencem predmetne stopnje pa smo ob zaključku bralne akcije S knjigo v svet pripravili prireditev, na kateri smo staršem in bralnim značkarjem uspešno predstavili projektno nalogo o Latinski Ameriki. Pri tej nalogi je sodelovalo triindevetdeset sedmošolcev in naslednji mentorji: Ivan Planine, Nataša Lipovšek, Marjan Mulič, Darja Lah, Eka Vučina, Alojz Fidej, Milan Copot, Boris Oblišar, Ana Seher, Tadeja Rudolf in Savina Bohak. Lepo zaključno prireditev je pripravila ga. Jana Žičkar. Naša gosta sta bila pisatelj dr. Borut Korun, ki nam je povedal mnogo zanimivega o Latinski Ameriki in pevec g. Alberto Gregorič, ki nas je navdušil z latinsko ameriško glasbo. Že med pripravo projektne naloge sta sedmošolcem o omenjeni temi predavala znana Velenjčana: ga. Ana Seher in g. Ivč Kotnik. Omeniti moramo, da sta bili dve knjigi g. Boruta Koruna -Kača Jaguar in Kondorjev klic, v programu za bralno značko za učence osmih razredov. Pisatelj v njih opisuje svoje vtise s potovanj po Latinski Ameriki. Naj ostanejo še naprej knjige - naše skupno doživetje! ■ Knjižničarski krožek OŠ Gorica Slikarska kolonijjaALU 95 Letos kar 17 udeležencev Kulturni center Ivana Napotnika je tudi letos pripravil slikarsko kolonijo študentov in slušateljev specialke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Tokrat že šestič po vrsti. Sedemnajst mladih umetnikov bo ustvarjalo v Velenju in okolici od ponedeljka do petka, torej ves ta teden. Motiviko bodo udeleženci seveda iskali sami, vendar bo organizator poskrbel tudi za nagrade; nagrajen bo najboljši motiv Velenja, ena od nagrad pa bo tudi samostojna razstava v Galeriji KC Ivana Napotnika. »bš, foto: Leši Ob dnevu gradbincev otvoritev razstave Osma slikarska kolonija Vegrada Vegrad, velenjsko gradbeno podjetje, že dolga leta skrbi tudi za kulturno dogajanje, posebno pozornost pa posvečajo slikarstvu. V njihovem razstavnem prostoru na Prešernovi se je predstavilo že veliko umetnikov, v torek pa so otvorili razstavo likovnih del 8. slikarske kolonije Vegrada, ki so jo letos organizirali v prelepi okolici Dobrne, udeležilo pa se je je 12 umetnikov. "Vreme nam je bilo naklonjeno. Z velikim elanom smo slikali v različnih tehnikah: v olji v akvarelu, s tušem in s pašteta Slikali smo stare mline, stan kmečko domačijo v Polžab, razpadajočo vilo Ružičko it vedute Dobrne in okolice," jt zapisal mentor Arpad Šalamom vabilo na odprtje razstave Udeleženci so ob koncu narisi tudi skupinsko sliko, v olju... Slikarska kolonija je po pol mm uspela; ob dobri organizacij Vegradovih sodelavk Jožice ii Zdravke je nastalo veliko slikar skih del, od katerih najkvalitel nejše lahko vidite na razstavi' razstavišču Vegrada v Velenju« na razstavi v Ljubljani. Peter, volk in drugi gostje V ponedeljek so udeležence kolonije sprejeli v Galeriji, potem pa so se razkropili na vse strani doline. Ustvarjat, seveda. Plesniateater mladih Velenje Na velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega že vrsto let deluje oddelek za izrazni ples, ki ga vodi plesna pedagoginja Karolina Mavec. Veliko mladih si vsako leto nabira plesno znanje, od klasičnega baleta do izraznega plesa. In vsako leto to, kar se naučijo, tudi pokažejo. Letos so pripravili glasbeno pravljico Peter in volk, ki so jo mladi plesalci res prikupno izvedli. Večer pa so popestrili tudi z drugimi plesnimi točkami. ■ foto: Leši Mladi plesalci Karollne Mavec med nastopom Uspešno prvo šolsko leto 'VURBERK 95" "Ansamblu Petra nagrada Radia Velenje Vurberk je idiličen kraj na južnem delu Slovenskih goric. In ravno na tamkajšnjem gradu je bil v soboto, 17. junija, 4. festival vokalno-instrumentalnih skupin slovenske domače glasbe. Že prejšnji trije festivali so poželi pri občinstvu lep uspeh, zato je bilo pričakovati enako tudi letos, kljub temu da so manjkali trikratni zmagovalci "Slapovi". Tako je tudi bilo! Obisk je bil izreden na improviziranih tribunah grajskega obzidja. Prvič je prireditev direktno prenašal Radio Maribor, vodila pa sta jo uveljavljena voditelja Ida Baš in Janez Toplak. Nagrade za nastopajoče so prispe- vale lokalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Velenje za najboljše besedilo (ki je pripadla Ansamblu Petra Finka). Na "Vurberku 95" so nastopili tudi Velenjčani, ki so se dobro odrezali: Ansambel Dan in noč (prejeli nagrado za najboljšo skladbo po oceni radijskih postaj in drugo nagrado za večglasno petje), Ansambel Simona Leg-narja (3. nagrada za večglasno petje) in Podkrajski fantje. Skratka, "Vurberk 95" je lepo uspel, temu pa je pripomogel tudi Radio Velenje! ■ Jure Beričnik Od lanske jeseni, pravzaprav od začetka šolskega leta, v Velenju deluje Plesni teater mladih, ki ga vodi Tatjana Jamnik-Pocajt. Mladi, vsi še osnovnošolci, so pod njenim vodstvom letos pripravili dva skeča. Na kratko izvedbo so se omejili tudi zato, ker so se sestajali le enkrat na teden. In kako leto ocenjuje Tatjana? "Imeli smo štiri za nas pomembne nastope. Ob novem letu smo se predstavili na ulici s skečem Klovni gredo, marca smo sodelovali na dobrodelni prireditvi ob materinskem dnevu, udeležili smo se gledališko-lutkovnega maratona v Slovenj Gradcu, pred kratkim pa še Škratovanja v Mariboru, Mislim, da je uspeh, da smo dobili na osnovi našega nastopa na Linhartovih srečanjih povabilo za sodelovanje preko agencije, ki se ukvarja s ponujanjem otroških prired-itev po vsej Sloveniji, točko pa moramo še razširiti. Ali bomo to izvedli, je odvisno tudi od članov skupine, ki bodo letos odšli na srednje šole, vendai upam, da bodo vseeno ostali \ njej. Med njimi je namrei nekaj izrazitih talentov." Jeseni jih torej čaka velike dela, dobili pa bodo tudi nove ime. Že do novega leta obljubi jajo kakšno novo točko, v kater bodo združene prvine plesa gibanja in gledališča - to pa Ple sni teater mladih goji že danes. m ti Popravek jrabila Predstavitev knjige bo v sredo! Iz velenjskega premogovnika so sporočili, da za danes, četrtek, 22. junija, napovedani kulturni večer na velenjskem gradu ob izidu knjige Zgodovina premogovnika Velenje, odpade. Prireditev bo v sredo, 28 junija, ob 18. uri. Vabljeni! j [Zgodilo se je...22. rožnika I Leta 1926 IV Slovenskem narodu so objavili vabilo za taborjenje s I čudovitim opisom taborniškega oziroma gozdovniškega življen- |ja: ■ "Gozdovniki, čujete vabeči I klic iz džungle? Sneg je skopnel v gorah, trava je dorasla in tihi I gozdovi so se odeli in skrili v zelenje. Rahel šelest pa gre skozi I temne lesove in skrivnostne goščave, iz džungel se čuje srn- Ijakov be - a - uu, v rosnih jutrih zalaja rdeči lisjak in ptičji zbor I prepeva vse do mraka. - Mladi fant in dekle, ali čujeta te klice, I to vabeče radostno pesem narave, ki vaju vabi v svoj objem, v I svoje naročje. Odzovita se mu in preživita svoje počitnice v priro- Idi, prirodi naši materi, ki nam nudi zdravje in radost. - | Združenje slovenskih tabornikov bo priredilo za svoje člane 3 tedensko taborenje v Vratih, pod Sivim Triglavom. Stroški za taborenje bodo znašali 70 Din tedensko. - Prijave za taborenje, ki bo trajalo od 6. do 27.julija t.i., se sprejemajo le do 26. junija in sicer ob sobotah od 16. ure dalje v Narodnem domu, pritličje, desno." Le nahrbtnik še vzemite in že ste lahko v naravi, ki vabi in vas pričakuje! Ker smo ravno pri naravi, naj tokrat povzamemo še en članek na to temo, ki je bil objavljen v isti številki Slovenskega naroda, z naslovom "Jok živali": "Živali razpolagajo ravno tako z organi za plakanje kakor z organi za smeh. Svinje, osli, mule, razne vrste jelenov, opice, goveda in žirafa pretakajo prave solze, kadar so žalostne. Opice plakajo, ako jih užališ ali kadar so nepričakovano prevarjene. Jelen plače, ko vidi, da ne more svojim zasledovalcem uiti. Ga. Burton pripoveduje, da je videla v puščavi levinjo, ki se je jokala. Oslica, ki se je bila zadrla v 12 palcev dolg trn, je svojo bol in muko kazala na gobcu, iz oči pa so ji tekle solze. Znani izsle-dovalec Livingston pripoveduje, kako je nekoč našel opico, ki je plakala z glasom, podobnim človeškemu glasu, in sicer vselej, kadar je opico vzel v roke. Dr. Borlage je na Javi ustrelil žensko opico, ki je pestvovala mlado dete. Opica - mati je poginila jokajoč. Žirafo, ki so jo pogodili s sulico, so našli s solzami v očeh." Živali, kjer sicer velja zakon narave, znajo velikokrat biti mnogo bolj čuteče kot to znamo biti ljudje. Leta 1970 Mariborski Večer je objavil članek s šaljivo tematiko: "V Velenju se bodo srečali debeli in suhi nogometaši. V okviru športnih tekmovanj rudnika pripravljajo za nedeljo, 28. junija v Velenju nogometno tekmo med debelimi in suhimi. Sodniško trojko te zabavne tekme bodo sestavljale ženske. Zmagovalci dobijo prehodni pokal Talisa iz Maribora, Začetek tekme je napovedan za 17. uro, predtem pa bodo nogometaši v sprevodu korakali po Velenju." Take tekme so ponavadi polne komičnih situacij in zabavnih pripetljajev, rezultat pa tako ali tako ni važen. ■ Damijan Kljajič RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK Na drugo mesto se je po šttrlh glasovanjih povzpela Nuša Mecilošek (Moji babici). MA.X cln"b vabi Četrtek, 22. 6. ROČK VEČER DJ Aleš Uranjek JAMESON WEEKEND Petek, sobota: JAMESON PARTY 107,8 MHz ItAIIIO VELENJE MNENJA, ODMEVI Tam so namreč v organizaciji velenjskega kluba Max in podjetja Gama d.o.o., uvoznika piva Heineken in Guiness za Slovenijo, nastopili zagrebški Soulfingersi. Simpatična in številčna zasedba, ki v polni sestavi šteje enajst članov (v Velenju je zaradi bolezni manjkala ena pevka), se je odločila, da bo svoje glasbeno znanje, ki ni malo, posvetila postvarjanju značilne sou-lovske in bluesovske glasbe šestdesetih let. Njihovo delo je usmerjeno predvsem v žive nastope, čeprav so se že predstavili tudi z izdajo nosilca zvoka. Največji čar so torej njihovi odlični živi nastopi, ki z brezhibnimi interpretacijami soul klasik uspevajo pričarati enkratno vzdušje. Da je temu res tako, smo se minulo soboto lahko dodobra prepričali na lastne oči in ušesa. V dva dela razdeljen nastop je sicer res šele v svojem drugem delu dvignil na noge maloštevilno, številnih drugih. Obiskovalci so bili tako navdušeni, da so nastopajoče kar trikrat priklicali na bis in jih pustili z odra šele po tretjem dodatku, ko so se zagrebški gostje za ta večer dokončno poslovili z nekoliko Soulfingerse v Velenju spet videli in drugič zato, ker je prvi koncert pač neponovljiv. Kljub temu pa upajmo, da se bo to vendarle zgodilo. Čimprej! ■ MiČ r i i i i i i LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 26. junija, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. ANJA RUPEL 2. PANIKA 3. DANILO KOCIJANČIČ 4. SPIN 5. TRIO VIKTORJI Si\viiyiv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.O. Na trgu 14 . . 63330 MOZIRJE . Mn7lVffi Tel 832 840 SaV/fl/S M0*1^» V tem času boste z NAKUPOM nad 3.000 SIT sodelovali pri ŽREBANJU z več kot 150 NAGRADAMI! *** IZREDNA PONUDBA - UGODNE CENE *** Nekaj Iz ugodne ponudbe: ^ POSLOVALNICA ŽELEZNINA Mozirje In Rečica apno 407,00 SIT/vreča cement UGODNO! POSLOVALNICA SAMO toaletna torbica od 300,00 SIT dalje platnene torbice od 2.184,00 SIT dalje ^ PAPIRNICA MOZIRJE fotoalbumi že od 615,00 SIT dalje NOVO - NING B igrice! Ž BLAGOVNICA - ODDELEK POHIŠTVA jogi 190x90 samo 9.840,00 SIT Postelja jogi 200x160 56.493,60 SIT ^ BLAGOVNICA - ODDELEK TEKSTILA AKCIJSKE cene Rašica - do 50 % popusta AKCIJSKE cene KORS Rogaška Slatina - do 40 % popusta ^ NIKAR NE SPREGLEJTE izjemne ponudbe v PRODAJALNAH Z ŽIVILI (Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Gornji Grad)! (U Priporočamo ugoden nakup novih in rabljenih vozil v Levcu Zelo ugodno posojilo !!! i obrestna mera R + 9,5 % za 500.000 SIT potrebni OD 41.500 SIT, obrok 4 leta 13.716 SIT za 750.000 SIT potrebni OD 62.000 SIT, obrok 4 leta 20.573 SIT za 1.000.000 SIT potrebni OD 82.500 SIT, obrok 4 leta 27.431 SIT Vozila v zalogi, za takojšnjo dobavo R - 5 Five, CLIO, R - 19, Laguna 1,8 . RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54, 63301 Petrovče RENAULT Tel. 063 / 452 - 515 ziv^ja Skale • • • • • 40-letnica gasilskega društva V Škalah bomo konec tega tedna proslavili 40-letnico delovanja gasilskega društva. Za ta visoki jubilej bomo pripravili več prireditev. Petek, 23. junija, ob 16. url postavljanje mlajev; sobota, 24. junija, ob 19. uri svečana j Upravnega odbora društva s podelitvijo priznanj Gasilske zveze Slovenije, ob 21.30 url kresova«-je; nedelja, 25. junija, ob 14. uri družabno srečanje gasilk Gasilskih zvez Velenja, Žalca, Mozirja in Mislinjske doline, ob 17. uri razglasitev rezultatov srečanja, ob 17.30 uri sprejem gostov, ob 18. url prlčetek svečanosti ob 40. obletnici društva, dnevu gasilca Gasilske zveze Velenje in sprejem pionirskega praporja. Ob 19. uri ZABAVNA PRIREDITEV s Heleno BLAGNE, Globus BANDOM in Šaleškim ODMEVOM. Naše praznovanje bo z vašo prisotnostjo še slovesnejše. Na pomoč! Predsednik GD Skale, Edi Lipnlk Prav nič ne odlašajte, tisto kar se je vam še včeraj zdelo nedosegljivo, lahko uresničite z Vegra-dovo pomočjo. Pokličite njihovo prodajno službo še danes in si zagotovite prostor za lastno dejavnost 22. junija IS 195 OBJAVE KAK ČAS 9 v- UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC VAM NUDI MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 1. OSNOVNO ŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Osnovna šola za odrasle, 7., 8. razred BREZPLAČNO ■ UŽU - usposabljanje za življenjsko uspešnost BREZPLAČNO 2, USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA I. IN II. STOPNJA ■ Zidar za zidanje in ometavanje ■ Tesar opažev ■ Krivilec armature ■ Skladiščni delavec ■ Skladiščni in transportni delavec 3. SREDNJESOLSKI PROGRAMI IV. IN V. STOPNJA ■ Strojništvo IV. st. ■ Strojni tehnik V. st. ■ Elektrikar IV. st. ■ Elektrotehnik V. st. ■ Oblikovanje V. st. ■ Ekonomsko komercialni tehnik V. st. ■ Trgovec IV. st. 4. PROGRAMI USPOSABLJANJA PO V. STOPNJI ■ Program usposabljanja za računovodjo ■ Program usposabljanja za poslovnega sekretarja NOVO! ■ Program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih NOVO! 5. VIŠJE IN VISOKOŠOLSKI PROGRAMI VI. IN VII. STOPNJA ■ Visoka upravna šola: javna uprava VII. st. (1. in 3. letnik) ■ Fakulteta za organizacijske vede Kranj: - organizacija dela VI. st., - organizacijska informatika VI. st. ■ Pedagoška fakulteta Maribor: - predšolska vzgoja VI. st., - razredni pouk VII. st. 3. letnik NOVO! v Informacije: tajništvo UPI - Ljudske univerze Žalec vsak delavnik med 7. in 16. uro, v času med 1. 