SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de septiembre - 23. septembra 2010 NA PRAGU ZLATEGA JUBILEJA na 49. obli^i^^^i^^ ^Slomškovega do^a) MARKO SELAN Danes začenjamo leto praznovanja v Slomškovem domu. Stopamo v petdeseto leto življenja Doma. Že samo ime ,,zlati jubilej" nam govori o izredni pomembnosti tega dogodka. Zato ramosčani želimo, da bo to petdeseto leto našega dragega Slomškovega doma, v katerega prav danes vstopamo, znamenje in izraz naše ljubezni do slovenstva, znak naše zavzetosti za življenje v skupnosti in našega optimističnega pogleda v prihodnost. Prva misel, ki se nam je porodila ob vstopu v jubilejno leto je spomin na ljudi, ki so ta dom zgradili, in spomin na čas, ko je naša skupna hiša nastajala. Med zanimivimi zapisi o tem dogodku izstopa članek dr. Tineta Debeljaka, ki je bil objavljen v Svobodni Sloveniji. Njegove besede so izredno aktualne, kot bi jih pisal danes prav nam. Tako pravi: predmestju Velikega Buenos Airesa, v ^amos Mejii, se odpre v nedeljo nov slovenski ^om. Zopet nova 'slovenska tr^^-njava', kot smo se navadili imenovati zadnje čase ta ognjišča slovenske skupnosti po posameznih okrajih. Spomenik slovenskega idealizma, podjetnosti in požrtvovalnosti. Idealizma: ker se naši ljudje zavedajo v tem mater^i^^i^tičnem času, da so še ^ru^ge vr^e^-note na svetu, ne samo u^godje udobnosti in '^a^ota denarja', temveč, da so še ljub^ezen do jezica ^n nar^o^a, ^o slovenstva ^ot ta^eg^, ^ar je v tujini v^e bolj ov^r^a za 'mater^a^ni pr^og^re^' kot vzpodbuda, pa sta vendar predmet posebne gojitve, vreden lastne stavbe. Te vrednote so med nami še bolj žive in celo hočejo živeti dalje, kot bi jim bilo usojeno, če ne bi aktivno sodelovali pri njih poživitvi. Tak dom je spomenik idealizma, je ognjišče svetega plamena slovenstva, ki nam ga je Bog dal z rojstvom v slovenski dru^žini da ga ohr^anj^mo do 'zadnjega dne' možnosti. ^n je tak ^om spomenik slovenske požrtvovalnosti. Z d^r^-ovi posameznikov, večkrat celo z 'vdovinim novčičem' je gr^ajena taka stavba. Na žrtvah skupnosti raste skupen dom, ki naj bo ponos tudi Domovini. In je tak dom torišče naše podjetnosti: kdor je vstopil te dni v novi dom, je lahko videl, kako tekmujejo Slovenci v prostovoljnem delu za skupno ^tvar in s k^ko podjetnostjo u^r^ejajo prostor^e svojemu novemu namenu.. V nedeljo bo postavljeno pred nas novo okolje slovens^e dom^čno^ti: (^elo s^ovens^ih sr^c in slovenskih r^o^! V^ako t^ko (^elo slovenske ljubezni, žrtev in ^ela pozdr^avlj^mo kot ve^ik dogodek v našem emigr^acijskem življenju. In ta dom nosi ponosno ime Slom^ov dom." Do tu dr. Tine Debeljak. Kako sodobne besede. Danes po petdesetih letih nastanka Slomškovega Doma lahko rečemo da so se cilji izpolnili. Vsa načelna čustva, ki jih izraža dr. Debeljak so bila in so še danes napotki kamor moramo usmeriti delovanje v Domu. Idealizem ter požrtvovalnost sta še zmeraj stebra naše skupnosti. Vztrajnost je pomemben steber našega dela. Podlago Slomškovega doma so pripravili naši predniki ko so junaško delali za Dom. Besede, napisane skoraj 50 let nazaj, so preroške; saj danes svet še bolj hrepeni po ploščatosti ter materializmu. V tej realnosti imamo mi veliko prednost, saj Slomškov dom še vedno želi biti kraj, kamor prihodnje generacije lahko zahajajo, se bogatijo ter rastejo kot Slovenci in kot osebe. Danes stopamo v leto zlatega jubileja Slomškovega Doma; 50 let odprtja ,,sloven-ske trdnjave" na tujem. Še to je zapisal dr. Tine Debeljak in poudaril zakaj je Slomšek kot zavetnik doma, zgled ter smer; ,,A^li ni on tisti naš kultur^ni delavec, l^i je najgloblje segel v vzgojo n^ro^a in ga u^smerj^l v pr-avo r^st ^z dveh kor^enin: iz ver^e v Boga in z^ve^no^ti n^ro^^! On, k^i je reševal slovenstvo v najtežjih č^sih in v najb^olj nar^o^no ogroženih kr^ajih, je pr^avi mož, da dä ime temu našemu slovenskemu 'taboru', obr^ambnemu zidu, za katerim naj se mirno r^azvijata cerkev in šola. Ali ni bil Sl^om^ek ^oj? In največji slovenski učitelj? On je vabil Blažeta in Neživo v 'nedeljsko šol^'. Ali ni ta ^om posebej namenjen t^ki r^e^n^čni nedeljski šoli? Poleg r^e^ne (državne ^o^e, ki naj naše otr-oke v^lju^čuje v c^r^gentins^o ^r^žavno skupnost, je to še ^ru^ga nedeljska šola, ki naj pr^av te otrobe ^opo^njuje s tistim, ki je naše še posebno bogastvo: s slovenstvom, ki jim je dano od Boga po starših v na^daljnji razvoj in ohranjanje. I^aznolikost, ki bogati in se dopolnjuje, ne pa izključuje. In tej naši slovenski vzgoji v mor^alnem kakor tudi nacionalnem pogledu naj služijo te 'ne^eljs^e' šole po na^ih domovih, k^i so zato še posebej spomenik slovenskemu požrtvovalnemu u^čitelj^tvu in slovenski mladini, ki jo obi^s^uje. ^n ta p^^t ^oma je tista, k^i jo najb^olj pozdr^avlj^mo, ker je največja garancija, da je Dom gr^ajen na žuljih sedanjosti za bodočnost." Do tu dr. Tine De-beljak. Praznovanje se bo razvijalo skozi celo leto. Vsa skupnost v Ramosu se veseli tega dogodka. Dokažimo, da sta v nas še zmeraj živa zavest pripadnosti in čut za ohranjanje slovenskega na tujem. Ni naključje, da je že pred gradnjo Doma v našem kraju prva delovala Slomškova šola: naš pogled je bil in je še vedno uprt v prihodnost, v mlade rodove, ki bodo ljubezen do slovenskih korenin še dolgo ohranjali. Duh ustanoviteljev doma bo v njih živel v novih oblikah, z novimi idejami in načrti, prilagojen izzivom novega stoletja. Mi smo argentinski Slovenci! Naša kri je slovenska in v naših srcih ljubimo to pripadnost ter se trudimo za obstoj. S ponosom nosi naš Dom ime Slomškov dom in naj nikoli ne stopi s poti, ki jo je Slovencem začrtal ta svetniški mož. Geslo današnjega praznovanja: ,,Spoštuj preteklo,živi danes, delaj za prihodnost", je smernica na katero se moramo ozirati kot osebe ter skupnost, saj samo s spoštovanjem, pridnostjo, delavnostjo in polni življenja, lahko izpolnimo našo vlogo na tem svetu. Veterani osamosvojitve Iniciativni odbor za ustanovitev združenja Veterani slovenske osamosvojitve je v ponedeljek, 20. septembra organiziral plenarni sestanek in na njem sklenil, da bo ustanovni zbor združenja, ki bo sledilo „poštenemu zgodovinskemu spominu", 23. decembra letos. Janez Janša pa je ob tem predstavil idejo Borisa Pahorja za spremembo besedila slovenske himne. Sestanek so v imenu iniciativnega odbora sklicali predsednik prve slovenske v ade Lojze Peterle, nekdanji obrambni minister in kasnejši premier Janez Janša, nekdanji notranji minister Igor Bavčar in brigadir Tone Krko-vič. Ti so na sestanku tudi nagovorili navzoče. Peterle je uvodoma med drugim izpostavil, da tudi osamosvojitvena vojna ni delila, ampak združevala. ,,Tej vojni je sledila svoboda za vse, ne samo za nekatere," je poudaril. Novo združenje bo po njegovih besedah skrbelo, da se zgodovinski spomin na osamosvojitev ,,ne bo mešal ali zamegljeval z interpretacijami oz. interesi totalitarne narave". Brigadir Tone Krkovič je za svoje sodelovanje v združenju naštel dva temeljna vzroka. Prvi je, da osamosvojitev in demokratizacija Slovenije po njegovem mnenju ni v zadostni meri pretrgala čustvenih vezi z Jugoslavijo in režimom, ki je vladal v njej. Drugi razlog pa je, da Slovenija ni naredila vsega potrebnega, da bi se vrednote osamosvojitve in demokratizacije v zadovoljivi meri uveljavile kot „imperativ vrednostnega sistema v družbi". Notranji minister v času Peterletove vlade Igor Bavčar pa je med drugim opozoril, da danes v Sloveniji ni dogodka ali stvari, ki je ne bi ocenjeval ali precejal skozi strankarsko logiko. ,,Ali si naš ali pa njihov. Ni druge možnosti. Ljudje, ki mislijo s svojo glavo, so motnja tega sistema," je izpostavil Bavčar. Organizacijo, kakršna je nastajajoče združenje, je po njegovih besedah prav zato, da bo „združevala patriote ne glede na njihovo strankarsko ali kakršno koli drugo pripadnost". Janša je med drugim predstavil tudi predlog spremembe besedila slovenske himne. Kot je pojasnil, gre sicer za pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, po kateri bi se besedilo himne spremenilo tako, da bi vsebovalo tudi verz: ,,Bog našo nam deželo. Bog živi ves slovenski svet". Poslanci SDS bodo takšen predlog v kratkem vložili tudi v parlamentarno proceduro. Prvi odmevi so bili pričakovani. Ali pa ne, saj se je bivši predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990-1992 partizan France Bučar odločil, da se ne bo včlanil v novo združenje. Slovenija poplavljena Slovenijo je v minulih dneh prizadela ena najhujših povodnji v zadnjih letih. Vodna ujma je prizadela dobršen del države, najhuje pa je bilo v osrednji Sloveniji, na Celjskem, Primorskem ter v Zasavju. S posledicami povodnji se je borilo 3000 reševalcev. Premier Borut Pahor je obljubil pomoč prizadetim. Meteorologi so že nekaj dni pred petkom, ko je po vsej državi pričelo močno deževati, opozarjali na povodenj, ki bi utegnila imeti podobne posledice, kot jih je povzročila ujma natanko pred tremi leti v Železnikih. Črni scenarij se je začel uresničevati že v petek 17. sredi dneva. V Ljubljani je zalilo podhode pod železnico, reke pa so ponekod na Gorenjskem, Celjskem in v Savinjski dolini že prestopile bregove. Najhuje pa je bilo v petek v Zagorju, kjer je del kraja ostal brez vode, nekaj družin so morali izseliti, poplavilo pa je celo nekatere tovarne. Vse to se je dogajalo še pred predvidenim prvim valom izjemno močnih padavin, ki je sledil v noči na soboto. Prvo obilno jesensko deževje je namreč številne težave povzročilo po večjem delu Slovenije. Voda, ki je prestopila bregove rek in potokov, je poplavila polja, ceste, ulice in objekte, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Preventivno so začeli odklapljati elektriko, ponekod je zmanjkalo pitne vode. Na delo se je podalo okoli 2200 gasilcev. V soboto je bilo najhuje v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Ži-reh. V Ljubljani so med drugim poplavile Ljubljanica in Gradaščica, kanal Mali Gra- ben in Glinščica. Poplavilo je velik del Vrhovcev, Viča pri Rožni dolini, Dolgega Mostu, Kozarij in del Barja. Zaradi poplav so zaprli več ulic in cest, na delo pa so se podali pripadniki civilne zaščite, ki so Ljubljančanom pomagali pri prečrpavanju vode iz zalitih kleti. Zaradi poplav je Elektro Ljubljana okoli 3000 odjemalcem prekinil dobavo električne energije, s čimer so želeli preprečiti nesreče zaradi električnega udara. Na celjskem območju je med drugim Savinja poplavila del Celja in Laško, ki je še v nedeljo ostalo odrezano od sveta. Že v soboto je celjsko javno podjetje Vodov-od-kanalizacija vse svoje uporabnike na območju Celja, Vojnika, Štor in Dobre obvestilo, naj zaradi pomanjkanja pitne vode z vodo varčujejo, pa tudi, da je treba vodo zaradi kaljenja vodnih virov prekuha-vati. Hudo je bilo tudi na Severnem Primorskem, natančneje na območju občine Ajdovščina, kjer sta objekte med drugim poplavljali reka Hubelj in potok Lokavšček, začela je naraščati tudi reka Vipava. Zaradi močnih padavin je na Gorenjskem najbolj narasla Sora, ki je na območju Žirov in Pojan v noči na nedeljo poplavila več objektov. Na Dolenjskem je bila reka Krka najbolj kritična pod Otočcem, kjer sta bila zaradi narasle vode in plavajočih hlodov ogrožena in neprevozna mosta pri gradu, iz hotela v njem pa so evakuirali goste in zaposlene. Posebej kritično je bilo v Krkinem zgornjem toku v občini Žužemberk, reka Sava pa je zalila Krško-Brežiško polje in samo mesto. Stran 2 23. septembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE iz zivl]en]a v argentini škof Bokalič v domovini TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Da so med argentinskimi škofi trije, ki so Slovenci, je kar znano na tem koncu sveta. Tisti, ki so se preselili v Slovenijo iz lanuške Slovenske vasi, bodo hitro dodali, da je vse tri dala ravno njihova skupnost. In prav teh je bilo največ pri maši, ki jo je v nedeljo, 19. daroval v cerkvi Srca Jezusa na Taboru v Ljubljani. Buenosaireški pomožni škof Vinko Bokalič se je v Rimu udeležil srečanja novih škofov, za konec tedna pa je skočil v Slovenijo in imel to nedeljo kar pester program, pri katerem ga je spremljala njegova sestra Mimi. Dopoldne je maševal v rojstnih krajih svojih staršev, v Mengšu in na Brdu pri Lukovici, popoldne pa je Janez Cerar CM povabil vse na Tabor. V pridigi je spregovoril o nalogah, ki jih kot škof rešuje v buenosaireški nadškofiji ter jih povezal z nedeljskim