7. in 1. 9. vsak delavnik med 8. in 12. uro. Telefon: 715-401, 715-402, fax: 715-402. Prijave za vpis: osnovna šola - osebno ali po telefonu, srednje šole in programe usposabljanja: obr. DZS 1.20 do 25. 8., višje in visoke šole - obr. DZS 1,71/1 do 11. 9. ŠOLA PRIJAZNIH LJUDI - POT DO ZNANJA IN USPEHA« t* * HCffl OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Le malo proizvodov nosi znak slovenske kakovosti, med njimi pa so tudi proizvodi OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ proizvajalca NOVA OPREMA iz Slovenj Gradca. Izkoristite najnižje možne cene oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času od 21. - 25. junija NA 3. SLOVENJEGRAŠKEM SEJMU PREZENTA 1995. PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS V HALI A! INFORMACIJE: PRODAJALNA NOVE OPREME TEL.: 0602 /44-185 0602 / 42 - 051 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Malčki so navdušili ŠMARTNO OB PAKI - V petek zvečer so malčki iz šmarskega vrtca navdušili nabito polno dvorano tamkajšnjega kulturnega doma. Predstavili so se s pesmijo in plesom, pred dvorano pa so se predstavili z lepo razstavo svojih izdelkov, ki so jih ustvarili med letom. Bila je to zaključna prireditev, z njo pa so obeležili tudi 25 - letnico vrtca v Šmartnem ob Paki. bjp Žalec V vasi Drucova na Konovem res veseli »•••••••••••••••••••••••••••••••a KS Podkrai - Kavče bo praznovala ••••••••••••••••••••••••••••• V krajevni skupnosti Pod-kraj - Kavče bodo letos pripravili kar celotedensko praznovanje in vrsto prireditev v počastitev krajevnega praznika. Večina dogodkov bo tekmovalnega značaja, v različnih disciplinah pa se bodo krajani pomerili s krajani sosednje krajevne skupnosti Šentilj. Ker si seveda želijo, da jih pridete bodriti in se z njimi veseliti tudi vi, poglejmo, kaj vse so pripravili. Prvi dan praznovanja, ta sobota, bo posvečena predvsem počastitvi delovne zmage, to pa je nova javna razsvetljava pri cerkvici sv. Jakoba. Ob 18.00 uri bo v njej maša, KUD "TRIM" pa bo poskrbel za kulturni program pri lipi, v katerem se bodo predstavili pevci in dramska sekcija. Da se bo večer veselo zaključil, bo poskrbela instumentalna skupina Sušeč, pripravili pa bodo tudi piknik. Javno razsvetljavo bodo otvorili ob 21.00 uri, pol ure kasneje pa bo na Cvenkovem vrhu zagorel kres. V ponedeljek ob 16.00 uri se bo v Domu krajanov v Kavčah pričelo šahovsko tekmovanje med ekipama KS Pokdraj-Kavče in KS Šentilj. V torek ob 16.00 pa bo zaživelo balinišče v Podkraju; iste ekipe se bodo pomerile v balinanju. V sredo bo izjemno živahno v Roprčah, kjer se bodo ob 16.00 uri pričele prave kmečke igre. Moške in ženske ekipe se bodo pomerile v košnji, grabljenju, sestavljanju lojtrskega voza, nalaganje lojtrskega voza, panoramski košnji in drugem. Naslednji dan bo posvečen športu; ob 18.00 uri se bo pričel tek posameznikov in ekip. Start in cilj bo v Kavčah pred Domom krajanov, od tu pa se bo pričel tudi gorski tek na 6,5 km. Tudi petek bo športno oh van; na nogometnem igi Podkraju bo ob 16.00 uri turnin malem nogometu med ekipai KS Podkraj-Kavče, KS Šentilj in Mestno občino Velenje. V soboto bodo pred domom krajanov v Kavčah pripravili Se zaključno prireditev, ki bo Se posebej vesela. Pričela se bo ob 18.00 uri, v programu pa bodo | sodelovali pevska in dramska sekcija društva TRIM, folklorna skupina "Koleda" in Podkrajski fantje, ki bodo poskrbeli tudi za veselo razpoloženje. Za pijačo i jedačo bo seveda dobro poskrbljeno, zato se le odzovite vabilu krajanov Kavč in Podkraja, ki so jim pri organizaciji prireditev na pomoč priskočili številni sponzi ji, večinoma obrtniki domačini. ■ Bojana špegel Slatine pri Šmartnem ob Paki Mlade zgodovinarke so navdušile V nedeljo popoldne je bilo lepo in prijetno pri "kajžici v Slatinah." Šmarsko turistično društvo je namreč poskrbelo za predstavitev raziskovalne naloge, za katero je zgodovinski krožek na tamkajšnji osemletki, krožek deluje že od leta 1981 in ga z največjo mero prizadevnosti vodi Lija Modrijan, lani prejel zlato republiško priznanje. Zakaj predstavitev in priznanje mladim zgodovinarkam šele sedaj? Zato, ker šmarski turistični delavci za ta uspeh niso zvedeli prej, je "priznal" predsednik Turističnega društva Franc Kačičnik, ko se je iskreno zahvalil učenkam in mentorici, obenem pa vsem skupaj zaželel, da bi se ob takšnih priložnostih srečali še večkrat. Hiša revnega stanu, kot so dejali je stara več kot 150 let, zgrajena je v alpskem slogu in ena redkih daleč naokrog, ki še ima črno kuhinjo. Učenke so jo celovito raziskale, nalogo so bogato ilustrirale, o njej so celo posneli film, v nedeljo popoldne pa so svoje raziskovalno delo blesteče predstavile. Zaslužile so si* priznanje vseh prisotnih, tudi župana Ivana Rakuna, ki se jim je prav ganjen zahvalil in jih spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju s tako plemenitim namenom. Seveda velja zahvala tudi lastniku Jožetu Drofelniku, ki kajžice ne dovoli podreti, želi jo ohraniti v vsej njeni prvobitnosti, učenkam pa je pri raziskovanju veliko pomagal. Res, bilo je to lepo in prijetno srečanje in vsak si je zaželel še več takšnih in podobnih nedeljskih popoldnevov. miP To je v govoru ob priložnostni slovesnosti, ki so jo v vasici Drucova pripravili v petek, zatrdil predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik. In v Drucovi ga kmalu ne bo več, saj so ravno v teh dneh zaključili z izgradnjo prve faze komunalne ureditve, poleg tega pa so dobili kar nekaj kvadratnih metrov nove asfaltne preobleke. Vse to je za vas, ki meji na mestno odlagališče odpadkov in je tudi sicer precej ekološko obremenjena, še kako pomembno. Še posebej, če vemo, da v se v njej 4 domačije preživljajo izključno s kmetijstvom, preostali dve pa sta polkmetiji. Ni čudno, da so se srečanja pri Krničnikovih udeležili mnogi sosedje in tudi veliko občinskih mož, med njimi tudi župan Srečko Meh, ki je pozdravil prisotne in jim čestital za dobro opravljeno delo. Še posebej je pohvalil Karlija Stropnika, potem pa krajanom predstavil še nekaj projektov, ki v tem času potekjo v občini Velenje. V KS Konovo imajo letos še veliko načrtov, vendar pravijo, da se bodo lotili le tistih, za katere bodo gotovi, da bo denar. Dokler ne bo sprejet proračun, zato le načrtujejo, vsekakor pa je veliko dela že postorjenega, marsikje do druge faze, zato jim dela ne more zmanjkati. O pridobitvi v Drucovi pa nam je Karli Stropnik povedal: "Že dolgo smo načrtovali, da v vasi Drucova rešimo problem izliva fekalnih voda in da ob tem naredimo povezavo za hiše, ki so pod Šembriško cesto. Te so imele dosedaj prečrpa- vanje urejeno z lastno črpalko, fekalije pa so črpali proti Šaleku. Če bi slučajno prišlo do izpada, bi se te fekalije razlile proti Drucovi. Tu pa je že tako veliko komunalnih vodov. Zato smo pred dvema letoma pričeli sistematsko pristopati k ureditvi tega problema. Dobili smo projekt, ki ga je naredil Mitja Kust v sodelovanju in soglasju s Komunalnim podjetjem Velenje in danes se prva faza zaključuje. Poleg tega smo potegnili asfaltno prevleko od križišča do zbiralnice mleka pri Krničniku, Tone Borovnik pa je v teh dneh financiral lastni priključek preko 360 m2 asfalta. Ta projekt, ki je v prvi fazi sedaj zaključen, obsega še kanalizacijski sistem na Mrav-ljakovem vrhu in povezavo s kolektorjem proti črpališču fekalij ob komunalnem odla- gališču odpadkov. V letošnjem letu bi radi zgradili še kolektor z Mravljakovega vrha in nadaljevali do črpališča. Omeniti moram to, da smo mete- [ orne vode vodili popolnoma posebej, da tečejo po odprtem ' jarku v jezero, onesnažene pa . gredo v kolektor in črpališče I fekalij." Projekt je stal 4 009 000 tolarjev. Sredstva je v večini zagotovil občinski proračun iz postavke za komunalno infrastrukturo, krajani so prispevali 800 000 SIT in opravili preko 800 ur prostovoljnega dela. Dela je izvajal Franci Zamenik, z njim pa so bili zelo zadovoljni. "Računamo, da bo letošnji proračun "dal" še nekaj sredstev za kolektor, tako da bomo lahko počasi z delom zaključili," nam je še povedal Karli Stropnik. ■ Bojana Špegel Na petkovo srečanje v Drucovi je prišlo veliko krajanov, sosedov In tistih, ki so zaslužni, da bo kraj komunalno urejen. 65 let društva, novo vozilo V soboto je Gasilsko društvo Vrbje pri Žalcu praznovalo 65-letnico svojega delovanja. Najprej je bila slavnostna seja upravnega in nadzornega odbora, o prehojeni poti je govoril predsednik GD Vrbje pri Žalcu Dušan Pungartnik. Po tej slovesnosti so namenu predali novo gasilsko vozilo, ki je stalo 3,6 milijona tolarjev. V imenu Gasilske zveze Žalec je govoril Tone Gros, nato žalski župan prof. Milan Dobnik, ključe novega avtomobila je predsednik GD Vrbje pri' Žalcu Dušanu Pungartniku izročil pod-poveljnik Gasilske zveze Žalec Drago Pinter, žalski župnik Viktor Arh pa je ob koncu že blagoslovil novo gasilsko vozilo volswagen. S slovesnosti ob prevzemu novega vozila. Na obeh slovesnostih so podelili botrom in zaslužnim članom društva več odlikovanj in priznanj. ■ Besedilo in slika: -er Na tekmovanju 570 gasilce Gasilska zveza Žalec je v soboto pripravila v Latkovi vasi letošnje občinsko tekmovanje članov in članic. Skupaj je nastopilo kar 560 gasilcev iz 27 društev občine Žalec. Pomerili so se z vajo z motorno briz-galno in štafetnim tekom na 450 m z ovirami. Pri članih v skupini A je zmagala prva desetina GD Bras-lovče, sledi desetina iz Prebolda, Grajske vasi, v skupini B je bila najuspešnejša desetina iz Ššč pred Grajsko vasjo, TT Preboldom itd. Pri članicah je bila najuspešnejša desetina iz Braslovč, sledi desetina GD Kapla vas - Pondor, Andraž, pri članicah B je zmagala desetina GD Grajska vas, pred TT Preboldom, Med nastopom članm Gomilskim itd. ■ Besedilo In slika: ZANIMIVO (Spravilo lesa do žag piše: A. Videčnik ibl Morda še nekaj o mokrih Sah. Te so bile prava mojstrov-tesarjev, saj so bile koritaste e v njih tekla voda, ki je nosila itanice. Te vrste riža so upo-iljali tam, kjer ni bilo dovolj Ica. Poudariti velja, da je bila iloga delavcev spraviti les v lino nepoškodovan, zato so rbno pazili, da so bile vse irave v redu. Spodnje skladišče je bilo ibičajno že blizu kakšne vode, jpo kateri so potem splavili planince vse tja do žag. Če je bil les sega lastnika, je bilo odbiranje ahko. Toda v času, ko je bila toda godna za plavo, so hkrati spravljali lesk številni lastniki iozdov oziroma trgovci z lesom. To pa je pomenilo do določenega aesta skupno plavo od tam aprej pa odbiro po lastnikih in ipušččanje v struge, po katerih so rodile vodne poti do poameznih iag. Les os zbirali s pomočjo laprave, ki soji rekli "zalaga", to t bila neke vrste brana, za katero se je kopičil les. Z njo so agradili strugo, da les ni mogel uhajati. Plava lesa je bila spet dobro trganizirana olcerska dejavnost, iagni gospodarji in trgovci z !som„ pa tudi lastniki gozdov so imeli svojo organizacijo, Gornjesavinjsko plavičarsko in lavbeno zadrugo v Radmirju. Ta t urejala za svoje člane plavna iovoljenja pri okrajnme Javarstvu, pozneje okraju. Še v irvi Jugoslaviji so uporabljali predpise iz zakona o gozdarstvu izleta 1850 in na temejju njih iodeljevali plavo po potokih in tka h. Pred prvo svetovno vojno so tako dovoljenje izstavili pri zpostavi OKrajnega glavarstva Celje v Mozirju, po njej pa pri Srezu Gornji Grad. Vsak plavni ipravičenec je moral v skupni prošnji navesti količine platanic, ti jih namerava plaviti in svoj mak, s katerim so žigosali les, da so ga pozneje lahko razdelili po astnikih. Tu je treba omeniti, da t plava bila skupno delo večih lastnikov hkrati. Nabrale so se relike količine lsa na vodah in zaradi višjega vodnega stanja, je bilo delo z lesom zelo nevarno in je zahtevalo izkušene delavce. Danes si le stežka predstavljamo, kakšne količine lesa so se valile po naših vodah in kako so po tem plavajočem lesu skakali delavci in urejali smer plave. Zamislimo si, da so ob takem delu ljudje bili ves dan mokri in včasih tudi prezebli, zato jim je bilo poleg plačila dodeljeno še vino, liter na osebo. Od rečnih strug so imeli speljane še stranke struge, ki so bile ali javne ali pa zasebne. Razlike pri vzdrževanju v bistvu ni bilo, le v