evangelijem: ,,Imeti moramo jasne pojme: Sveto Pismo nas uči, da denar in zemeljske dobrine niso last tega, ki jih poseduje. Vse je božja last. On jih polaga v naše roke, da bi z njimi ravnali tako, da bodo koristili nam in našim bratom. (...) Gospod nas uči, naj bomo zviti kot so otroci tega sveta z zemeljskimi dobrinami. Z njimi lahko naredimo veliko dobrega. To počne Cerkev na Slovenskem že dolgo let. Sam prihajam od daleč. Naš svet je dosti bolj nepravičen, razlike med temi, ki imajo in temi, ki nimajo ničesar, so velikanske. Taka je slika mnogih krajev na svetu: v Afriki, v Aziji, v Latinski Ameriki. Koliko slovenskih misijonarjev že dolgo let deluje v teh deželah! Toda vi, Cerkev na Slovenskem, slovenski kristjani, ste tisti, ki pomagate misijonarjem in jih podpirate pri njihovem delu z ubogimi. V vas ostaja smisel za solidarnost, za razdajanje, za bratsko delitev dobrin. Bodite zvesti v velikodušnosti, kot ste vedno bili. Bog je bil velikodušen do nas. Dal nam je veliko dobrin: zemljo, naravne lepote, talente, kulturo, vero. Če je bil Bog tako velikodušen do nas, bodimo tudi mi z dobrinami, ki jih oskrbujemo. Naj se stiske bližnjih dotaknejo naših src, da bomo znali odpreti roke in srca. Mati Tereza je dejala: Ljubiti je treba do bolečin. Ohranimo živ smisel za dobrodelnost s tem, da dajemo iz svojega, predvsem pa s tem, da se dajemo drugim, potrebnim, z vsem svojim bitjem." K maši se je nabralo kar nekaj bivših Argentincev, ki so se ob koncu kar pred cerkvijo pogovorili s škofom Vinkom. Še dobro, da se je deževje prejšnjih dni umirilo in se nam ni bilo treba skrivati pod dežniki! GB Lažje za priseljence V času, ko po vsem svetu omejujejo priseljevanje in postavljajo nove zapreke, Argentina tujerodcem olajšuje postopke. Minister notranje zadeve Florencio Randazzo (na fotografiji v sredini) in direktor Mig-raciones Martin Arias Duval (njegovi levi) sta predstavila novosti za pridobivanje osebnih izkaznic po novem zakonu ,,Ley migratoria 25.871/2004", reglamentiranim letos z odlokom 616. Novi sistem odloča, da se na istem mestu (Di-reccion Nacional de Migraciones) istočasno začnejo postopki za stalno ali začasno prebivališče v Argentini ter za osebno izkaznico po biometičnih pravilih, ki jo oseba po treh mesecih dobi na dom. Stična mladih Dež. Po Sloveniji poplave, plazovi, ceste zaprte^ Mladi pa v Stično. No, nekateri niso mogli zaradi vremena, drugi so ostali doma - zaradi vremena, ^ V Stično pa jih je prišlo - po oceni organizatorjev - skoraj 4 tisoč. Dogodilo se je v soboto, 18. septembra ko je potekal 29. festival ,,Stična mladih", pod okrilje cistercijanske opatije. Ob 9.30 se je začel festival mladostne vere na osrednjem prireditvenem prostoru, forum za študente in mlade v poklicih pa v Kulturnem domu, ob 11.30 so prišli na vrsto izbirni programi po samostanu in tistih prostorih, ki so varovali pred dežjem, pa tudi po stojnicah okrog prireditvenega prostora. To je bil čas za delavnice, tržnico z največjo ponudbo za mlade v Sloveniji. Mladi so med tem tudi molili in marsikdo je opravil spoved. Popoldne, ob 14.30, je bil na osrednjem prireditvenem prostoru na odru samo ,,Stična band", somaševanje, ki ga je vodil mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek, je bilo v stiški baziliki, po maši pa je oživel tudi osrednji prireditveni prostor za ,,veselo slovo" - družabni zaključek ob glasbi in plesu v dežju. Somaševanje je vodil mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek. Uvodni pozdrav je izrekel stiški opat p. Janez Letošnja Stična mladih oznanja Božjo ljubezen, kar je strnjeno v geslu ,,Ozrl se je vame in me vzljubil." (prim. Mr 10,21). Jezus se je ozrl na mladega bogataša in ga vzljubil. To je nadškof Turnšek vzel za izhodišče svojega nagovora. Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, leto 2011 pa bo evropsko leto prostovoljstva. Cerkev na Slovenskem je pastoralno leto 2010/2011 posvetila krščanski dobrodelnosti in solidarnosti, zato so letošnjo nabirko med mašo namenili projektu Univerza pod zvezdami in s tem želeli tudi ozavestiti javnost o nujni družbeni odgovornosti in karitativni poklicanosti skupnosti in posameznika ter opozoriti na številne vzroke, ki mlade vodijo v revščino in socialno izključenost. Skoraj 240 mladih ustvarja projekt ,,Stična mladih" vse leto, na dan same prireditve pa se je letos pridružilo tej ekipe še skoraj 150 mladih. Nekaj, kar gotovo ne zmanjka sedanji vladi, je nasprotnikov. Če jih ni, si jih pa poišče. Zadnje dni je v to kategorijo zapadlo tudi vrhovno sodišče. Kar dva udarca. Kot v vsakem republikanskem sistemu je vrhovno sodišče bistven organ. Zlasti v Argentini, kjer ima istočasno tudi vlogo ustavnega sodišča. Zato vsaka vlada (izvršilna oblast) skuša, da je razmerje čim bolj prijazno in naklonjeno. Nekajkrat smo bili v zgodovini že priče manipuliranja, s katerim so si občasni predsedniki skušali „podvreči" to ustanovo. Za to so uporabljali razne načine. Alfonsin je, na primer, število članov, ki je bilo prvotno 3, zvišal na pet. Menem je šel še dlje in določil, naj sodišče sestavlja devet članov. Za časa njegove vlade je bila znana „avtomatična večina", ko je pet članov vedno glasovalo v prid vlade, v grobih kršitvah ustavnega reda. Zato je Kirchner v začetku svojega mandata dosegel, da jih je parlament kar nekaj odstavil, po ustavni sodbi. A novi, ki so bili imenovani v tem obdobju, so zelo strokovni in motijo postopanje vlade, ki se na zakone in ustavo ne ozira preveč. Tako sta zadnji teden kar dve odločbi tega najvišjega organa silno udarili vlado. Prva je bila, da morajo v provinci Santa Cruz ponovno namestiti glavnega tožilca, ki ga je svoj čas kot guverner odstavil Kirchner. Druga pa je potrdila ekstradikcijo bivšega čilskega gverilca, obtoženega zločina že v demokratičnem obdobju. Zgodovina se povrača. O problemu province Santa Cruz smo že večkrat pisali. Ponovimo torej samo, da je Eduardo Sosa bil glavni tožilec in je za časa vlade guvernerja Kirchnerja raziskoval nepravilnosti v zvezi s posebnimi fondi, ki jih je provinca naložila v tujini. Tedaj ga je Kirchner enostavno odstavil. Sosa se je pritožil in v končni fazi je sedaj vrhovno sodišče potrdilo, da je bil nezakonito odstavljen in ga mora provinca ponovno namestiti. Sedanji guverner Peralta (Kirchnerjev valpet) se je temu uprl, kar je seveda sprožilo nov sodni postopek. To se bo vleklo v nedogled. Medtem se v parlamentu govori o zveznem posegu (intervencion = se odstavi guvernerja, ki ga nadomesti zvezni komisar), kar pa je precej izven realnosti, vsaj pod to vlado. - Zadeva Čilenca je drugačne narave. Že pred leti je sosednja država zahtevala, naj ga Argentina izroči, da mu doma sodijo zaradi uboja senatorja že v dobi demokracije. Sodna obramba je temeljila na argumentu, da je bilo to ,,poli-tično dejanje". A končno je Vrhovno sodišče odločilo, naj bo Galvarino Apablaza izročen čilskim sodnim oblastem. Ta je seveda takoj zaprosil za politični azil, češ, da ga preganjajo zaradi njegovega političnega delovanja. V sosednji državi je zavrelo. Gospa Cristi-na je sicer skušala stvari pomiriti, ko je te dni potovala na praznovanje 200 obletnice čilske samostojnosti. A vsa stvar se vedno bolj zapleta, medtem ko je vlada namenjena, naj Apablaza ostane v Argentini. Levičarska solidarnost bi lahko rekli temu. Lahko pa tudi ribarjenje v kalnem, saj se jim cedijo sline po glasovih levice. Ne kaže dobro. V vladi so namreč precej zaskrbljeni. Razne ankete, ki jih nenehno izvajajo ustanove javnega mnenja, ne napovedujejo mirnega razvoja volitev. Mi dvoma, da nobeden od obeh zakoncev ne bo v morebitnem drugem krogu dosegel 50% glasov. Zato je ves napor usmerjen v možnost, ki jo nudi posebnost argentinske ustave: v prvi rundi zmaga tudi kandidat, ki je presegel 40% oddanih glasov, če njemu sledeči drugi kandidat ni presegel 30% glasov. Cilj je torej, doseči omenjenih 40% v prepričanju, da zaradi razpršenosti opozicije nihče od ostalih kandidatov ne preseže 30%. V dosego tega cilja so dovoljena vsa sredstva, pa naj bo politični azil čilskemu morilcu, ali pa obraz predsednice na vseh objavah javnih del. Tukaj je namreč navada, da ob napovedi kateregakoli javnega dela postavijo velike plakate, kjer opišejo projekt in dodajo, da se to dogaja v dobi „predsednice Cristine Kirchner". A to ni dovolj, sedaj bodo povsod dodali tudi oris njenega obraza. Vse za prgišče glasov. Blažena soja. Čeprav jo je svoj čas, za dobo spopada s kmeti, gospa predsednica imenovala „plevel", je danes soja glavni motor, ki poganja argentinsko gospodarstvo. Prva med zvezdami poljedeljstva, ljubljenka na mednarodnih trgih, kjer ji cena nenehno raste, je soja dosegla, da je med aprilom in junijem argentinska ekonomija zrasla kar za 11%. To je poseben rekord, ki istočasno za vlado predstavlja dodatna finančna sredstva. Ta bodo še kako potrebna v volilnem letu. Prav ob to se tudi spotika opozicija v parlamentu. Zakonski osnutek proračuna, ki ga je vlada te dni poslala v parlament, ni preveč konkreten. Ni jasno, kako se bodo sredstva uporabljala. Vlada pa ima še vedno dovoljenje, da po mili volji razpolaga z njimi. Ugotavljajo, da bo minister za javna odločal o usodi kar 25 milijonov dolarjev. Kam bodo šli in kako jih bodo uporabili pa je neznanka. SLOVENCI V ARGENTINI 44. obletnica Zveze Na prvo nedeljo v septembru smo se zbrali na že tradicionalnem srečanju Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj smo se pri maši, ki jo je daroval asistent Zveze msgr. dr. Jure Rode, izročili in priporočili naši nebeški Materi vseh mater. Petje je z zborom žena iz San Justa vodila gdč. Anica Mehle ob spremljavi orgel ge. Anke Savelli Gaser. Po končani maši smo se na poti iz cerkve pomudili pred spomenikom vsem žrtvam vojne in revolucije ter prižgali svečo v nji- hovo počastitev. Ob vstopu v dvorano smo prejeli skrbno izdelan program našega srečanja „Pesem dobrote III". Oblikovala ga je ga. Monika Urbanija Koprivnikar. Poged se je mudil na lepo okrašenem odru delo Andreja Goloba. Povezovalka ga. Ana Marija Klanjšček Hren je s svojim prijaznim nastopom in prijetnim glasom poskrbela za predstavitev vrstnega reda vseh nastopajočih. Povabila je predsednico Zveze go. Pavlino Dobovškovo za uvodni pozdrav. Njen govor smo objavili v prejšnji številki. Nato je msgr. Jure Rode z izvirnimi teksti osvetlil zgled sv. Monike, matere cerkvenega učitelja in filozofa Avrelija Avguština, ki je kot iznajdljiva, potrpežljiva, pobožna in modra žena mogla ukloniti trdovratnega in nasilnega moža. S tem je pa tudi dosegla, da je njen sin iz razuzdanega iz uživaškega posvetnega življenja stopil na pot velikih učiteljev in služabnikov cerkve. Priporočil je branje Izpovedi sv. Avguština. Ga. Ančka Podržaj je podala letno poročilo socialne referentke. Natančne številke so glasne priče mesečne denarne podpore rojakom. Pri tem delu redno sodelujejo krajevne referentke Zveze, ki delujejo v slovenskih domovih. Vestno ter z odgovornostjo vršijo njim zaupano nalogo. Prav tako z enakim veseljem in iz ljubezni do bližnjega se lotijo akcije za pripravo in razdelitev paketov, ki prinese-o praznično razpoloženje tudi najbolj osam-jenim in pomoči potrebnim. Za zbiranje sredstev se pa vsako leto prodajajo rife in voščilnice. Dobrodošli so tudi darovi in prispevki posameznikov. In dočakali smo težko pričakovani trenutek, ko smo se lahko predali poslušanju prelepe slovenske pesmi. Pevski zbor Zveze Slovenskih mater in žena iz San Justa, pod vodstvom gdč. Anice Mehle, je zapel Po gorah je ivje; Dekle na vrtu ter Travnički so že zeleni. Občuteno in nežno so prepevale, ter nam podale zgled vztrajnega dela in veselja do petja! Družina Urbanija Koprivnikar, pri kateri nastopajo kar trije rodovi, nam je ob spremljavi kitare zapela Ti ki iščeš, Ko bi vsi, ter Kjer lastovke gnezdijo. Kar toplo nam je bilo pri srcu, ko smo poslušali družino, kjer se veselo trudijo, da skupaj prepevajo pesmi, ki pričajo, da je ljubezen edina, ki more spremeniti družbo. Družina Grohar je pa zapela slovenske narodne Sonček čez hribček gre, Tiha luna jasno sije, So ptičice zbrane ter V hribih se dela dan, v priredbi Marjanke Grohar. Res se jim pozna, da je glasba in petje del njihovega vsakdana! Vsako leto ZSMŽ pripravi voščilnice za božic, veliko noč in druge priložnosti. Za pripravo letošnjih božičnih voščilnic je Zveza