toliko, da so zasebne vzdrževali sami lastniki, javne pa so bile skrb vseh imetnikov vodne pravice vzdolž struge. Kot primer javne struge lahko navedemo tisto, ki teče od Delejevega jezu do izliva v Savinjo. Dolnosti do vodnih imamo listino iz leta 1926, izdana je bila s strani Sreskega poglavarja v Gornjem Gradu. Kot prvo navaja, katere reke oziroma potoki se smejo rabiti za plavo platanic. Na območju Zgornje Savinjske doline jih je bilo tedaj kar dvajset. Zelo natančno so določili,, od kod do kod se sme plaviti na posameznih vodah. Dalje je bilo določeno, kje smejo urediti zalago in kje sploh ne. Pazili so na to, da visok vodostaj ni dosegel skladiščnega lesa blizu voda. Prav posebno so določali za mozirsko strugo število potrebnih delavcev pri plavi, da ne bi prišlo do poškodovanja bregov in vodnih naprav. Na slednje so sploh pazili, saj bi poškodbe jezov lahko ogrozile obrtniško dejavnost mlinarjev in Žagarjev. Izpodnjedene dele bregov na ovinkih voda so morali plavni upravičenci temeljito zavarovati,. Zahtevno tesarsko delo pa so predstavljale mokre rlže, te so rabili tam, kjer nI bilo dovolj naklona, da bi lesa držal. Po njih je tekla voda In nosila platanlce. naprav so imeli skratka vsi, ki so jih tako ali drugače uporabljali. Sem so spadali tudi jezovi. To je povsem razumljivo, saj bi neurejene struge vseh vrst ne bile plavne oziroma plovne. Kot že rečeno, so oblastni organi predpisovali dolžžnosti plavnim upravičencem z odločbo, v kateri so dovolili plavo ali splavarjenje. Pa si poglejmo tako odločbo malo pobliže. Pred seboj kot navaja odločba, "na običajen način"! Plaviti so smeli le izdelan les in še to ob srednjem vodostaju. Nikakor ni bilo dovoljeno združiti večjega števila platanic kot 15.000 kosov. Plavni roki so bili kolektivni, določala pa jih je Plavičarska zadruga. Plavičarji so jamčili za vso škodo, ki bi nastala zaradi plave lesa po vodah. Posebno so morali paziti na mostove in brvi. Prostor za zla- ganje lesa po plavi je moral biti zunaj povodniškega dosega. Struge so po plavi morali spet očistiti in pregledati, če je to opravil oblastni organ, so morali tako komisijo posebej plačati. To je bilo pač potrebno v primeru kakšnega spora. Pred plavo je pristojni urad sklical komisijo za obhod strug in sploh voda v Zgornji Savinjski dolini. Komisijo so sestavljali predstavniki oblasti in plavičarske zadruge iz Radmirja. Tedaj so napisali zapisnik, ki je obvezal plavne upravičence za določenga zavarovanja bregov in vodnih naprav, da ne bi prišlo do škode na zemljiščih ob obrežjih in na vodnih napravah. Vse do podrobnosti so v zapisnik vnesli in tako zagotovili varno plavo. Iz listine, ki nam jo je odstopil zbiralec Zvone Čebul iz Šoštanja, je razvidno, da je komisija obhodila vse vode, po katerih so plavili. Zato so ogledi trajali več kot teden dni. Začetek plave-je morala zadruga javiti vsem obrežnim občinam najkasneje 24 ur pred pričetkom del. Končno navaja odločba kazni, ki so bile izredno visoke in možen preklic plavne-ga dovoljenja, če bi bile zato dane zakonske osnove. Končno naj pripomnimo, da so skupna plavna dovoljenja izdajale tedanje oblasti aa dobo treh let. Vsekakor lahko ugotovimo, da so tiste čase ravnali z okoljem vse drugače kot danes. Prebivalci ob vodah so skrbeli za potreben red, pa tudi vsi imetniki vodnih pravic so zelo skrbeli, da so bile struge vedno urejene. Če si ogledamo sedanje stanje, bi morali občudovati red preteklih rodov in oblasti. Pa Zalaga na Savinji. Tu se je založil les, ki so ga plavili po reki. tedaj ni bilo posebnega ministrstva za okolje, ljudje sami so zavestno skrbeli za lepoto krajine in dežele. Ko so tako platanice pritovo-rili do žag in jih tam razrezali, so na posebnih mestih, imenovanih "vezi", vezali splave. Te so potem udrli v vodo in splavarili Prva parna žaga v Nazarjah. Lastniki so bili Italijani, verjetno trgovci z lesom. proti Savinji, po njej do Save in dalje v Donavo. To pa je že druga zgodba. O tem so obsežno pisali že mnogi pisci. Morda še čisto na koncu tole. Zanimivo je, koliko lesa so posamezniki prijavili za plavo, kajti na ta način si lahko predstavljamo izredno velike količine, ki so bile prodane v kraje zunaj doline, predvsem pa na jug. Med največjimi koristniki najdemo: Josip Kršmanc iz Kamnika (Ljubno) s 13.000 platanicami, Marijingrad 15.000 kosov, Josip Poznič, Gornji Grad 5.000 kosov, Ivan Malek, Spodnja Rečica do 10.000 platanic, Franc Rakun, Varpolje 5.000 kosov, Franc Podbrežnik, Gornji Grad 10.000 kosov, Bračun - Drugovi, Ljubno 6.000 kosov, Marija Šarb, Gornji Grad 5.000 platanic in tako naprej. Že iz teh podatkov lahko razberemo, da so največje količine prijavljali prav trgovci in seveda veleposestvo Marijingrad. Segli smo v preteklost, ki je s svojimi posebnostmi globoko zasidrana v naši zavesti, le žal premalo poznamo podrobnosti, da bi dojeli dogajanja nekega časa, ki je daleč za nami, pa vendar je odločilno vpival na življenje v Zgornji Savinjski dolini. ■ A. Videčnik tvo srečanje krajanov Lajš Tudi krajani tega zaselka so si dejali, da se morajo med sabo še bolje aznati, zato so se pred nedavnim zbrali na prvem srečanju in medse Ji "uradno" sprejeli vse tiste, ki so se preselili v Lajše v zadnjih pet-tjstih letih. Ob tem dogodku so posebno pozornost izkazali ijstarejšemu krajanu 88-letnemu Jožetu Juraku, ki je bil nekaj let celo ietar v avstrijskem Gradcu, veliko let pa je delal v šoštanjski usnjarni. (foto: 16."Od lipe do prangeija REČICA OB SAVINJI - Turistično društvo na Rečici ob Savinji letos že 16.po vrsti pripravilo svojo veliko turistično prireditev "Od pe do pran gerja," v prvih letih znano pod imenom "vaška olimpia-r Tudi tokrat so poskrbeli za vsebinsko zelo bogat program. Že v iboto, 24.junija, bodo ob 20.uri odprli razstavo slikarskih del Anke akun in etnografsko razstavo z naslovom "žehta", uro kasneje pa odo zavrteli film Na svoji zemlji. Pri tem velja takoj povedati, da »do vse naslednje dni do četrteka v letnem kinu, ob slabem vre-:nu pa v dvorani prosvetnega doma, vrteli znane filme Franceta iglica. V nedeljo, 25.junija, bodo v središču Rečice pripravili proslavo ob evu državnosti in jo nadaljevali s filmom Ne joči Peter, konec pri-odnjega tedna bo v znamenju športa in otroških iger, program pa odo sklenili v soboto, 1.julija, ko bo sredi Rečice prireditev "Pod iko lipo", in v nedeljo, 2.julija, ko bodo popoldne izvedli vsakoletne Ijive igre med zaselki te krajevne skupnosti. jp 19 I I 1 Grbi nekaterih pomembnejših srednjeveških rodbin Šaleške doline i i i i grbl9 grb 5 KONIGSBERG PTUJ 1 1 Ta grb najdemo leta 1277, ko I je pečatil listino Gundaker Heke-nberški, isti, ki se leta 1270 in 1 1275 imenuje Gundaker Velenjski. To dejstvo kaže, da sta bili ^^be rodbini vendarle še naprej bolj povezani, kot to domnevajo nekateri avtorji. Črni "lintver" na zlatem polju je tako najstarejši grb v Velenju. Ptujski oz. bolje Kunšperški so bili tista rodbina, ki je najzaslužnejša, da je Velenje postalo trg že v 13. stoletju. Tako starih srednjeveških trgov v Sloveniji vendarle ni tako veliko, da bi ne smeli biti ponosni na to izročilo. Glavni posestnik na vzhodni polovici Šaleške doline je bila krška škofija. V njeni lasti je bil tudi grad Ekenštajn. Posest gradu pa škofje seveda niso upravljali direktno, temveč so jo oddajali v fevd. Prvi fevdniki na Eke-nštajnu so bili Koroški Kraigi. Ti so imeli v fevdu Ekenštajn do leta 1282, ko so ga prevzeli Vov-brški grofje. Grb Kraigov je bil dvopolen, bele in rdeče barve, razdeljen s desnim stranskim rezom.Možni sta bili obe kombinaciji, daje bila torej rdeča barva lahko spredaj ali zadaj. Zanimivo je, da najdemo ta grb upodobljen na zunanji strani dimnika na gradu Švarc-enštajn v Šentilju, kjer pa po našem vedenju Kraigi niso nikoli nastopali. grb 20,21 1( KRAIG de na rdeči podlagi. Grb so kasneje prevzeli njihovi dediči Žovn-eški, kasnejši grofje Celjski, in ga modificirali. Rdečo osnovo grba so zamenjali z modro. Takšnega poznamo še danes, saj ga je za svojega sprejelo mesto Celje. grb 22 VOVBRSKI KRAIG Leta 1282 pa so, kot rečeno, prevzeli pojest gradu Ekenštajn v fevd grofje Vovbrški. Glede na to, da so v zgodovini naše doline odigrali zelo pomembno vlogo je prav, da predstavimo tudi njihov grb. Ta predstavlja tri zlate zvez- I Seveda pa tako Kraigi, kot tudi Žovneški niso sami bivali na Ekenštajnu, temveč so ga oddajali v upravljanje svojim vitezom. Prvi taki, nam poznani prebivalci Ekenštajna so bili Mertingerji, ki se imenujejo tudi Ekenštajnski. Njihov grb predstavlja večkrat razdeljeno zlato grbovno polje, okrašeno s * črnimi trikotniki. Tone Ravnikar r I I I 12 SAŠ tM ZA RAZVEDRILO 22. junija f95 B0R0SK0P Oven od 21. marca do 20. aprila Prijetno boste presenečeni, ko vas bo partner povabil ravno tja, kamor vas srce najbolj vleče. V družbi boste duhoviti in nasmejani, doma pa dokaj čemerni, ker imate nekakšne skrbi, o katerih pa boste v soboto in nedeljo bolj malo razmišljali. Bik od 21. aprila do 20. maja Brez truda boste dosegli cilj, ki mika še marsikoga, nato pa boste malce predolgo počivali na lovorikah. Nekdo vam bo zameril vašo umirjenost in ravnodušnost, ko pa bo spoznal vse vaše dobre plati, vas bo dvojno cenil. Nikar ne govorite o svojih načrtih, ker boste s tem izdali svoje šibke plati. Dvojčka od 21. maja do 21. junija vit Najbolje je, da prepustite pobudo tistemu, ki vas že nekaj časa pridno obiskuje; če je v vajinih odnosih kaj resnejšega, bo prišlo na dan še ta teden, če pa boste konec tedna osamljeni, je najbolje, da čimprej pozabite na zadevo. Rak od 22. junija do 22. julija Življenje ste si zamišljali precej drugače, sedaj ste rahlo razočarani in iščete drugačnih rešitev. Še preden boste dokončno premislili, se bo oglasil človek, na katerega lahko trdno računate. Veselili se boste izkazanih pozornosti, ne boste pa se domislili, da bi lahko vračali lepo z lepim. Mislite tudi na druge, ne le nase. j/} Lev od 23. julija do 23. avgusta Nestrpnost je neumestna, v tem tednu pa celo nevarna, zato se zadržite in ne povejte vsakomur v obraz, kaj si mislite o njem in o njegovih dejanjih. Prebrali boste napotke, ki vam bodo v bližnji prihodnosti zelo koristili. Z nekim prijateljem boste kovali skupne načrte, zaradi česar se bo partner precej razburil in razhudil. UP Devica od 24. avgusta do 23. septembra Prijaznost, na katero niste računali, vas bo zazibala v sanje o lepši prihodnosti. Nikar si ne slikajte življenja v rožnatih barvah, da ne boste na lepem padi iz oblakov. Tega, kar ste se namenili storiti, ne odlagajte, kajti naglica je tisto, kar vam bo najbolj pomagalo na poti do cilja. Denar boste dobili dvakrat. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Odkar ste nekomu nekaj obljubili, nimate več miru. Zdi se vam, da vas vsi obsojajo in preganjajo, v resnici pa ni tako; imate veliko somišljenikov in veliko prijateljev, ki bi dali vse, da bi vam pomagali najti notranji mir. Ob prepirih ne pozabite, da je najbolje ohraniti mirno kri in varnostno razdaljo. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Nestrpni ste in sebični, ko mislite, da se mora ves svet vrteti samo okrog vas. Neki dogodek, na katerega niste pripravljeni, vas bo iztreznil, takoj zatem pa boste spoznali, kakšno naj bo vaše življenje v bližnji prihodnosti. O ljubezni ne govorite več, kot je nujno potrebno, da se ne boste zarekli ob nepravem času. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^^ Bolj ko premišljujete, manj vam je jasno, kako ste se mogli zaplesti v tolikšno zmešnjavo. Ne odnehajte, pa čeprav se vam v določenih trenutkih dozdeva, da bi bilo najbolje pustiti vse in začeti znova. V soboto ali nedeljo vas čakajo neizmerno lepi trenutki; srečo boste delili z nekom, ki vam je najbolj všeč. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Prepričani ste, da se vam godi krivica, vendar ni čisto tako: še enkrat se pogovorite s partnerjem, za pomenek pa si vzemite več časa kot zadnjikrat. Odprle se vam bodo oči, kar naenkrat boste spoznali, kdo je na vaši strani. Ne tarnajte zaradi visokih stroškov, ampak storite vse, da bi razveselili sebe in svoje najbližje. Vodnar od 21.januarja do 20. februarja Spretno ste napeljali vodo na svoj mlin, sedaj pa ne veste, kako bi to izkoristili. Počakajte še nekaj dni, mogoče boste v tem času naleteli na človeka, kakršnega nujno potrebujete ob sebi. Veliko razočaranje iz preteklosti se bo ponovilo v omiljeni obliki. Ne bodite nasilni, s potrpežljivostjo boste dosegli veliko več. Ribi od 21. februarja do 20. marca Zaradi nekih besed boste slabe volje - pričakovali ste vse kaj drugega kot to, kar ste slišali in doživeli. Mislili ste na neki dogodek iz preteklosti, ob tem pa ste popolnoma pozabili na sedanjost. Kar boste dobili v petek je neprecenljive vrednosti, čeprav tega trenutno ne ve nihče razen vas. moda MODA moda meha moda niotm moda moda moda MG13 A Za to, kar vam bomo svetovali danes potrebujete le nekaj reči; veliko dobre volje, morda še i umita moda moda moda mode "Bat dobro družbo, ustvarjalnost, batik barve, vrvico in plastično vedro. Pa seveda še kos tkanine, ki naj bo po možnosti že sešit v kakšno poletno majčko, srajčko ali krilo. Če pa se boste odločili le za veliko ruto," naj pozneje iz nje nastane modna parka - krilo, ki ga ni treba šivati, le nekaj vozlov potrebuje. Čas gre sicer naprej, a moda se velikokrat ponovi. Zato bodo nasjtnicam pri barvanju zlahka pomagale tudi mame, ki so pred leti prav gotovo "zaplenile" kakšno očetovo spodnjo majico, nanjo nataknile gumice ali jih zvezale z vrvicami in potem vrgle v velik kotel z barvo. Danes že dobite batik barve, s pomočjo katerih se ne boste več trudili s kuhanjem, saj so obstojne tudi pri hladnem barvanju. Postopek je enak, lahko pa se odločite tudi za risanje s čopiči. To je odvisno samo od vas, zagotovo pa boste s tem ujeli letošnje modne trende. S tunino polnjene paprike Za 4 osebe potrebujemo: 4 paprike, sol, 4 kose črnega kruha, 1 dl olivnega olja, 250 g kumar, 250 g paradižnikov, 2 mladi čebuli, 150 g tunine v olju, timijan, bazilika, poper, 4 rezine gauda sira. Paprikam odrežemo pokrovčke, odstranimo semenje. Očiščene paprike kuhamo v osoljenem kropu 5 do 7 minut. Nato jih odcedimo. Kruhu odrežemo skorjo, sredico narežemo na kockice. Na vročem olju kockice zlato opražimo, nato jih odcedimo. Kumaro olupimo in ji odstranimo semena, narežemo jo na kockice. Paradižnike narežemo, semenje jim odstranimo. Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. Tunino odcedimo in natrgamo na koščke. Zmešamo zelenjavo, sesekljana dišavna zelišča, sol, poper in tunino. Papriko napolnimo z nadevom, pokrijemo z rezino sira in s pokrovčkom. Zložimo na namaščen pekač, damo v pečico in pečemo pri 200 stopinjah 15 minut. /1 r / i w L v 1 '■'/{' s d.o.o. j VELETRGOVINA IN STORITVE Spodnja Rečica 14, 63332 Rečica ob Savinji, tel. &fax.: 063/831 -810 tel.: 063/832-727 in 832-032 . OKNA: 60x60 80X60 60X90 100X120 140X120 80X140 140X140 140 X 90 80X120 180X120 8.606,00 SIT 9.821,00 SIT 9.662,00 SIT 15.365,00 SIT 18.322,00 SIT 15.154,00 SIT 20.486,00 SIT 15.682,00 SIT 13.358,00 SIT 26.664,00 SIT BALKONSKA VRATA: 80X220 24.341,00 SIT 80X210 23.813,00 SIT 140X220 46.253,00 SIT STREŠNA OKNA: 65X112 25.710,00 SIT 74X112 27.390,00 SIT 85X112 28.490,00 SIT 64X80 23.780,00 SIT OKNA D K; 100X120 23.654,00 SIT 120X120 24.605,00 SIT 140X120 26.770,00 SIT 100X140 27.139,00 SIT Podjetje Vtis pričakuje vaš obisk in nakup! Na zalogi tudi ostale dimenzije iz programa Glin! v / TRGOVSKO PODJETJE ..INTRADE" EXPORT - IMPORT d.o.o. GENERALNI ZASTOPNIK V SLOVENIJI V trgovini "INTRADE" lahko kupujete: * TV * AUDIO * VIDEO TEHNIKO Sloveniji BIO TELEVIZORJI (pozanimajte se!) po IZJEMNO ugodnih cenah! Pri nakupu NAGRADA ■ torba za CAMCORDER! PRODAJA TUDI NA 12 CEK0V! INTRADE d.o.o. Maribor tel.: 062/22-66-00 Mlinska 22 tel.: 062/22-42-80 62000 Maribor fax: 062/22-66-13 Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80 I ** * ** # * *T * * z *** * * = VEZ *** D N w * # r 1 * **** * K * * A Ž * * * 1 P * *** ^ O T * * * * *** # * © dobro © © srednje slabo Oven Bik Dvojčka Rak lev Devica Tehtnica IkarMsa Strelec Kozorog Vodnar Bitu delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © ©J denar © © © © © © © © © © © ©J zdravfc © © © © © © © © © © © ©1 2. junija 1995 ZOOM MS VAS 13 morne obloge se odlikujejo po rnni kakovosti in trajnosti, še sebej pa so primerne za pros-re, kjer se giblje veliko število rti (banke, pošte, gostinski vi...) \pogrešljive so tudi v pisarnah, palnicah, kuhinjah in ostalih 'lalnih prostorih, kar potrjujejo mnogi zadovoljni uporabniki. Okenske police, stopnice, talne, stenske in fasadne obloge, nagrobni spomeniki ter drugi izdelki iz morja ali granita so vam na voljo po ugodnih cenah. Naročila in informacije: ATKA IVI & G, Prešernova 23, Celje. tel.:063/441-590. »■* ol/otrumni V pumm PNI Z NMtHI SONČNIM OČHt C3t ^^m v ^ f / ^NLjr fmri letošnjem ^' ^Er' ^ '""Vi|S| ozonska luknja prvič segla tudi Jr* jTI ^ K 'iT**. nad Slovenijo, zato je prav, da se Si .i^l^SCTBpK?^ B na poletje pnmerno pnpravite. Jm Semkaj sodi v prvi vrsti zaščita ^»t N gfjfe^caBSkjggM oči pred premočno sončno svet-S "" "T lobo. Pri izbiri očal je najpomem- |T "" bnejša kakovost stekel, seveda pa tudi lep in moden okvir.Med najbolj priznane in vodilne proizvajalce sočnih očal vsekakor sodi Ray Ban in še nekateri drugi Cristian Dior, Sunjet, Carrera, Polaroid... Po ugodnih cenah in plačilnih pogojih so vam poleg sončnih na voljo tudi korekcijska očala v OPTIKI MONOKEL v Šoštanju, Trg bratov Mravljakov 7. szsww® 1101 - V)I\H —" ekstremnih avanturah se ljudje spuščajo po bobnečih slapovih, plezajo po gladkih, vertikalnih stenah, se globoko potapljajo in osvajajo vrtoglave višine. Njihova filozofija se glasi: kombiniraj strast z izzivi in pojdi vedno dlje, vedno preko osvojenih meja. Na njihovih zapestjih je kronograf izjemnih sposobnosti: Sector... Ura Sector... ima nerjavečo jekleno ohišje, vodotesno do 100 m - ( 11 atmosfer) in merjenje časa na 1 / 50 sekunde natančno. Vse podrobnosti in informacije:_ URARSTVO, ZLATARSTVO IN PRODAJA ZLATARSKIH IZDELKOV TAMŠE KIDRIČEVA 7, VELENJE TEL: 856 - 952 Potovati. Potovati v družbi dveh, štirih, petih, šestih ali sedmih sopotnikov z družino ali poslovnim partnerjem. Potovati z vso potrebno prtljago, najbolj udobno, v največji varnosti in popolnoma sproščeno. Med potovanjem si privoščiti počitek kar v vozilu, v prijetnem klepetu z obrnjenimi sedeži proti sopotnikom, ob priročni mizici sredi vozila ter popolnoma odprtimi bočnimi drsnimi vrati in panoramskim oknom. Potovati praktično, sodobno in prijetno. Potovati... Vsem, kije beseda "potovati " pri srcu ponuja Avto Muršič na Žarovi 7 v Velenju, tel.: 856 - 852, ključ do rešitve: ključ vozila Evasion. Ponujajo vam tudi ogled in testne vožnje. Cena vozila Evasion je 3.060.000 SIT. CLASIC, EXTRA, BASE - SKANDINAVSKA ZAŠČITA LESA JE PREMAZ, IZDELAN NA OSNOVI ORGANSkIH TOPIL, PIGMENTOV IN VEZIV, KIJE VODOODPOREN, NAMENJEN ZA DEKORATIVNO ZAŠČITO LESA - CLASIC IN ZAŠČITO OKEN IN VRAT- EXTRA. MEHKI, NETRPEŽEN LES NAJPREJ PREMAŽEMO S SADOLIN BASE, KO JE LES SUH, GA PREMAŽEMO DVAKRAT S SADOLIN CLASIC OZ EKTRA. SADOLIN OMOGOČA, DA STAVBNO POHIŠTVO DIHA, HKRATI PA GA ŠČITI PRED VLAŽNOSTJO TER MU OHRANJA NARAVNI VIDEZ. Z NJIM PA SE LAHKO OSKRBITE V ZADRUGI MOZIRJE PO IZJEMNO NIZKIH CENAH. KPC UUBIJA MOZIRJE TEL 831 - 040 {l\SO, Preprosto! Z vgradnjo kvalitetnega protivlomnega sistema bo tveganje bistveno manjše. V svojo ponudbo smo vključili alarmno opremo preverjenih proizvajalcev in s tem dosegli visoko zanesljivost delovanja in nizke stroške vzdrževanja. ALARMNE CENTRALE - možgani in srce alarmnega sistema. SIRENE ob sproženem alarmu s svojim ^Utar močnim zavijajočim zvokom in utripajočo lučjo opozarjajo okolico, da je bilo vlomljeno. INFRARDEČI SENZORJI so najpogosteje uporabljeni senzorji v alarmnih sistemih. Z njimi enostavno in učinkovito zaznamo vstop nepovabljenega v varovani prostor. Natančnejše informacije Vam bomo z veseljem posredovali po telefonu 063/852-864 ali obiščite Gorenje Servis d.o.o. Velcom - Telekomunikacije in tehnično varovanje v Velenju na Foitovi 8. PASSAT VARIANT Atraktiven in praktičen avto, ki prav v ničemer ne zaostaja za limuzino. V serijski opremi ima zatemnjena stekla z električnim odpiranjem in zapiranjem, servo volan in centralno zaklepanje. Passat variant je avto, ki je daljši od vaših poti. Ob podrtih zadnjih sedežih ima namreč kar 1700 litrov prtljažnega prostora. NOVO 1,6/101 KS OZ. 74 KW PASSAT ŽE OD 36000 DEM DALJE AVTOCENTER MEH, Koroška 7 b VELENJE Tel. servis: 063 / 856 - 824, tel. prodaja: 063 / 852 - 955 amenten in kos vsaki zahte- OR1EH, OPEL CORSA - avto, v katerega se zaljubiš na prvi nagel, temperamenten in kos vsaki zahte vi. Kmalu zatem ko je stopil na sceno, se je pririnil v vrsto najbolj priljubljenih avtomobilov Evrope. Na izbiro imate šest močnih in izredno ekonomičnih motorjev (štirje bencinski motorji in dva diesel motorja): 1,21,1,41,16V, 1,5D, 1.5TD. Oprema: serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščh motorja pred krajo, filter proti cvetnemu prahu, / želji: radio kasetnik s 6 zvočniki, servo volan, AB električni pomik stekel, centralno zaklepanje... Cena OPEL CORSE od 17.900 DEM vAVTL HIŠI JAKOPEC v Velenju, Kosovelova 16, 855-975. vi pogled Je |U TlVAHt" OIAVESTO* m ' FAVN SLIM KONCENTRAT smo pripravili na podlagi strokovno preverjenih metod, po lastnih izkušnjah in večletnem spremljanju rezultatov. FAVN SLIM KONCETRAT je zato namenjen kot pomoč pri shujševalnih kurah, občasni kontroli in vzdrževanju telesne teže, hkrati tudi za občasne kure in revitalizacijo organizma. S pomočjo FAVN SLIM KONCENTRATA lahko hujšate ali utrjujete svoj organizem po kakršnemkoli programu. FAVN SLIM NAPITEK, ki je pripravljen iz FAVN SLIM KONCENTRATA, pospešuje presnovo, povečuje odvajanje vode, zmanjšuje tek in občutek lakote, blaži želodčne krče. Prednost FAVN SLIM KONCENTRATA je poleg originalne, vendar povsem naravne sestave, v enostavni in hitri pripravi napitkov, primernih za vsak okus, pa tudi žep. FAVN IZDELKE LAHKO KUPITE V LEKARNAH IN ZELIŠČNIH DROGERI-JAH. POŠIUAMO TUDI PO POŠTI. FAVN UUBUANA, PLETERŠNIKOVA 28, tel. 061/131-3-320. i m. ■ ■■'M TV SPORED 22. JUNIJA PETEK, 23. JUNIJA SOBOTA, 24. JUNIJA NEDELJA, 25. JUNIJA PONEDELJEK, 26. JUNIJA TOREK, 27. JUNIJA SREDA, 28. JUNIJA SLOVENIJA 1 09.40 Čarodejev klobuk, 4/5 09.55 Boter dolgčas 10.00 4x4 10.45 Odkrivanje zemlje, 6/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.30 Zgodbe iz malega mesta, 2/3 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 12/15 21.05 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 24/28 23.30 Novo Življenje, 8/16 SLOVENIJA 2 08.25 Atene: SP v košarki (M): SLOVENIJA-HRVAŠKA, prenos 15.20 Tarantela, amer. film 16.40 V vrtincu 17.25 Princ z BEL-AIRA, 11/24 17.55 Novo življenje, 7/16 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.05 Intervju: Dušan Puh 21.05 Solaris, zadnji del ruskega filma 22.30 Atene: SPv košarki (M): SLOVENIJA-HRVAŠKA, posnetek VTV 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP-oddaja o dance in pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG-Srečen božič, komisar; humoristična nanizanka 20.35 Celovečerni film 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Pet otrok in škrat, 2/6 09.55 Moja enciklopedija živali 10.05 Ročka ročka 10.55 Morski psi, 1/3 11.45 Že veste 12.10 Alica, evr.kult.magazin 13.00 Poročila 13.55 Kam vodijo naše stezice 14.55 Premetenka, kanadski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 21/23 17.45 Mlada evropa poje 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej In zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Brooklynski most, 12/22 23.15 Novo življenje, 9/16 00.00 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 13.40 Zgodbe medenih tednov, 6/8 14.30 Omizje 16.30 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 24/28 17.50 Novo življenje, 8/16 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 Malibujska cesta 2000, 2/6 20.50 39-45, franc.dokum. oddaja, 3/3 22.00 Podelitev nagrade Kre-snik '94, prenos 22.30 Opus 23.30 Odsevi na temnem nebu, švic. film VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Film 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ kontaktna oddaja zanimivi gosti, igranje video igrice, glasbeni spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 21.05 HOROSKOP 21.10 TV PRODAJA 21.15 Videostrani do 24.00 Četrtek, 22. junija TVS2 15.25_ TARANTELA, amer. film, 1955 Igrajo: Leo g.Carroll, John Agar, Mara Corday Režija: Jack Amold Tarantela je precej nagnusen pajek, tudi razmeroma velik, toda precej manj nevaren od majhne in neugledne črne vdove, ki jo poznajo predvsem prebivalci Paga in sosednjih otokov-pa tudi ponekod v Dalmaciji. V filmu je tarantela poskusna živalca, na kateri ob še nekaterih drugih živalih preskušajo umetno hrano. Male živalce pod njenim vplivom izredno hitro rastejo preko vsake normalne mere. Hvalevredna zamisel, da najdejo ceneno, a učinkovito hrano zaradi prekomerne demografske eksplozije rodi sicer zanimivo odkritje, ki pa glavnemu znanstveniku in njegovemu pomočniku uide izpod kontrole.V okolici se pojavijo čudni SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 08.35 Male sive celice, kviz 09.25 Mlada evropa poje 09.35 TOK TOK 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Mali kaznjenec, avstralski film 13.00 Poročila 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.20 Fotomodel leta 17.00 TV dnevniki 17.10 Morski psi, 2/3 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Irske noči nad Slovenijo 21.15 Za tv kamero 21.30 Narava in tehnika, 6/6 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Novo življenje, 10/16 23.30 Daj ga!, ang. film SLOVENIJA 2 10.00 Zgodbe iz oper, 4/4 10.55 Komisar Rex, 12/15 11.55 Turistična oddaja 12.10 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 12/22 12.40 Novo življenje, 9/16 15.55 Športna sobota: sledi Velika nagrada nizozemske v motociklizmu, posnetek iz Assna 16.55 Atene: EP v košarki (M): SLOVENIJA-RUSIJA, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.10 Mirna dežela, nemški film 21.45 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Ženske v ameriški coun-try glasbi sledi Angleška glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.05 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 385. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 KDO BO BOLJŠI?, zabavno glasbena oddaja 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.25 Očividec, 12/14 08.55 ŽIV ŽAV 09.40 Arabela se vrača, 10/26 10.10 Sprehodi po stari Ljubljani 10.35 Za tv kamero 10.50 15. srečanje tambu-raških skupin 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev 14.00 Samorastniki, slovenski film 15.25 Šefi, 3/5 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 21.10 Vojna in pogajanja, 1. del 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Zabavljači, 2/2 SLOVENIJA 2 08.50 Marjanca '95,ponovitev 10.20 SOVA, ponovitev • sledi Novo življenje, 10/16 11.15 Irske noči nad Slovenijo 12.15 Športna nedelja: sledi Finale evrop. atlet, pokala, posnetek * 13.15 Villeneuve D'ascq, F evr. atelt. pokala, prenos 18.30 Kolesarska dirka- maraton Franja 19.15 Lahkih nog naokrog 20.10 Lovec na jelene, amer. film 23.00 Biblija 23.30 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 384. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 385. VTV MAGAZIN; AVTODROM; KDO BO BOLJŠI?; ALBUM SHOVV; VIDEO TOP; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 SLOVENIJA skeleti govejih čred - ni pa nikakršnih sledi. Znanstveniki kmalu odkrijejo povezavo med pobeglo trarantelo in skrvno-stnimi dogodki... Petek, 23. junija TVSl (PO SOVI) ODSEVI NA TEMNEM NEBU, švic. film, 1992 Igrajo: Francoise Fabia, Anna Kanakis, Peter Stor-mare Režija: Salvatore Maira Kaj se zgodi, če se srečata dve ženski - prva je zdravnica, druga mlado dekle brez perspektive? Kako vplivata druga na drugo, če sta obe zasvojeni? Si lahko pomagata, je mogoče bivanje pod isto streho? Odgovore na ta vprašanja išče švicarski film, ki proučuje človeško krizo, v kateri sta se znašli junakinji njegove zgodbe. Neke noči se srečata dve nesrečni ženski, ki prihajata iz povsem različnih svetov. Starejša je ugledna, dobro situira-na zdravnica, ki je prenehala opravljati svoj poklic, poleg tega pa jo muči ločitev od odraslega sina. Zapre se v samoto svojega stanovanja in išče pozabe in pomiritve v alkoholu. Skozi okno opazi pred nočnim lokalom dekle, ki jo tepe moški. Dekle se pred nasilnežem zateče v njeno hišo in zdravnica ji ponudi, da prespi v bivši sinovi sobi... Sobota, 24. junija TVSl 10.55_ MALI KAZNJENEC, avstralski film, 1979 Igrajo: RolfHarris In drugi Režija: Yoram Gross Med izgnanci na angleški ladji Severna zvezda je tudi šesterica, ki so filmski "junaki". Nikakršni veliki zločinci niso, ampak barabce vseh starosti od že utrujenega žeparja do trinajstletnega Tobyja. Že izgnanstvo najstnika je obsodba vladajoče krutosti, ki se še stopnjuje v koloniji. Usoda izgnancev je namreč v rokah primitivnih podoficirjev. Podobo 10.10 Malo angleščine, prosim 10.35 Kapitan Power, 1/22 11.00 Znanje za znanje, učite se z nami 11.25 Mirna dežela, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 16.50 Obzorja duha 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček 18.15 Pravljičar, 7/9 18.40 Fallerjevi, 1. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Vojna in pogajanja, 2. del 21.00 Prireditev ob 5. obletnici demokratičnih volitev ter 4. obletnici osamosvajanja Slovenije, prenos 22.40 TV dnevnik 3 22.55 Žarišče 23.20 SOVA sledi Murphy Brown, 27. del sledi Novo življenje, 11/16 SLOVENIJA 2 12.25 Atene: EP v košarki (M): SLOVENIJA-ŠPANIJA, prenos 15.05 Utrip 15.20 Zrcalo tedna 15.30 Poglej me! 16.15 SOVA, ponovitev sledi Zabavljači, 21/2 18.00 TV dnevnik 18.45 Izziv 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Vojna povratnika, 6/6 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 00.30 EP v košarki (M): SLOVENIJA-ŠPANIJA, posnetek oblasti še smiselno dpolnjuje lik guvernerja, kije "copata" in lik oficirja, ki je mehkužen go-spodič. Nasprotno pa so kaznjenci marljivi, srčni in poštevni ljudje, ki si medsebojno pomagajo... TVSl (PO SOVI) DAJ GA!, ang. film, 1991 Režija: Peter Medak Igrajo: Chris Eccleston, Paul Reynolds, Tom Bell Film govori o enem najbolj spornih procesov v angleški povojni zgodovini. Leta 1952 na strehi londonskega predmestja policija lovi 16-letnega C h risa, prestopnika, obsedenega z orožjem. Fant ob prisotnosti svojega pajdaša, zaostalega 19-letnega Dereka ustreli policaja. Ker je Craig premlad, umora obdolžijo njegovega tovariša. Kljub peticijam in protestom javnosti, fanta usmrtijo... VTV 09.00 Testni signal 09.30 385. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SLOVENSKA OHCET V KANDRŠAH, dokumentarna oddaja 21.00 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja 21.50 HOROSKOP 21.55 TV PRODAJA 22.00 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.15 Igrajmo se gledališče, 12/13 09.40 Lovec na jelene, amer. film 12.35 Izziv 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 15.10 Sobotna noč 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.10 Arabela se vrača, 11/26 18.40 Fallerjevi, 2. del 20.05 Zgodbe medenih tednov, 7/8 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi 'alo 'alo, 5/6 sledi Novo življenje, 12/16 SLOVENIJA 2 08.25 SPv košarki (M): SLO-VENIJA-TURČIJA, prenos 15.05 Malo angleščine, prosim 15.30 Karaoke 16.30 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 27. del 17.00 Novo življenje, 11/16 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 R & R zelena ura 20.55 MTV UNPLUGGED: R.E.M. 21.45 Zgodbe iz malega mesta, finska drama, 3/3 22.40 Svet poroča 23.10 EP v košarki (M): SLO-VENIJA-TURČ1JA, posnetek VTV 09.00 Testni signal 09.30 SLOVENSKA OHCET V KANDRŠAH, dokumentarna oddaja 10.20 ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVJATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 386. VTV MAGAZIN- informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 Nedelja, 25. junija TVSl 14.15 SAMORASTNIKI, slovenski film, 1963 Režija: Vojko Duletič Igrajo: Majda Potokar, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek Film je osebna drama Hudo-bivške Mete in njenih pet "pan-krtskih" otrok. Otroci so sad "grešne" ljubezni z Ožbejem, sinom gruntarja Karničnika. Poročiti se ne moreta, ker stari trmasti Karničnik tega noče dovoliti. Za svojega sina je izbral primernejšo, bogatejšo nevesto, toda Ožbej gre rajši k vojakom, kot da bi ubogal očeta. Tudi , ko se vrne kot invalid, in ko Karničnika prizadene kap, krajevno sodišče na graščini na priporočilo Kar-ničnikovega drugega sina Meti ne dovoli živeti v domačem kraju. Skupaj z otroki mora negotovi usodi naproti... TVS2 20.10 SLOVENIJA 1 10.20 Hroščosned, 11/21 11.35 Iz življenja za življenje 12.05 Narava in tehnika, 6/6 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 16.55 Vojna povratnika, 6/6 18.00 TV dnevniki 18.05 Prgišče priljubljenih pravljic, 6/13 18.20 Mlada evropa poje 18.40 Fallerjevi, 3. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Ženski izlet, amer. film 22.05 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Princ z Bel-Aira, 12/24 sledi Novo življenje, 13/16 SLOVENIJA 2 08.25 EP v košarki (M): SLO-VENIJA-FINSKA, prenos 15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Videošpon 16.35 SOVA, ponovitev sledi 'alo 'alo, 5/6 17.10 Novo življenje, 12/16 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: sledi Posnetek košarke 21.25 Omizje VTV "_ 09.00 Testni signal 09.30 386. VTV magazin -in-formativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o dance in pop glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizan-1 ka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 REGIONALNI STUDIO © Vaša televizija - kanal 52 VELENJE. Stantetova 2 tel: 043/864 405. ta: 063/854 268 film, 1978 Režija: Michael Cimino Igrajo: Robert de Niro, Chri-stopher VValken, John Sava- ge Pet fantov, prijateljev: Michael, Nick, Steven, Axel so delavci vclairtonski železarni. Vsi so ruskega rodu. Trije izmed njih bodo odšli v vojno v Vietnam, pred tem se bo Steven poročil, Nick zaročil na razkošni pravoslavni svatbi, Michael pa na poslovilnem lovu s prijatelji ustrelil jelena. Za tri prijatelje je vietnamska vojšaka izkušnja travmatična, sejejo nasilje in sami so žrtve nasilja. Po treh letih vojskovanja se edinole Michael vrne v Clair-ton, kjer se ne more vživeti v vsakdanje življenje. Nick izgine v Vietnamu, SteVen, ki so mu morali amputirati obe nogi, pa noče zapustiti bolnišnice in zaživeti z ženo in otrokom... Sreda, 28. junija TVSl 20.25 1993 Režija: Gurinder Čadha Igrajo: Kim Vithana. J/mm/ Harkišin, LalitaAhmed V turistično mestece prispe m enodnevni izlet skupina v Loi> donu živečih indijskih žensk Že na prvi pogled se zelo razf kujejo: tako po svoji izobraš kot po svoji starosti, tako po navezanosti na tradicionalno indijsko kulturo kot po problemih in stiskah, s katerimi se soočajo. Skupino vodi mlati socialna delavka Simi, ki vidi i izletu predvsem sprostita, beg pred vsakdanjo rutino. Njena vrstnica Ginder se soočal resnejšim problemom, i n konsko krizo. Zbežala je m reč od nasilnega moža, kije povsem pod vplivom svojih su rodnikov. Nasilnež zasleduje pobeglo sprogo v družbi svoja bratov: trojica je trdno odločena, da spravi Ginder ii petletnega sina Amrika domov... LOVEC NA JELENE, amer. ŽENSKI IZLET, ang. film, Ipu Et j lin ija 1995 M jFOF bela • tJLiii --- iasčm is! Z motorjem zadel robnik in padel V soboto, 17. junija, je ob 19. uri po Koroški cesti v Velenju proti restavraciji Jezero vozil motorno kolo 24-letni Rajko F. iz Podkraja pri Velenju. V levem preglednem ovinku pri odcepu za APS gaje zaneslo desno in trčil je ob robnik. Pri padcu se je voznik hudo poškodoval, njegova sopotnica 19-letna Katja K. iz Velenja pa lažje. Neprevidno zavijal V nedeljo, 18. junija, ob 13.20 seje pripetila prometna nezgoda na Goriški cesti v Velenju. Mladoletni voznik kolesa z motorjem D.K. iz Velenja je zaradi nepravilnega zavijanja zadel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Srečko R. iz Velenja. V nezgodi se je voznik kolesa z motorjem lažje poškodoval, sopotnica v osebnem avtomobilu Zofija R. pa je v nesreči dobila sleci poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom V nedeljo, 18. junija, malo po 23. uri je po Partizanski cesti iz velenjske smeri proti Pesju vozil osebni avtomobil Jože P. iz Velenja. V bližini tovarne Gorenje je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v levo in v jarek ter trčil v kamnito ograjo. Vozilo se je pri tem obrnilo na streho. Voznik in trije sopotniki so se v nesreči lažje poškodovali. Zdravijo se v celjski bolnišnici. Vlomi in tatvine Neznani storilec je v času od 3. do 12. junija prišel do nenaseljene stanovanjske hiše v Plešivcu. Vlomil je v ropotarnico, ki stoji ob hiši in iz nje odnesel električni brusilni stroj, električni skobeljni stroj in več drugega orodja. Lastnik Simon M. iz Velenja je oškodovan za okoli 80.000 tolaijev. V noči na 13. junij je neznanec vlomil v prodajalno Cvetličarna in trafika Metka na Starem trgu v Velenju. Odnesel je večjo količino različnih cigaret, čokolade in 3.000 tolarjev menjalnega denarja. Z dejanjem je lastnico Metko M. iz Velenja oškodoval za 74.550 tolarjev. Neznanec, ki je istega dne med 7.30 in 13. uro izkoristil nepazljivost prodajalk na tehničnem oddelku prodajalne Nama Velenje, pa je odnesel kar dva videorekorderja. S tatvino je veleblagovnico Nama oškodoval za 175.920 tolarjev. V sredo, 14. junija, med 11.45 in 13. uro, je neznanec vlomil v stanovanje Ide L. na Prešernovi cesti v Velenju. Preiskal je notranjost stanovanja, iz njega pa odnesel več kosov zlatega nakita, žgano pijačo, fotoaparat, ključe od vozila in dve videokaseti. Z dejanjem je lastnico oškodoval za okoli 140.000 tolaijev. V noči na 14. junij je neznanec iz odklenjenega avtomobila, kije bil parkiran v podzemni garaži na Kardeljevem trgu v Velenju, ukradel avtoradio znamke Gelhard 200. Blaž Z. je oškodovan za 15.000 tolarjev. Rop sredi Velenja V soboto, 17. junija se je okoli 1. ure zjutraj 45-letni Roman Z. iz Velenja vračal proti domu. Na Prešernovi cesti ga je dohitel neznanec, ki gaje nenadoma udaril in ga z udarci podrl na tla. Ko je Roman Z. ležal na tleh, mu je iz žepa vzel denarnico, v kateri je imel osebne dokumente in manjšo količino denarja. Roman Z. je oškodovan za približno 10.000 tolaijev, neznanec pa mu je z udarci povzročil hude telesne poškodbe. |ggggl|g| XX ' "- ' , f v;" ■-- ffff$g| M 'v ■ « -- ' - _ ; 8 POLICIJSKA POSTAJA ti iOZIRJI imiMHHiHMHMMHI E V prometni nezgodi štirje poškodovani V torek, 13. junija seje ob 19.40 na regionalni cesti v kraju Rad-miije zgodila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo, dve pa lažje poškodovali. Gmotno škodo na vozilih pa so ocenili na 640.000 tolaijev. Iz Ljubnega proti Radmirju je z osebnim avtomobilom R-4 vozil 30- letni Evgen M. iz Jesenic. Ko je pripeljal v bližino križišča za Gornji Grad, je z vozilom zapeljal na levo polovico vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal z zastavo-101 30- letni Dušan R. iz Ljubnega ob Savinji. V silovitem trčenju sta se voznik Evgen M. in sopotnica v vozilu Dušana R., 6-letna Nives R., hudo telesno poškodovala in se zdravita v celjski bolnišnici. Lažje poškodbe pa sta v nesreči utrpela voznik Dušan R. in njegov sopotnik 5-letni David R. Vlom v kamp prikolico V noči na 18. junij je neznanec vlomil v kamp prikolico, ki je postavljena na Savinjski cesti v Moziiju. Neznanec je iz prikolice \\ /7 MESARSTVO v / POZNIČ VELENJE POSLOVALNICE: - PESJE, PARTIZANSKA 54, TEL: 063 / 856 - 875 - VELENJE, KIDRIČEVA 57, TEL.: 063 / 856 - 907 - RAVNE NA KOROŠKEM, ČEČ0VJE 5, TEL.: 0602 / 20 - 608 AKCIJSKA PONUDBA: - MLETO MESO - SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI - SVINJSKA POLOVICA S KOŽO - SVINJSKA POLOVICA BREZ KOŽE jMHflBHHHIBB ■ . 