povabila k sodelovanju naše šolarje in mladino, da pokažejo svoje umetniške spretnosti v risanju. Kar 100 risb se je nabralo. Bile so pregledane in ocenjene v sodelovanju umetnikov Slovenske kulturne akcije. Ga. Andrejka Dolinar je opisala, kako je potekel natečaj ter podala izid izbora risb, ki so bile izbrane za tisk novih voščilnic. Mladi umetniki so: v Hladnikovem domu Brandon Hess, v Našem domu Jana Urbančič, v Slomškovem domu Klara Šmalc, na Slovenski Pristavi Zofi Komar in v Slovenskem domu v San Martinu Nikolaj Žagar. Predsednica ga. Dobovškova je izročila priznanje v spomin na njihovo sodelovanje. Končno so na oder stopili člani Slovenskega inštrumentalnega ansambla, ki že 36 let neprekinjeno, bolj ali manj intenzivno vadijo, nastopajo ter gojijo predvsem^ slovensko veselo zabavno ^glasbo. Janez Žnidar s harmoniko, Franci Žnidar s trobento, Rok Fink in Jože Rožanec s kitarama, Martin Dobovšek z basom, Pavel Erjavec s tolkali, ter Maruška Batagelj-Klemenčičeva s svojim žametnim glasom. S pesmijo našo, veselje, srečo, radost Vam želimo. Presenetili so nas s premiero ug[asbitve Kunčičeve pesmi Vnuk poje (Franci Žnidar), in s prvič predvajano Domači kraji, spisal in uglasbil Jože Rožanec ... čeprav košček Slovenije pod Andi živi, srce vedno nazaj si želi! Nato so ob spremljavi harmonike vodili petje, da je lahko vsa publika sodelovala ob veselem prepevanju narodnih pesmi. Lepo nam je bilo! Pomudili smo se še nekaj časa v dvorani ob toplem čaju, prigrizku ter veselem pozdravljanju znancev in prijateljev. Žrebanje srečk je razveselilo z dobitki kar nekaj rojakov. Za luči in zvok je dobro poskrbel Aleksander Šuc. Za tako lepo prireditev se v imenu odbora ZSMŽ vsem sodelujočim še enkrat zahvalimo in priporočamo za sodelovanje še za v naprej! TZ Popravek V zadnji številki našega lista se je v besedilo uvodnika, govor ge. Pavline Dobovšek na dnevu Zveze slovenski mater in žena, vrinila neljuba napaka. Pravilno se zadnji odstavek glasi: Vsem, ki ste kakorkoli podpirali naše delo - bodisi materialno ali moralno, moj iskren ,,Bog lonaj", združen z veselim slovenskim pozdravom: Bog vas živi vse! Hvala za razumevanje! PRIHODNJE LETO V SAN NICOLAS Novo ustoličenje podobe Marije Pomagaj Argentinska katoliška tiskovna agencija (Aica) je sporočila, da se slovenska skupnost v Argentini še naprej pripravlja na ustoličenje podobe Marije Pomagaj v kripti svetišča roženvenske Marije v San Nicolasu (Nuestra Senora del Ro-sario de San Nicolas), ki bo v soboto, 25. junija 2011. Prav na ta dan, bomo vsi Slovenci proslavljali 20. obletnico razglasitve samostojnosti in neodvisnosti naše države. V evharističnem praznovanju bodo sodelovali vsi trije škofje iz slovenskega porekla v Argentini: msgr. Andrej Stanovnik, nadškof v Corrientesu; msgr. Lojze Urbanč, škof v Catamarki; in msgr. Vinko Bokalič Iglič, pomožni škof v Buenos Airesu. Pobuda je prišla iz skupine laikov iz San Justa, ki že več let romajo v San Nicolas in je našla podporo pri msgr. Juretu Rodetu, delegatu slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Delovna skupina laikov bo spodbujala v slovenskih šolah in po Domovih razna predavanja in liturgična praznovanja za pripravo ustoličenja, s katerim si prizadeva za „dodatno krepitev, enotnost in katoliško identiteto slovenskega naroda". Pričakujejo, da se bo praznovanja udeležilo veliko število rojakov iz raznih krajev Argentine. Društva, organizacije, ministranti, Zveza slovenskih mater in žena, in prav vsi, naj bi bili zastopani pri tem velikem dogodku ter romali k Materi božji v procesiji, s kipi sv. Cirila in Metoda, ki sta velika apostola Slovanov, ter s podobami blaženega škofa Antona Martina Slomška in blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta. BARILOCHE Razstava o Arhitektu Sulčiču Razstava „Viktor Sulčič, 1895 - 1973, arhitekt - arquitecto", ki je bila prvotno prikazana v Buenos Airesu letošnjega aprila, je končno prispela tudi v Bariloche in je bila na voljo za ogled najširšemu občinstvu od 7. do 18. septembra, kot še en kulturni doprinos naše skupnosti Bariloškemu mestu, v priredbi Slovenskega planinskega društva Bariloche in po posredovanju in prizadevanju arh. Andreja Duha. Nameščena je v dvorani Chonek tukajšnjega Museo de la Patagonia, v Centro C^vico. Odprtje, ob lepi udeležbi tudi predstavnikov občine (Secretar^a de Cultura) in drugih oblasti, je bilo v torek 7. septembra ob šestih popoldne. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Slovenskega planinskega društva Milan Magister (ml), nato je pa sledil pozdrav organizatorja arh. A. Duha, ki je še posebej poudaril navzočnost voditelja muzeja (Lic. Eduardo Bessera). Prisotna je bila tudi ena vnukinj Janeza Benigarja, Orsilia Argentina Benigar, in njen mož Carlos Ortiz , iz Cutral-Co, Neuquen, kajti med rojakoma Sulčičem in Benigar-jem se je bila spletla neka posebna vez. Obrazložil je tudi o izvoru razstave v Sloveniji, nje odgovornega pobudnika Antona Biloslava in soudeležbo Obalne galerije Piran in podpor občine Piran, Pilonove Galerije, Ministrstev RS za Kulturo, za Zunanje zadeve ter Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Lokalno pa je bila razstava deležna tudi podpore od Colegio de Arquitectos de R^o Negro, secc. III ter navedenega muzeja. V svojem nagovoru je direktor muzeja še posebej poudaril kulturno dejavnost naše skupnosti, kajti ta je že njena četrta razstava tamkaj, ki tako bogati Bariloško mesto v okviru muzejeve-ga novega, „dinamičnega" pristopa do sodobnih kulturnih dejavnosti. V temu sledečem nagovoru je arh. Andrej Duh orisal Viktorja Sulčiča kot široko in globoko klasično razgledanega človeka, po svoji formaciji najprej v Trstu in nato v Arh. Andrej Duh, ob panojih Sulčičeve razstave. Firencah in Bologni kot Licenciat v Arhitekturi, kar mu je pripomoglo dokaj hitro profesionalno uveljavitev ob svojem prihodu v Argentino. Posebej je poudaril udeležbo pri tako značilnih stvaritvah za mesto Buenos Aires kot sta nogometni štadion kluba Boca Juniors (La Bombone-ra) in veletržnica Mercado de Abasto. Nato pa je omenjal tudi njegove pesniške in pisateljske vrline. Med njimi sloveča knjiga ,,El sabio que murio sentado", o rojaku inženirju Janezu Benigarju, ki se je na začetku prejšnjega stoletja nastanil za vedno v Indijanskem naselju Pulmar^, na Severu Neuquena. Zato je bila na razstavo posebno povabljena njegova vnukinja. Resnično vesoljno razgledan Slovenec, ki je v sebi spojil slovenske korenine z Argentinsko stvarnostjo - v ustvarjalno, polno osebnost! Govorniko-va izvajanja so pa bila dopolnjena najprej z nastopom komornega odseka zbora ,,Ninos y Jovenes Cantores de Bariloche" pod vodstvom prof. Andreja Jana (Si Buenos Aires no fuera as^ - milonga, in Zamba del nuevo d^a), za ostvaritev ,,portenjskega" ozračja, tako značilnega za četrti Abasto in Boca, nato pa z branjem odlomkov iz omenjene knjige (arh. Veronika Skvarča de Gallardo in arh. Federico Sanchez y Sanchez). V zvezi z duhovno-stvaritveno Sulčičevo zapuščino (patrimonio intangible) je v isti dvorani, 16. septembra, omenjeni arhitekt imel predavanje o „Patrimonio intangible - nuestras ra^ces". Dan prej, kot uvod, bo je tudi istotam bilo predavanje arh. A. Duha o ,,Mil quinientos anos de la cultura eslovena en el centro de Europa". S. Z. ROCK V SLOVENSKI VASI EQE ^ peti element! Zemlja, voda, ogenj, zrak glasba! Brez dvoma je glasba eden izmed najvažnejših „elementov" na svetu: „peti element". Brez muzike bi človek ne mogel živeti. Omejen bi bil v izražanju, ustvarjanju. In prav to so dokazali fantje iz Lanusa, ko so stopili na oder in „segreli" mrzlo julijsko soboto, da je vsa dvorana oživela. Sprva nestrpnost, tema, tišina ^ Potem so pa kar na enkrat vsi inštrumenti zazve-neli in pritegnili na oder energijo, ki jo je noč potrebovala. Energijo, ki jo samo rock lahko ima in posreduje. In to z novo skladbo „Arte de ser", kjer je koordinacija in menjava ritmov dokazala da so se fantje veliko vadili in napredovali v glasbenem izvajanju. V prvem delu smo s pesmimi „Sol y misterio" - po kateri se tudi imenuje njihova plošča, „Sereno sin soledad" in ,,1 think I can Fly", časovno prepotovali dve leti nazaj, ko je skupina izdala svojo prvo zgoščenko in tako obujali spomine in skupaj peli sedaj za nas že znane skladbe. Brez dvoma ima vsaka skupina svoje ,,vzorne skupine", ki pomagajo pri lastnem navdihu in glasbenem ustvarjanju. Zaigrali in presenetili so publiko z izredno verzijo pesmi „Stairway to heaven", znane skupine Led Zepellin, ki je, kot zgleda, ena najvažnejših motivaciji za Lanuščane. Poslušali smo tudi emotiven ,,cover" ,,Sölo te pido una sonrisa mas", ki jo je čustveno zapel Ale v spremstvu Ariela, in pesem ,,Teenage wasteland" skupine The Who, pri kateri je s svojim glasom in kitaro odlično sodeloval prijatelj Marjan Loboda. V omenjenih dveh letih po izdaji prve plošče skupina ni obstala pri tem, kar je že imela in znala, ampak je iskala novih izzivov in to je prineslo svoje sadove tudi v besedni izpovedi, na kar smo bili zelo pozorni. Poslušali smo pesem ,,De oficio, proti prvega še dve skladbi: z zani- linyera", koncu dela pa novi ,,Abran" mivim sporočilom in ,,Huellas de papel", kjer se je lepo izkazala harmonija moških glasov. Po odmoru so fantje zopet sto- pili na oder in pričeli drugi del s pesmijo, ki so jo posebej spisali in uglasbili v priznanje znanemu pevcu skupine ,,Queen", Frediju Mercuriju, v kateri se prepleta tudi del melodije te uspešne skupine. Izredno verzijo skladbe ,,We are the champions" so tudi zaigrali, in publika je pokazala svoje zadovoljstvo z močnim in dolgim aplavzom. Poleg te, smo tudi lahko slišali pesem „Perfect Strangers", priznane rock skupine Deep Purple. Nove melodije so zopet priplavale do naših ušes. S pesmimi ,,Basta", ,,Demasia-dos trenes" in „Carrousel", smo lahko zaznali nove akorde in ideje lanuških glasbenikov. In še zabavni rock ,,No pasa nada", ki pripoveduje o realnih dogodivščinah skupine, ko so skupaj šli na počitnice s prijatelji. Peti element je vžgaj! A to ni bilo vse! Še so pričarali na oder presenečenja. Pri takih recitalih so tudi v navadi posebno vabljeni pevci. Pesem ,,Elefantes en Europa", skupine Divididos, ne bi mogla imeti boljšega izvajalca, kot je Pavel Erjavec, že star prijatelj skupine. In, brez dvoma, nam je bilo tudi v veliko veselje slišati glas Magdalene Jerman, ki je zapela večini znano pesem ,,Quien muriö por amor". Podarili so nam tudi lepo inštrumen-talno skladbo „Difficult tu cure" skupine Deep Purple, pri kateri so pokazali svoje talente Martin in Tomi pri bateriji in orglah, Luka z basom in Silvio s kitaro. Končno, za formalni zaključek, je prišla do naših ušes še melodija pesmi ,,Batalla final". Močan in topel aplavz se je izvil iz publike. Toda klasični ,,bis", ,,Una mas y ... mas" in ,,Noo regreses ... no regreses!" sta dosegla, da so ponovili do sedaj najbolj priljubljeno pesem skupine ,,Quien muriö por amor". V veseli in evforični dvorani se je tako zaključila noč med prijatelji, s smehom in petjem. Za konec, bi rad čestital skupini. Mislim da je zelo pomembno kar dosegajo. Pozna se, da močno vadijo in da jim je glasba res v veselje, saj lahko s tem uživajo in tudi nam nudijo užitek. Važno je tudi, da so avtorji, kar nedvomno pomaga pri rasti skupine. Lepo bi bilo, da bi jim tudi mi, mladina vseh domov pomagali pri tem razvoju, vsaj s tem, da bi bili prisotni pri koncertnih nastopih. Publika je najvažnejša motivacija za katerokoli skupino! In veste koliko je stala vstopnina?... samo en prispevek v obliki hrane. To nam dokazuje tudi socialni čut teh talentiranih glasbenikov. I.S.K. PEVSKI ZBOR SAN MARTIN Turneja v Corrientes (2) Ko so križ prinesli do oltarja in ga postavili na posebno mesto, je mons. Stanovnik daroval sveto mašo ob peti obletnici posvetitve stolne cerkve. Takoj po bogoslužju je pevski zbor stopil pred občinstvo, ki je napolnilo klopi. Napovedovalec je prebral uvodne besede in začeli smo z izvajanjem glasbenih del: Večerni Ave (A. Foerster), Pojoč se oglasimo (G. Zangl), Komaj so grlice zapele (L. Mav), O Mati čistega srca (J. Gruber), Dajte srebrni don (V. Vodopi-vec), O Marija iz višave (G. Zangl), Raduj se, Kraljica nebeška (V. Vodopivec), Ave Maria (H. Villalobos), Dadme albricias hijos d'Eva (cancionero de Upsala), Adoramus te (G. Palestrina), Cantate Domino (G. Pitoni), Coral - Jesus alegria de los hombres (J. S. Bach), Canticorum iubilo (G. F. Haendel), Ave Verum (W. A. Mozart), Lacrymosa (W. A. Mozart), En gratitud (D. Bortniansky), Villancico (A. Risso) in Gloria (A. Vivaldi); na klavirju nas je primerno spremljal krajan prof. Walter Luis Lezcano. Udeleženci koncerta so spoštljivo poslušali in izražali navdušenje z velikim aplavzom. Za zaključek je nadškof spregovoril: ,,Es muy grato para m^ saludar esta noche al Coro esloveno de San Mart^n, Provincia de Buenos Aires, a su directora, la Sra. Lučka Marinček Kastelic, a los demas amigos y amigas que los acom-panan, y a todos ustedes, amantes del canto coral. El canto es, sobre todo, expre-siön de la belleza, de la armon^a. Lo bello, cuando realmente es bello, sentimos que tambien es bueno y verdadero. Por eso, la belleza, el bien y la verdad nos conducen a Dios y abren caminos de encuentro y de amistad universales. En tal sentido, quisiera saludar tambien a los coreutas correntinos que se acercaron esta noche para compar-tir este momento. Queremos vivirlo en el esp^ritu jubilar y agradecido por los cien anos de la creaciön de la diöcesis de Corrientes, en una circunstancia histörica muy singular: la traslaciön del secular ma-dero de la Sant^sima Cruz de los Milagros, Cruz Fundacional y origen de nuestro pueblo correntino. Perm^tanme unos instantes mas, para destacar el significado de la presencia de este coro esloveno, motivada, ciertamente, por la presentaciön cultural y art^stica que nos va a brindar, pero que a su vez me trae hermosos recuerdos de infancia. Como ustedes saben, con los miembros de este coro comparto la patria de mis padres, su cultura, su modo de ver y sentir la vida, pero sobre todo, su fe y su perte-nencia fiel a la Iglesia catölica. Entre ellos esta Marta, mi prima hermana, el hermano del esposo fallecido de otra prima y tambien dos vecinas del barrio, con las que compartimos algunos anos de nuestra ninez. Ademas de la patria y de la fe de nuestros padres, comparto tambien con ellos mi lengua materna, aquellas primeras palabras balbuceadas y mis primeras ora-ciones dirigidas al Ängel de la Guarda, a Mar^a Sant^sima y a su Hijo, Nuestro Senor Jesucristo. Al destacar estas cosas, ademas de honrar la memoria de mis padres y abuelos, quisiera agradecer profundamente lo mejor que ellos nos dejaron: el amor a la propia tierra, la fe en el Dios de Jesus y la pertenencia cordial a la Iglesia catölica. El que guarda estos amores en su corazön, canta. El canto es, sobre todo, respuesta: respuesta del que se siente amado. Por eso, el que canta -dijo san Agust^n- ora dos veces. Esta noche se encuentran aqu^ dos pueblos que cantan: el pueblo correntino y el pueblo esloveno. Dos pueblos profundamente creyentes que, sintiendose amados por Dios, responden cantando. Amigos y amigas del Coro esloveno de San Mart^n, gracias por estar aqu^. Estamos muy con-tentos de tenerlos entre nosotros y, ahora, felices de poder escucharlos en la belleza del canto, que seguramente nos hara mu- Nadskof Stanovnik pozdravlja zbor. cho bien a todos. Bienvenidos." Nato je spregovoril še po slovensko: ,,Dragi prijatelji, člani Slovenskega pevskega zbora San Mart^n! Veseli smo, da ste prišli med nas in da nas razveselite s svojimi ubranimi glasovi, s katerimi Vas je Dobri Bog obdaril in jih Vi nocoj tako radodarno delite z nami. Kdor poje, smo pravkar rekli, odgovarja ljubezni. Hvala Ga. Lučka Marinček Kastelic, pevov-odkinja zbora, in vsem Vam za dobroto, ki nam jo posredujete v lepoti vaših čudovitih pesmi. Božji blagoslov naj Vas spremlja na poti in Marija Pomagaj naj Vas varuje vsega hudega. Iz srca Vam izrekam dobrodošlico med nami!" Sledile so zahvale in obdarovanje. Napovedovalec je končno povedal še nekaj vrstic v slovo; zopet smo se zbrali v dvorani in večerjali z vsemi našimi ljubeznjivimi gostitelji. Veseli in zadovoljni smo se vrnili v hotel k počitku; naslednji dan smo načrtovali potovanje v Itat^, kar je bilo za vse res posebno doživetje. Marta (Dalje prihodnjič) DOPOLNILO V prvem delu tega poročila, objavljenem v prejšnji številki, je izpadel en stavek, ki ga spodaj navajamo poudarjenega: ,,Peš smo prišli nazaj v župnijsko dvorano za kosilo, kjer nas je zopet čakala skupina prizadevnih kuharjev in mladih strežnikov. Prisotni so bili tudi nadškof in vsi naši spremljevalci, katerim sta se priključila ga. Julia Gömez de Löpez Manzur in g. Gabriel Orrego; ponovno dobra volja ter veselo razpoloženje. In nismo odšli praznih rok; vsakemu so izročili v celofan papir zavito darilo: lesen triptih z napisom in znanima slikama čudodelnega križa in Virgen de Itatf. Potem smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga nekateri izrabili za počitek, drugi za kratek izlet. V istem prostoru so nam postregli z malico, po kateri smo imeli vajo pred nastopom." NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti BMW ZA SONČNO ENERGIJO: NIČ NE BO BMW Group Slovenija je zaradi preveč odprtih vprašanj zaenkrat ustavil svoje aktivnosti glede projekta, s katerim bi vladi za omejeno časovno obdobje zagotovil več vozil, vlada pa bi s tega naslova privarčevani denar vložila v obnovljive vire energije, so sporočili iz družbe. Odločitev obžaluje tako premier Borut Pahor kot tudi služba vlade za podnebne spremembe. POVPREČJE JE LE TO: POVPREČJE V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah julija v povprečju znašala 960,14 evra in je bila za 0,6 odstotka nižja kot junija. V letni primerjavi se je povprečna neto plača povečala za 4,1 odstotka, je sporočil državni statistični urad ANALOGNI ALI DIGITALNI MRK Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so povedali, da bi lahko t.i. bele lise, na katerih po decembrskem izklopu analognih televizijskih oddajnikov ne bo zagotovljena pokritost z digitalnim televizijskim signalom, zajemale približno šest odstotkov prebivalstva oziroma okrog 40.000 gospodinjstev. Zato je možno, da bo izklop analognega signala v teh krajih izveden postopoma v prvih mesecih prihodnjega leta. SLOVENSKA POPEVKA 2010 Zmagovalna slovenska popevka 2010 je po ^presoji strokovne žirije pesem Otok ljubezni Darje Švajger. Občinstvo si je pa