1 KG 540 SIT 1 KG 610 SIT 1 KG 400 SIT 1 KG 500 SIT mamili KOT NOVOST UVAJAMO RABAT KARTICE! VEČ NAKUPOV "LK MANJŠE ZNESKE). KARTICA JE PRENOSLJIVA NA DRUŽINSKE ČLANE. Tel: Vrednost rabata: od O - 5.000 SIT - 3% od 5.000-10.000 SIT -4% nad 10,000 SIT -5% Odprta vrata žalske Policijske postaje Slovenska policija, delavci organov za notranje zadeve praznujejo 27. junija dan policije v spomin na vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti. Včeraj (sreda) je bila v Žalcu osrednja regijska proslava ob Dnevu policije, na Policijski postaji Žalec pa so pripravili dan odprtih vrat, kjer so obiskovalcem pokazali kaj, kako in s čim delajo. Obiskovalci so si lahko ogledali prostore, prevozna sredstva, oborožitev, informacijsko opremo, preizkusili elektronsko tarčo za vadbo v streljanju in zvedeli vse, kar jih zanima v zvezi s kriminaliteto, mamili, prometno varnostjo v Žalcu in regiji. ■ mkp odnesel kavni mlinček, radio srejemnik, kuhinjski nož in suho salamo. Lastnika Jožefa Ž. iz Moziija je oškodoval za 25.000 tolarjev. Naložil in odpeljal tuje palete V torek, 13. junija, je med 17. in 17.15 uro neznanec z manjšim tovornim avtomobilom pripeljal pred centralne garaže na Čopovi ulici v Žalcu ter naložil in odpeljal več kosov palet z napisom evro. Z dejanjem je lastnika Zdenka G. iz Žalca oškodoval za okoli 168.000 tolaijev. Ne stanovanja ne šole niso varne pred vlomilci V sredo, 14. junija, med 6.20 in 15.15. uro, je neznanec vlomil v stanovanje na Polzeli, last Romana J. Iz stanovanja je odnesel 190.000 lir in z dejanjem lastnika oškodoval za 14.000 tolarjev. Istega dne je med 7.15 in 12.30. uro neznanec na Polzeli vlomil v stanovanje, last Marije U. Iz stanovanja je odnesel več zlatnine, denarnico z 2.500 tolarji in napravo za meijenje električne napetosti, ki je bila v etuiju. Z dejanjem je lastnico oškodoval za okoli 200.000 tolaijev. V noči na 18. junij pa je neznanec vlomil v prostore osnovne šole v Petrovčah in iz pisarne tajništva ukradel 17.000 tolaijev. Požar na osebnem avtomobilu V nedeljo, 18. junija, ob 19.30 je 45-letni Mirko P. iz Doberteše vasi na svoji parceli v Šempetru z bencinom čistil izolacijo z notran-jih blatnikov pri motoiju osebnega avtomobila. Pri čiščenju so se vneli kabli motoija, ogenj pa je zajel še manjšo posodo, v kateri je imel bencin. Požar je pogasila Mirkova prijateljica. 93 Zavijanje gasilskih siren V minulem tednu so gasilci GD Velenje prvič posredovali v četrtekob 18.50uri. Vklopilasejeprotipožamanapravavvelen-jski glasbeni šoli, vendar so gasilci, ki so odhiteli tja, ugotovili, da je bil alarm lažni, ker naprava nibila pravilno priključena. Velenjski gasilci pa so posredovali tudi pri prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo ob 23.10, ko je vozilo na Partizanski cesti zapeljalo v obcestni jarek. TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1, Velenje tel. 859-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI r*nt-a-car ^PŠ AVTOPREVOZNIŽ1VO IN SERVISI VELENJE IZLETI, POTOVANJA GRČIJA - 26,31.8/6 DNI (ladja - letalo) 49600 SIT GARDALAND - 24.06,1 dan, 5200 SIT MIRABILANDIJA - 8. in 22.7.,12. in 26.8., 1 dan, 5000 SIT POTOVANJA, POČITNICE, AKTIVNI ODDIH 95 NIČA, CANNES, LL0RET DE MAR - ODHODI VSAK PETEK IZ VELENJA KARL0VY VARY - 8 DNI, 18.08., 1 09,43.600 SIT APARTMAJI V BOHINJU IN OKOLICI SLOVENSKO PRIMORJE IN ISTRA NAKUPOVALNI IZLETI NAGYKANISZA, TRST, MUNCHEN, BRNO PROGRAMI ZA SKUPINE PO ŽELJI - POPUST MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA U! PRIVOŠČITE SI KVALITETO ■ POTUJTE Z NAMI ODLOČITEV, KI VAM ZAGOTAVLJA VARNO PRIHODNOST iiiMiim® DOVOLITE, DA VAS PREPRIČAJO ŠTEVILKE. PRIMER: po 14 4- 1 letu rentnega varčevanja po 75 DEM na mesec lahko prejmete 29.188 DEM v enkratnem znesku ali v 10 letih po 378 DEM na mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. V izračunih je upoštevana 10 % realna obrestna mera. Informacije: Agencija Žalec, Hmeljarska 3 ah na telefon: 063/715-602, int. 222. HMEZAD BANKA, d.d. ZA VAS DENAR IN NAS UGLED GRE ijanci ne bodo ostali lačni... Če boste med številnimi jedrni, ki so Vam na voljo, izbrali "Medaljon na način šefa kuhinje", boste dobili krompirjevo omleto, praženo šunko, svinjski file, gratiniran sir ter sadno oblogo. Poskrbeli bodo tudi za vašega malčka; na njegovem krožniku bo zagotovo le tisto, kar obožuje, cena pa bo polovična. In ker brez posladka ne boste zapustili dobro obložene mize, naj vam priporočimo borovničeve palačinke ali palačinke na način "Hawaii". Še tako dobra jed pa zahteva tudi dobro kapljico; v gostišču Bacchus Vam bodo ponudili bogato vinsko in pivsko karto. Presenečeni boste ugotovili, da se izbor vin ne konča pri štajerskih, ormoških in bizeljskih kleteh, temveč vam ponudijo tudi bariqe Movla iz kleti Kristančiča v Goriških brdih, Fablana iz Jakobskega dola in Šnajderjeve kleti; skratka, za bogat izbor vin je poskrbljeno. Kot je tudi za ljubitelje piva in ostalih pijač. €U>fl V obrtnem območju Paka, le kilometer iz Velenja, v smeri proti Slovenj Gradcu, stoji na rahli vzpetini gostišče Bacchus. Prostoren objekt je ime dobil po rimskem bogu vina in veselja, za oboje pa je v njem še kako poskrbljeno...kot je odlično poskrbljeno za vse gurmane, ljubitelje in poznavalce dobre kuhinje. družbam ponuja ločen prostor - jedilnico z več kot 50 sedišči, plesiščem in prostorom za ansambel. Ker so pred nami toplejši meseci Vas bo gotovo razveselil pogled na veliko vrtno teraso, pred gostiščem pa sta urejena tudi dva velika parkirna prostora. Skratka, prostor je primeren za vse pomembne in najsvečanejše dogodke v vašem življenju. BACCHUS - PROSTOREN IN SVETEL Gostišče Bacchus s svojo notranjo ureditvijo omogoča gostom, večjim in manjšim zaključenim družbam, da se v prijetnem ambientu sproščeno prepustijo šefu kuhinje Primožu in šefici strežbe Marinki. Za manjše družbe sta na voljo dve posebni sobi za 15 oseb, v zimskem vrtu, ki vam nudi pogled na porečje Pake, bo prostor našlo 40 oseb. Poleg bistroja, kjer so na voljo tudi separeji, gostišče Bacchus zaključenim družbam, svatom, birmancem, ali pa večjim poslovnim BACCHUS - BOGATA KUHINJA IN VINSKA KARTA S prihodom novega osebja je v kuhinji gostišča Bacchus zadišalo po specialitetah in dobrotah, ki bodo navdušile še tako zahtevne gurmane. Ponudba restavracije je res bogata! Nudijo Vam malice in kosila, kuhar Primož je poleg ostalega mojster italijanske, madžarske in dalmatinske kuhinje. Izberete lahko različne vrste rib, rakov, školjk, pa tudi vegetar- Marlbro GOSTIŠČE ■ BACCHUS V koraku z Evropo Med ultimativnimi zahtevami sodobnega časa je tudi zahteva po nenehni povezanosti s svetom, kakršno omogoča mobilna telefonija. To je seveda razloga, zakaj je prav mobi-lana telefonija dejavnost izredno hitrega tehnološkega razvoja, neverjetnih stopenj rasti in stalnega prilagajanja novim in novim zahtevam uporabnikov. Nosilec razvoja te izjemno zanimive in dinamične panoge v Sloveniji je družba Mobitel. V dosedanjem uveljavljanju mobilne telefonije je Slovenijiuspelo v nekaj letih dohiteti evropske standarde na področju analogne mobilne telefonije - tako glede kvalitet telefonskega signala, pokritosti ozemlja Slovenije, kot glede hitre rasti števila uporabnikov. Ob upoštevanju dejstva, da je Slovenija kljub svoji majhnosti zaradi Biti nenehno povezan s svetom je prijeten občutek, je občutek varnosti in udobja. To je hkrati zahteva komuniciranja današnjega in jutrišnjega dne! izredno razgibanega terena zelo zahtevno področje za vpeljevanje mobilnega telefonskega omrežja, je namreč podatek o preko 90-odstotni pokritosti slovenskega ozemlja s signalom Mobitela spoštovanje vzbujajoč - z njim se lahko Slovenija postavi ob bok katerikoli razviti evropski državi. Podobno velja za rast števila uporabnikov - v kratkem času preko 20.000 Mobitelovih uporabnikov ob dveh milijonih prebivalcev, pri čemer se številka še naprej vztrajno vzpenja. Svetovni trendi kažejo, da se ne bo kmalu ustavila, saj je mobilana telefonija v vzponu, katerega končnih meja ni mogoče predvideti. Tudi zaradi uvajanja zmeraj širše pahljače spremljevalnih storitev. Preko meja domišljije Letošnje leto bo zza industrijo mobilnih omrežij in telefonov leto uporabnikov; kar želijo, tudi dobijo. Kdor bo pravilo spregledal, bo slej ko prej izločen iz igre. Uporabniki morajo dobiti že vnaprej tudi stvari, za katere doslej še pomislili niso, da jih potrebujejo. Niso mogli pomisliti, ker preprosto presegajo meje njihove domišljije. Varnost v prometu - brez slušalke Družba Mobitel že od same uvedbe mobilnih telefonov in osvešča uporabnike, naj zaradi telefoniranja ne pozabijo na varnost v prometu - na lastno varnost in varnost drugih. V ta namen ponujajo vgradne komplete, ki omogočajo prostoročno telefoniranje. Mobilni telefon s takšno vgrajeno funkcijo nima več kaj početi ob voznikovem ušesu, voznik se lahko popolnoma posveti upravljanju vozila. Vožnja jmmm mobitel Dodatne storitve Mobitela Telefonski predal 0 Preusmeritev klica o 9 Omejena uporaba -zaklepanje Čakanje na naslednji 'klic o Zveza brez prekinitev za prenos podatkov REKLAMNE REPORTAŽE je torej prav tako varna, kot bi se pogovarjal s sovoznikom. Odprta vrata na Starem trgu v Velenju Družba Mobitel si nenehno prizadeva, da bi se v kar nai meri približala naročnikom in lokalnemu povpraševanju. Ni torej naključje, da je glede na gospodarsko in siceršnjo mo Velenja in Šaleške doline na Starem trgu 36 odprla svoj DEM0CENTER in vsem sedanjim in bodočim naročnikom odprla vrata ter jim ponudila roko. OeRter je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 7.do 13.ure. Vsakemu celovito svetujejo pri njegovi odločitvi, pojasnijo različne in bogate možnosti nakupa, mobilne telefonske priključke tudi prodajajo, v teh dneh pa bodo na sedežu Poslovne enote Na Lavi 7 v Celju odprli še servis in ponudbo ter usluge še bolj približali naročnikom in jih obo-gatili. ' Možnosti je veliko, potrkajte na njihova vrata Na Starem trgu, ali pokličite na telefon (063) 852-890. PONUDBA Za Velenje posebej pripročajo CARRYPH0NE, ker običaji telefonskih priključkov primanjkuje, za vozila BENEFC F0RTE in BENEFON CLASS ULTRA, ki nudita vse, trenutno možno, tu sta med drugim še BERNEF0N DELT in MAX0N, pa cela pahljača dodatne opreme in i možnosti. ŠPORT IN REKREACIJA NK Rudar 1111 ■ 11 Komar vendarle ostal Nogometaši velenjskega Rudarja so se v ponedeljek začeli pripravljati na novo prvenstveno sezono, ki bo stekla že 30.julija. Prave tekme pa bodo imeli že prej, saj bodo kot slovenski predstavnik sodelovali v zanimivem Intertotu pokalu.V prvem krogu tega tekmovanja, ki bo že ta konec prihodnjega tedna bodo prosti, 1 Julija pa bodo v Velenju gostili Tottenham, ki je bil dvakratni državni prvak in osemkratni pokalni prvak Anglije (nazadnje pred tremi leti), poleg tega je bil dvakrat zmagovalec pokala UEFA in enkrat pokala pokalnih prvakov. Znan je tudi njihov nemški nasprotnik - desetouvrščeni Ko-eln. Nemško prvenstvo so končali konec minulega tedna, vodstvo tega kluba pa je medtem že poslalo v Velenje telegram, v katerem predlaga, da bi bila tekma v soboto, 15.julija. Velenjčani so jim odgovorili pritrdilno. Rudar za zdaj sodi med tiste ekipe , ki niso veliko spremenile svoje "podobe". Iz kluba ni odšel nihče. Nova (stara) okrepitev je novopečeni reprezentant Matjaž Cvikl, ki se je vrnil iz Turčije in je z Rudarjem podpisal dveletno pogodbo še pred 15.junijem, ko so morali prijaviti ekipo za igranje v Intertoto pokalu. Amatersko pogodbo pa je do tega datuma podpisal tudi Igmar Bloudek (Branik Maribor), da so ga prav tako lahko prijavili za igranje v tem zanimivem tekmovanju. Nato so z njim želeli podpisati tudi profesionalno pogodbo. Ta 20-letni Mariborčan je sicer v ponedeljek prišel v Velenje vendar se ni udeležil pr vega treninga. Kot smo zvedeli, so bile njegove zahteve previsoke in vrnil se je domov. Kljub nekaterim kombinacijam (Mura, SCT Olimpija - zamenjava z Dostijem) je Slavko Komar, Rudarjev najboljši strelec minulega prvenstva, vendarle podpisal novo (enoletno) pogodbo. vos Plavanje ■■■■■■■ Uspešni v Krškem Plavalni klub Celulozar iz Krškega je v soboto organiziral tradicionalni "Lilegov memorial". Tekmovanje je bilo namenjeno najmlajšim plavalcem in plavalkam. Udeležilo se ga je 250 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Med njimi je bilo 11 plavalcev velenjskega plavalnega kluba, ki so ponovno tekmovali zelo uspešno. Z zmagami so se izkazali Tina Pandža, Maja Sovinek in Nina Kugonič med mlajšimi deklicami ter Jernej Ocepek med mlajšimi dečki. Rezultati: mlajše deklice letnik 86 - 50 m prosto: 2. Nina Kugonič 38.19; 50 m delfin: 1. Nina Kugonič 45.00, 5. Sanja Kališnik 58.06. Mlajše deklice letnik 85 - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 34.62, 3. Teja Tomažič; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 37.01; 50 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 40.84; 50 m prsno: 3. Teja Tomažič 47.01. Mlajši dečki letnik 85 - 50 m delfin: 9. Aljaž Velički 44.45. Mlajši dečki letnik 84 - 50 m prosto: 2. Jernej Ocepek 31.50; 50 m delfin: 1. Jernej Ocepek 36.16. Marko Primožič Balinanje ■■■■■■■ Trebeliško ni več zadnje V ligi šaleške območne balinarske zveze premočno vodi Partizan, sledijo pa Vegrad, Žalec, Megrad inVelenje. V 2.državni ligi-vzhod sta oba šaleška predstavnika zmagala; RLV v gosteh proti Bistrici z 10:6 in je na 3.mestu, Trebeliško pa se je z vioko zmago proti Tržiču s 14:2 končno poslovilo od zadnjega mesta. GIP Vegrad je ob dnevu gradbincev organiziral vsakoletni turnir. Zmagalo je Trebeliško, pred ekipo Tabor 69, Slovenijavi-nom in drugo ekipo Vegrada. Na kvalifikacijah za državno prvenstvo je znova presenetil Bogdan Ježovnik (Trebeliško), saj se je z odličnimi igrami uvrstil v finale. Boris Knavs Modelarstvo ■■■■■■■■■■ Izvrstni v Ljubljani Na prvi tekmi za letošnje državno prvenstvo čolnov na daljinsko vodenje v Ljubljani so bili velenjski predstavniki odlični. Uvrstitve - FS-V junior: 1 .Klaus (40 krogov), 3.Uroš Škoflek-(25); FSR-V 3,5: 2.Vodončnik (54); FSR-V 6,5: 2.Avgust Škoflek (54), 3.Melanšek (41); FSR-V 15: l.Melanšek (66), 3.Vodončnik (41), 5.Klaus (27). Naslednja tekma za državno Smučarski skoki Se naprej drugoligaši ERA Šmartno:lzola 0:1 (0:1) Šmarskim nogometašem je v kvalifikacijah za 1.državno ligo spodletelo že na prvi stopnički. V prvi tekmi z Izolo na domačem igrišču so pričeli preveč živčno, kar so gostje kaznovali in že v 4.minuti dosegli vodilni in zmagoviti zadetek. Domači so se sicer zbrali in prevzeli pobudo, gostje pa so se branili in z nasprotnimi napadi nevarno ogrožali domača vrata. Zlasti od 25.do 40.minute so Šmarčani oblegali gostujoča vrata, vendar brez uspeha. Po odmoru so gostitelji še bolj napadli, napadalci pa so bili preveč nespretni, da bi iztržili ugodnejši izid. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Omer-agič, Grobelšek, Purg (Delame-ja), Mašič, Žurej (Jelen), Druškovič, Hodžar. lzola:ERA Šmartno 3:0 (1:0) Na povratno tekmo so šmarski nogometaši odšli neobremenje- ni. Takoj so prevzeli pobudo in več napadali, domača obramba pa jih je uspešno zaustavljala. Prvo priliko so sicer imeli domači, vendar je Kališek dobro posredoval, Šmarčani pa so imeli lepi priložnosti v 28.in 42.minuti, ko je domači vratar izredno ubranil nevaren strel, takoj v nasprotnem napadu pa so Izolani povedli. Gostje so zaigrali napadalno tudi v nadaljevanju, gostitelji pa so imeli dosti prostora za nasprotne napade in v 53.minuti so povišali na 2:0. Nogometaši ERE so se borili Še naprej, vendar so bila domača vrata kot zakelenje-na. Popustili so šele v zadnjih minutah, kar so domači izkoristili in dosegli še tretji zadetek. Za uvrstitev v 1 .ligo se bodo igralci Izole srečali z ljubljanskim Železničar Cosmosom, ki je izločil moštvo Kopra. ERA Šmartno: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Omera-gič, Grobelšek, Mašič, Mešanovič (Podgoršek), Žurej, Druškovič, Hodžar (Purg). Janko Goričnik Tenis Katarina spet prva Katarina Srebotnik, članica teniškega kluba AS, nadaljuje dobre igre. Tokrat je zmagala na odprtem prvenstvu Domžal v kategoriji do 16 let. V ponedeljek je v finalu gladko premagala svojo nasprotnico s 6:1 in 6:1. prvenstvo bo 8.in 9.julija na velenjskem jezeru. Nastopili bodo tudi tekmovalci iz sosednjih držav, saj bo to zadnje preverjanje organizacijiskih sposobnosti pred evropskim prvenstvom, ki bo v Velenju od l.do 8.avgusta. Organizatorjema, Društvu Modelar in TRC Jezero, se je že prijavilo 231 tekmovalcev iz 19 držav. J.M. Squash ■■■■■■ Začetni tečaj v Rdeči dvorani ŠRZ Rdeča dvorana Velenje bo od 26.do 30.junija pripravila začetni tečaj sqausha za osnovnošolce. Tečaj bo v dopoldanskem času, je brezplačen, prijave pa v Rdeči dvorani sprejemajo do ponedeljka. Prijavljeni tudi odlični Nemci Velik praznik smučarskih skokov na velenjskih skakalnicah se hitro približeuje. Ob reprezentancah Italije, Češke, Slovaške, Poljske in Slovenije je udeležbo potrdila tudi Nemčija, ki jo bodo predstavljali Jaeckle, Hannavald, Herr in Duffner. Vstopnice so že v predprodaji. Sicer so velenjski skakalci minuli vikend nastopili na tekmah v Tržiču in Kranju. Najboljše uvrstitve: Tržič - dečki do 9 let: 9.Čutuk; do 11: 15.Sma-gaj, 16,Lamešič; do 13: 3.Klemenčič; do 15: 4.Zorko, ll.Globačnik, 13.Živic, 16.Zep; mladinci do 16 let: l.Hriberšek, 5.Zorko in Živic, 11 .Ograjenšek, 16.Tovornik; mladinci do 18: 11 .Hriberšek, 16.0grajenšek; člani: 17.Jelen (Kolenc je pri najdaljšem skoku padel); kombinacija: 2.Jelen, 5.Kaligaro, 8.Čeh, lO.Tovomik. Kranj - dečki do 11: 12.Sma-gaj; do 13: 7.Perše; do 15: 6.Živic, 8.Zorko; mladinci do 16: 5.Zorko, 9 .Živic, 12.0grajenšek, 16.D.Tovornik; do 18:14.Zorko; člani: 29.Jerman. J.O. "Skale 95" Saloon Pascal in Plešivec V obeh ligah malega nogometa v Škalah so odigrali redni krog. Rezultati'7.kroga 1 .ligi: KMN Fori Škale:Zlatorog Škale 0:0, Vigo Vinska gora:Mister X-Cik Cak 1:7, Kamnoseštvo Kozjak Madl Tris 1:1, Mušketirji:Saloon Pascal 0:5, RBM Commerce: Bambino 2:3; z 12 točkami in še brez poraza vodi ekipa Saloon Pascal, drugi je s tremi točkami zaostanka Bambino, ana vrhu lestvice strelcev pa sta J.in R.Hudarin (oba Mister x) s po 10 zdetki. V drugi ligi so odigrali 9.krog. Rezultati - Plešivec Ribiška koča:Krokodilčki 3:0 b.b., Tempo Florjan:Texas 2:1, ŠK Cirkovce:Topolšica 3:1, Club Duo:Mušketirji veterani 0:3, Old Raiders:KaIimero 2:1, Kremenčkovi prosti; vodi ekipa Plešivec Ribiška koča s 15 točkami in brez poraza, z dvema točkama zaostanka ji sledijo Mušketirji veterani, s tremi Tempo Florjan, z 12 zadetki pa je najučinkovitejši Zagoričnik (Tempo Florjan). Letni bazen odprt Velenje - V torek so se lahko prvi Velenjčani, željni osvežitve na letnem bazenu, pognali vanj, saj se je tudi uradno začela letošnja poletna sezona. ŠRZ Rdeča dvorana, ki bazen upravlja, obljublja, da bo voda prijetna; ogrevana bo na 24 do 25 stopinj Celzija. Da vam bo na bazenu res prijetno, so poskrbeli tudi z novostjo; dolg čas boste lahko preganjali tudi na trampolinu, veliki elastični ponjavi, 5 minut skakanja pa vas bo stalo 100 SIT. Velenjski letni bazen lahko obiščete vsak dan od 10. do 19. ure. Dnevna karta vas bo stala 350 SIT, mladino do 15 let pa 250 SIT. Če se bo za kopanje odločila 4-članska družina, bo vstopnica veljala 1000 SIT, od 17.00 ure dalje pa le 150 SIT. Seveda vam ponujajo tudi sezonsko karto (za odrasle stane 8.500, za otroke 6.500 SIT) in 10-krat-ni vstop (za odrasle 3150, za otroke pa 2250 SIT). bš Košarka ■■■■■■ Poletni tabor v Rdeči dvorani Košarkarski klub Elektra bo od ponedeljka do petka v Rdeči dvorani pripravil poletni košarkarski tabor. Namenjen je fantom med 10 in 16 letom, vadbo pa bosta vodila treneija mlajših selekcij v klubu Vladimir Rizman in Vasilij Kokolj s pomočniki. Vadili bodo dopoldne in popoldne, vmes se bodo tudi kopali na velenjskem bazenu, prijave v Rdeči dvorani pa sprejemajo do ponedeljka v dopoldanskem času. PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni - belo pleskana VRATA "STIL" in "KLASIK" - hrast PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni -globine podbojev: 10,12,15,22 in 28cm - za suho montažo vam ponujamo slepe podboje - vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo - vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS i] JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58,64220 ŠK0FJA LOKA tel.: (064) 61-30, fax: 634-261 CELJE, tel./fax: 063/451-088 MARIBOR, tel.: 062/102-800 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/20-175 ERA Velenje -: m rmv- > STANOVANJSKI SKLAD MPUSLIKI SLOVINIJI CELO CELO STANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM Stanovanjski sklad Republike Slovenije Vam omogoča pridobitev kredita za nakup novega stanovanja. Kredit Vam daje za nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko plačate cel6 cčlo stanovanje pri določenih prodojalcih. ZAKAJ JE TAKSEN KREDIT UGODEN ? 1. Kredit odplačujete 1S let s 6,82% letno realno obrestno mero. 2. Mesečna obveznost (fiksna anuiteta) znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti za 22.800 DEM kredita. 3. Kredit pridobite brez pologa z zavarovanjem s hipoteko. . 4. Najvišji kredit znaša 228.000 DEM. 5. Za Vašo odplačilno sposobnost se upoštevajo vsi Vaši prejemki, na tekočem in žiro računu. STANOVANJA PRODAJAJO: GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, Ul. 15. maja 16, GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prešernova 9a, GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljana, Emonska 8, HRAST, obrtna zadruga, (068) 342 693, Novo Mesto, Adamičeva 2, KMS, (061) 15 93 001, Ljubljana, Galičeva 15, KOMUNAPROJEKT, (062) 226 111, Maribor, Partizansko 3-5, MARKING, (062) 222 242, Maribor, Partizanska 47, SCT STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 789, Ljubljano, Štihova 26, SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendava, Kranjčeva 6,. SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kranj, Nazorjeva 1, SGP KOGRAD INŽENIRING, (0602) 83 141, Dravograd, Mariborska 3, SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Sežana, Cesta na Lenivec, SGP PRIMORJE, (065) 63 204, Ajdovščina, Vipavska 3, SGP STAVBAR MEGRAD, (062) 225 711, Maribor, Industrijska 13. Razpisne pogoje, višino posojila in posojilne pogoje določa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec in Večer, 29. maja 1995. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije v Ljubljani, na Poljanski cesti 31, ali po telefonu (061) 17 10 500, 17 10 517, 17 10518, 17 10 519, 17 10 552 ali 17 10 554. Vloge sprejemamo do podal|šanega roka 10.7.1995. MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 22. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Friškovec in dr. O.Renko Petek, 23. junija-dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Lazar in dr. Ramšek Soboto, 24.junija-dr.Urbanc in dr. Friškovec Nedeljo, 25. junija - dežurni dr. Urbane in dr. Friškovec Ponedeljek, 26. junija - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec Zobozdravstvo: V nedeljo, 25.junija -dr. Mojca Bujan-Koprivc od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 23. junija do 30. junija -Tomo VVankmiiller, dr.vet.med., Topolšica, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 25. junija - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, tel.: 0609-616-978. Od 26. junija do 4. julija - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410. I'jIIII0 TELEIJE 0ldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 j.. PE VELENJE O.O.O. (Era ŠPORT), tel.: 854-391 TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 12. junija do 18. junija 1995 povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zrak ZNIŽANJE CEN, UGODNI KREDIT11-4 LET, R+7,5 do R+8,8%, OMEJENE KOLIČINE VOZIL SVVIFT 1,3 GL3D16.990 SVVIFT 1,3 SEDAN GL4D 18.990 SAMURAILX 24.390 VITARA LX16V 3D 34.700 BALEN01,3 GL3D 21.990 BALEN01,6 GL3D 23.990 BALENO SEDAN 1,3 GL4D 23.990 BALENO SEDAN 1,6 GLX 4D 26.990 (serijsko: AIR BAG voznik in sopotnik) ***FIAT - POSEBNA SCI0NERIPUNT0 55S 5V 18.990 SCI0NERIPUNT0 75SX5V 21.990 [ *PIAGGI0 že od ESOccm 276.000,00 SIT! MERX GP TURIST d.o.o. NAZARJE, 63331 NAZARJE, Zadrečka c. 8 na podlagi sklepa UO z dne 13.6. razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin v centru Nazarij: 1. Zemljišče pare. št. 921/11,921/30,921/37,921/29 v izmeri 1260 m2. 2. Stavbno skladišče in garaže na pare. štev. 921/37 v izmeri 80 m2. Izklicna cena pod točkama 1. in 2. je 80.000 DEM. Kupec oziroma kupci zemljišča pare. št. 921/29 kupujejo idealni solastniški del površine. Vse cene veljajo v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki najkasneje 3 dni pred javno dražbo nakažejo varščino v višini 10 % od izklicne cene, in sicer na Ž.R. št. 52810-601-20075. 1. Pravne osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z izpiskom iz sodnega registra, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenec dražitelja se mora pred javno dražbo izkazati z overjenim pooblastilom. 2. Celotna kupnina se poravna v roku 15 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. 3. Prometni davek in vse druge dajatve plača kupec. 4. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti najkasneje v petih dneh po končani javni dražbi. 5. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe ali plačal kupnine v določenem roku, bomo pogodbo razveljavili, plačano varščino pa bomo zadržali. 6. Neuspešnemu dražitelju bomo varščino brezobrestno vrnili v treh dneh po končani javni dražbi. Javna dražba bo 30.6 ob 9. uri na sedežu prodajalca Zadrečka c. 8, Nazarje. Morebitni kupci se lahko pred javno dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe, opisi nepremičnin in pravili dražbe na Upravi GP TURIST d.o.o. Nazarje tel. 063/831-911 ali 832-536. ČETRTEK, 22 JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I.- blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.4Š Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26.JUNUA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■ KINC KINC KINC DOM KULTURE VELENJE % V, K & % # ® a K gs j* 80 '//. 16. 'a Vi 9. Si # Sobota, 24.6. ob 20. uri Nedelja, 25.6. ob 19. url ULIČNI BOJEVNIK - akcijski, parodija Režija: Steven E. De Souzha Vloge: Jean-Claude Van Damme, Raul Julia, Kylie Minogue Akcijska pustolovščina, ki govori o junakih multimedijske zabave, elektronskih iger. Popularno igro Street Fighter so tako iz elektronskega medija, iz video iger spravili na film. V filmu so pomešani junaki več video iger. Krut diktator zatira ljudi in pripelje planet na rob oboroženega spopada. Polkovnik Guile prevzame poveljstvo Združenih sil in skuša narediti red... Sobota, 24.6. ob 23. url - Pred-premiera! ČAS DEKLIŠTVA - melodrama Režija: Gillian Armstrong Vloge: VVinona Ryder, Gabriel Byr-ne, Susan Saradon Rim na ganljiv način kaže življenje žensk iz družine March ob koncu prejšnjega stoletja, kot gaje v svojem romanu opisala pisateljica Lo-uisa May Ascott. Družino March sestavlja mati ter štiri mlade damice - duhovita Jo, lepa Meg, nežna Beth in romantična Amy. Nedelja, 25.6. ob 10. uri - Ponovitev! BUTEC IN BUTEC - komedija Režija: Peter Farrelly Vloge: Jim Carrey, Jeff Daniels, Lauren Holly Harry in Lloyd sta nekaj posebnega. Če bi imela vsak le polovico možganov, bi skupaj še vedno imela le polovico možganov. Kaj vse se jima zgodi na poti v Aspen, kjer živi damica, ki je na letališču "izgubila" kovček poln denarja ob tem, da ju preganjata gangsterja, da sta brez denarja in daje sploh vse grozljivo narobe... Ponedeljek, 26.6. ob 20. uri RAPA NUI - eksotična (epska) romanca Režija: Kevin Reynolds Vloge: Jason Scott Lee, Sandrine Holt, Esai Morales Pred 300 leti se je Velikonočni otrok imenoval Rapa NUI (središče sveta). Tam so živeli domorodci, ki so bili prepričani, da so edini na svetu. Na njem je vladalo pleme Dolgih ušes, Kratka ušesa pa so bili njihovi sužnji, ki so delali velike kamnite kipe, da bi zadovoljili Velikega očeta. Nekoč prijatelja, sedaj tekmeca se Oroinija in Makea v tekmi za prinešeno jajce z ošiljenih skal nedaleč od otoka potegujeta za roko lepe Ramane in za častni položaj na otoku... Rim je čudežna, magična in pretresljiva paša za oči, neverjetna zgodba o obsedenosti, romanci in pustolovščinah, predvsem pa osupljiv dosežek domišljije. Torek, 27.6. ob 20. uri MURIEL SE POROČI - komedija Režija: P. J. Hogan Vloge: Toni Collette, Bili Hunter... Muriel je tujec v svojem kraju, v krogu velike družine, kjer se ničesar ne dogaja. Ko živi v fantazijskem svetu, polnem glasbe skupine Abba, Muriel čaka svojega princa na belem konju. In ker princ nekam dolgo hodi, se odloči, da ga bo našla sama... Velika avstralska uspešnica! Uspeh tudi v Cannesu! KINO ŠOŠTANJ Petek, 23. 6. ob 19. uri UUČNI BOJEVNIK - akcijski, satira Ponedeljek, 26.6. ob 20. uri MURIEL SE POROČI - komedija Torek, 27.6. ob 20. url RAPA NUI - epska romanca KINO ŠMARTNO OB PAKI & n # % v v, % a % v a zt x x a a % *M Nedelja, 25.6. ob 13. url - Pred-premlera! BUTEC IN BUTEC - komedija Nedelja, 25. 6. ob 17. uri UUČNI BOJEVNIK - akcijski, satira otroci jo potrebujemo J/VTav •■»>■■••>■•••»•»» Poroke: August Hirschmann, Obervogau št. 198, Republika Avstrija in Dušanka Lešnik, Šmartno ob Paki št. 36; Robert Viher, Arnače št. 28 in Nataša Bračič, Kersnikova c.št. 2; Romeo Kočar, Rudarska 2/b in Saša Šile, Rudarska 2/b; Darjo Medeot, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska c.št. 5/a in Sabina Sušeč, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska c.št 5/a. Smrti: Janez Lešnik, roj. 1945, Ponikva pri Žalcu št. 47; Viljem Gros, roj. 1929, Javornik št. 39; Bogomir Antlej, roj. 1922, Velenje, Gregorčičeva c.št. 24; Stanislav Valte, roj. 1936, Ljubno ob Savinji, Rosuljska c.št. 6; Marija Kolar, roj. 1913, Bočna, Pod-hom št. 8. Občina Žalec B»ai«llt>tt««il*XH»B»BX Poroke: Ivan Jelen, Gomilsko in Irena Šumljak, Andraž nad Polzelo; Cvetko Kruleč, Galicija in Martina Šuper, Vel. Pirešica; Romeo Bajda, Šešče pri Preboldu in Nataša Herman, Šešče pri Prebol- du; Vojko Verdev, Dobrteša vas in Valerija Pečnik, Breg pri Polzeli. Smrti: Angela Klemenko, stara 91 let, upokojenka, Prebold, Soseska št. 1; Terezija Barbič, stara 83 let, upokojenka, Trnava št 16; Valentin Ortl, star 50 let, delavec, Polzela št. 96/a. KAMNOSESTVO PODPECAN Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic Tel.: 857-558, Šalek 20 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti in to kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka KARLA JERICA 5.12.1920 - 14.6.1995 se iskreno zahvaljujemo primariju dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, patronažnim sestram zdravstvenega doma Velenje, gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodoma Valenciju in Povšetu za lepe poslovilne besede, gospodu Gorograncu za odigrano Tišino in pevcem. Hvala za nesebično pomoč družinama Strmčnik in Meža, ostalim sorodnikom in prijateljem, hvala za izrečena sožalja, za žalne brzojavke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: žena Marica, hči Mira z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi moža, atija in dedija RUDIJA BAJCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani ter ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, hči Karmen, sin Mitja ter vnuki Senta, Alja, Sara in Ilj. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice, sestre in tete ANTONIJE MEH roj. Špital 1915-1995 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gospdu župniku Kužniku iz Velenja, gospodu kanoniku Zorku, gospodu dr. Ivanu Kralju za dolgoletno zdravljenje. Hvala govornikoma gospe Tej Devič in gospodu Ivu Gorograncu za ganljive besede slovesa in pevcem. Hvala za izrečena sožalja, za žalne brzojavke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Enako zahvalo izrekamo družinam Drobež, Buršič, Rožič in Matjaž ter sosedom Mariji Lešnik in Otu Kampušu za izkazano pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Jakob, hčerka Milena, sinovi Herman, Janko, Jože, Branko z družinami in ostali sorodniki. Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (MilaKačič) ZAHVALA ob izgubi drage mame, stare mame, prababice MARIJE HLIŠ 15.8.1919 - 8.6.1995 iz Letuša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gorenje Orodjarna iz Velenja, sodišča Žalec, sosedom, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste našo drago in skrbno mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe- Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina Rač. prelom in oblikovanje: RVHIIIIIMVMIV/AI in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Številka HKseSeST gel (grafiCna oblikovalca>- 1430. polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 toiadev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. I lOO let prvih ogledov jameHudaJuknja i V svetu netopirjev, Pozoja, tolovajev in Črne babe Huda luknja. Ime za ozko i sotesko, ki povezuje Štajersko in Koroško regijo. I Tik pred njo teče meja med novo občino Mislinjo in občino Velenje. Še vedno vas ob vstopu v sotesko I "pozdravi" semafor, nujen zaradi vsak dan gostejšega prometa skozi njo. V tej soteski je še ena Huda luknja. Jama, ki so ji nadeli to ime že pred davnimi leti, pa še paše ji. V nedeljo je I praznovala. 100 let je minilo, odkar je v njej domačin Ivan Vivod nagovoril prve turiste, večinoma domačine. Po 100 letih je jama v spet gostila številne obiskovalce, spet po večini domačine in sosede. Tokrat na prireditvi, kije obeležila I častitljiv jubilej, pripravila pa jo je občina Mislinja. I Kraški svet pod Tisnikom, z vsemi lepotami, ki so skrite v I njegovih nederjih, je že od nekdaj buril domišljijo, obstajajo pa tudi I trdni dokazi, da so jamo odkrili že zelo zgodaj. Prva jo je I upodobila slikarka Stana L. Arsovska, v njej so raziskovali .številni arheologi in biologi. Očarala pa je že naše pradede. Iz roda v rod so se širile pripovedke o vitezih, tolovajih in mističnem bitju Pozoj imenovanem, ki so bivali v njej. V zadnjih letih so k temu dodali še strašljivo pripoved o Črni babi, ki je strašila voznike. Dejstvo je, da najdbe dokazujejo, da je človek Hudo luknjo "uporabljal" že v ledeni dobi, pozneje v srednjem veku, tu so ostali sledovi antike. Jama ni samevala. Res pa je, da je bilo občudovanje tega Štajerskega varnostne ograje in pred 100 leti dobil dovoljenje za turistične oglede na okrajnem glavarstvu Slovenj Gradec, se je razbohotila. V njej so prirejali veselice, imela je celo stalnega stražarja. Potem je zanimanje zanjo spet zamrlo. V štiridesetih letih ga je ponovno obudil Roman Vidmar, ki je ustanovil Jamarski klub Speleos. Jamski medvedje so raziskovali, zapisovali...in potem je prišla vojna. V začetku petdesetih let so jamaiji spet intenzivno odkrivali Program je pripravilo Kulturno društvo Mislinja bisera enkrat bolj, drugič manj intenzivno. Ko je Ivan Vivod v njej zgradil prve mostičke in njene čare in skrivnosti ter odkrili, da nad spodnjo jamo obstaja še ena etaža. Danes jo Na svečanosti v hladni jami se je trlo ljudi, ki so se JI prišli pokloniti imenujemo Medvedji rov. Pravo leta 1991 uspeli prebiti sifon poln silvestrovo zanje je bilo, ko so vode in priti vanj. Danes so jamarji iz kluba Speleos, ki se žel dolga leta trudijo, da bi jamo spet] usposobili za turistične ogledi prepričani, da obstaja še tretjij etaža. Žal pri svojih hotenjil ostajajo vse preveč sami, vendi občina Mislinja obljublja, dal bodo naredili vse, da bo to spal postala turistična znamenitost. I V nedeljo se je v hlad prednje! jame, osvetljene z baklami iti zamolklo svetlobo, podalo res] veliko obiskovalcev. Med šuma jem Ponikve, potoka, ki Hudil luknji neprestano poje svojo! pesem, ob škropljenju kapljic, kij ves čas padajo z visokega stropi so prisluhnili mislinjskim kul-1 turnikom, županu Mirkul Grešovniku in slavnostnemu govorniku Petru Vesenjaku.| državnemu sekretarju za turi za "Puščavnik Eremit" je prebn "svojo" pesnitev, Babnikovil godba je dvorano napolnila s| slavnostnimi zvoki. Mešani pevs-| ki zbor Fidelis in Oktet Mislinjj sta spet dokazala, da je jama tudi^ akustična, primerna za koncerte./ In za konec smo lahko uživali šel v spustu pogumnih jamarjev, so se z vrvmi med nas spustili Medvedjega rova... ■ Bojana Špegel | foto: Stane Voi 41 desetin za pokal doline Gasilski praznik v Bevčah Šentilj - Nedeljsko mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline, ki sta ga pripravila prostovoljno gasilsko društvo Šalek in Gasilska zveza Velenje, je minilo v znamenju znanja in hitrosti. Tekmovanja se je udeležilo kar 41 desetin članov in članic, ki so prišle iz mnogih slovenskih krajev, sodelovale pa so tudi desetine iz Hrvaške in Avstrije. Od 29 članskih desetin je največ znanja pokazala desetina iz Šmartna na Pohorju, ki je vajo z motorno brizgalno izvedla v 36,1 sekunde, za štafeto pa so porabili 53 sekund. Druga je bila ekipa Dob I. (vaja 37,7 sek, štafeta 54,3 sek) tretja pa je bila ekipa Kotlje I. (vaja 40,4 sek, štafeta 55 sek). Na četrtem mestu je bila prva domača desetina, Velenje mesto (vaja 44,5 sek, štafeta 56,2 sek), na 8. mestu ekipa RLV I., na 11. mestu Lokovica I., na 13. Topolšica I., na 14. Topolšica II., na 15. RLV 11., na 17. Šentilj I... Med 12 ženskimi desetinami so bile najhitrejše gasilke iz Pre-valj, ki so vajo izvedle v 48,9 sekundah in štafeto v 68,5 sekund- ah. Druge so bile članice iz Loko-vice (vaja 53,5, sek, štafeta 63,5 sek), tretje pa iz Topolšice (vaja 55,4, sek, štafeta 68,5 sek). Na 5. mesto se je uvrstila ekipa Šaleka, 7. Šentilja, 8. Šoštanja, 10. Šmartnega ob Paki in 12. Pesje. To je bil pravi gasilski praznik, ki je minil v znamenju dobre organizacije in ob spremljanju številnih radovednežev in gostov iz domovine in tujine. Tudi župan Srečko Meh si je ogledal tekmovanje." ■ bš, foto: Leši Lar dvojno tekmovanje veteranov in veterank Gasilska zveza Velenje in gasilsko društvo Bevče sta v soboto pripravila kar dve tekmovanji za veterane in veteranke. Na prvem so se društva, povezana v GZ Velenje, pomerila za pokal GZ, potem pa je steklo še temovanje za memori-al Ivana Grudnika, ki so se ga poleg domačih ekip udeležile tudi mnoge gostujoče iz vseh koncev Slovenije. Med 11 ekipami veteranov so v tekmovanju za pokal Gasilske 1.7. 9. tekmovanje za rudarsko svetilko 2. 7. 5. FORD SKI JUMPING CHALANGER Darko Zupan gladovno stavka Včeraj ob 12.00 uri je republikanec Darko Zupan pričel gladovno stavkati pred vrati sedeža SDSS v Ljubljani. O tej svoji odločitvi je obvestil tudi Janeza Janšo in predsedstvo SDSS. "Leta 1993 mi je Janez Janša povzročil veliko moralno in materialno škodo s tem, ko mi je na umazan način podtaknil orožarsko afero v Mariboru in še veliko neresnic. Kot žrtev podtikanj sem se hotel o tem pomeniti z njim osebno, vendar se mi je ves čas načrtno izmikal/' pravi v sporočilu za javnost Darko Zupan, ki je zoper Janšo vložil tudi tožbo. Kdo bo hitrejši, kdo najhitrejši? Veteranke Bevč so zmagale v tekmi za pokal GZ moških desetin. Zmagala desetina iz Šinkovega Tur drugo mesto je zasedel Mengeš il tretje Šalek. Med 7 ekipami veterank so zmagale gasilke Šaleka, drugo mesto so zasedle veterank Mengeša in tretje Šmartnega ok Paki. Tekmovanje si je ogledalo precej radovednežev in gostov, mej njimi di velenjski župan Sn Meh. lisi -Čuki - Simona Weiss - Alka Vuica - Čudežna polja - ansambel Nage< lože - Comet iz Zre« - Velenjski radija zveze Velenje zmagali fantje iz Šaleka. Drugo mesto je zasedla domača ekipa Bevč in tretje Škale I. Sledile so desetine TUŠ, Šoštanj, Paška vas, Pesje, Škale II, Šmartno ob Paki, Šentilj in Velenje. Med veterankami so bile najhitrejše in najboljše gasilke iz Bevč, drugo mesto so zasedle veteranke Šaleka, tretje Šmartnega ob Paki in četrto iz Lokovice. Za memorial Ivana Grudnika se je pomerilo kar 21 veteranskih