za najljubšo popevko izbralo tudi pesem Nova pomlad, ki sta jo zapela Katja Fašink in Rok Ferengja. Pod zmagovalno pesem po presoji žirije Otok ljubezni se je kot avtor glasbe podpisal Patrik Greblo, besedilo pa je napisal Feri Lainšček. Darji Švajger taki in podobni festivali niso tuji, med drugim je Slovenijo dvakrat zastopala na izboru za Eurosong. PO SVETU PREDSTAVNIKI UNIJE Ashtonova je sredi preteklega tedna v Bruslju razkrila seznam 29 imenovanj na visoke položaje v evropski diplomatski službi. Večino mest so zasedli kandidati iz starih članic povezave. Le trije prihajajo iz novink: dva iz Poljske in eden iz Bolgarije, medtem ko je bil že marca na položaj v Afganistanu imenovan litovski diplomat. Zelo pomembno mesto veleposlanika Unije v Pekingu je zasedel Nemec, predstavništvo povezave v Tokiu pa bo vodil Avstrijec. Nizozemski diplomat bo na čelu predstavništva Unije v Južnoafriški republiki, švedski v Pakistanu. V prvem krogu je bilo sicer imenovanih največ - pet -Špancev, med drugim za vodjo predstavništva povezave v Argentini. POKOJNINSKE REFORME Demografski kazalci in nacionalne blagajne evropske države vse bolj silijo v prenovo pokojninskega sistema, k temu pa jih je tudi pozvala Evropska komisija. Spodnji dom francoskega parlamenta je pokojninsko reformo, ki upokojitveno starost dviga s 60 na 62 let, potrdil 15. t.m.. Da bo ta obveljala, jo mora zdaj potrditi še senat. Reformo, ki bo postopoma dvignila upokojitveno starost na 65 let, je potrdil tudi romunski parlament. Brez te reforme namreč država od Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije ne bi dobila 20 milijard evrov finančne pomoči. Sprejemanje pokojninskih reform po vseh državah spremljajo neodobravanja sindikatov. AFGANISTAN JE VOLIL Največja afganistanska organizacija za spremljanje volitev je sporočila, da je med sobotnimi parlamentarnimi volitvami zabeležila obsežne prevare, kršitve in nepravilnosti. Ustanova za svobodne in poštene volitve je druge parlamentarne volitve v Afganistanu po padcu talibanskega režima spremljala s 7000 opazovalci. Ti so poročali o večkratnem glasovanju z 280 volišč, glasovanju mladoletnikov na 1259 voliščih, glasovanju namesto drugih s 390 volišč in ponovnem glasovanju s 1288 volišč. V soboto je bilo odprtih 5355 volišč, zaradi slabih varnostnih razmer pa je 300 volišč, ki bi jih morali odpreti, ostalo zaprtih. SREČANJE V EU Osrednja tema vrha Evropske unije v Bruslju so bili odnosi povezave s strateškimi partnerji oziroma načini za utrditev vloge unije v svetu. Razpravo pa je predvsem zasenčil spor med Brusljem in Parizom zaradi kritik Evropske komisije na račun francoskega izgona Romov. Evropska unija tržno prednost vidi predvsem v hitro rastočemu gospodarstvu v Aziji. Z eno od teh držav bo unija že oktobra podpisala prostotrgovinski sporazum. To bo najpomembnejši sporazum o prosti trgovini, ki ga bo unija kadar koli sklenila s kakršno koli tretjo državo. Na srečanju pa sta se zaradi francoske politike do Romov močno sporekla francoski predsednik Nicolas Sarkozy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Sarko- SLOVENSKI PROFESORJI je naslov brošurici, ki jo je izdal v Severni Ameriki kot razmnoženino prof. dr. Jože Velikonja. V njej je objavil rojstne ter študijske podatke vseh tistih slovenskih emigrantov, ki sedaj v Severni Ameriki poučujejo, na raznih univerzah in kolegijih. ... Po uvodnih besedah navaja imena 26 slovenskih rojakov, ki sedaj delujejo na raznih ameriških vseučiliščih in kolegijih. To so: Janez Arnež, dr. Stojan Bajič, Boh Ivan, Bonutti Karel, Čepon Ludvik, Čuk Alfonz, Felicijan Jože, Germovnik Franc, Gole Jože, Goršič Jože, Hočevar Toussaint, Jeglič Milko, Kerec Jože, Komjanec-Vogrič Viktorija, Krek Rutar Marija, Koželj Lado, Mikolič Stanislav, Muhr Oton, Oražem Frank, Povšič Boleslav, Remec Peter, Sokolič Anton, Suhadolc Jože, Štukelj Anton, dr. Velikonja Jože, Wolbang Karol. ... SLOVENCI V ARGENTINI IZLET SLOVENSKE MLADINE V LUJAN Skupina fantov in deklet, organiziranih v SFZ in SDO, iz okolišev Ramos Mejia in San Martin je v nedeljo dne 11. septembra priredila ob zelo lepem vremenu izlet na grad Naveira pri Lujanu. Grad hrani na sebi mnogo zgodovinskih starožitnosti. Izletnike je spremljal g. Jože Jurak, v Lujanu sta se pa pridružila še lazarist g. Franc Reberščak in hišni kaplan maristov v Lujanu g. Stanko Skvarča. Udeleženci so prebili v prosti naravi zelo lep popoldan, ki so ga porabili za igre in petje slovenskih pesmi. Ob vrnitvi so vsi obiskali ujansko baziliko, kjer so pred podobo Brez-janske Matere božje izmolili del rožnega venca in zapeli dve kitici pesmi ,,Lepa si, lepa si, Roža Marija". Svobodna Slovenija, 15. septembra 1960 - št. 37 RESUMEN DE ESTA EDICION zy je na novinarski konferenci napovedal, da bodo nadaljevali odstranjevanje ,,vseh nezakonitih naselij". ČEČENSKI VODJA Na Poljskem je policija prijela čečenskega vodjo v izgnanstvu Ahmeda Zakajeva, ki ga zaradi terorizma z mednarodno tiralico išče Rusija. Poljske oblasti so Zakajeva sicer že preteklo sredo opozorile, da ga bodo prijele, če bo prišel v državo. Tamkajšnje sodišče naj bi sedaj odločilo, ali ga bodo izročili Rusiji. Zakajev se je blizu Varšave udeleževal svetovnega kongresa Čečenov, sicer pa ima že leta politični azil v Veliki Britaniji, od katere Moskva zahteva njegovo izročitev. KOREJSKI KORAK Na Korejskem polotoku se je te dni zgodil pomemben korak. Severna Koreja je namreč južni sosedi nepričakovano predlagala pogovore vojaških predstavnikov obeh držav. Pjongjang si želi, da bi že prihodnji teden na delovnem pogovoru govorili o sporni mejni črti med državama v Rumenem morju in razpečevanju proti-sever-nokorejske propagande na kopenski meji. Do pobude je prišlo v času napetih odnosov med državama, Seul pa je sporočil, da bo predlog pozorno preučil. Povejmo še, da je Južna Koreja dobila novega premierja. Predsednik države je na to mesto izbral Kim Hwanga Sika. UKRAJINSKI NOVINAR Ukrajinsko državno tožilstvo je sporočilo, da je leta 2000 takratni, sedaj že pokojni, notranji minister Juri Kravčenko naročil umor do režima kritičnega ukrajinskega novinarja Georgija Gogadzeja. Ta je pisal predvsem o korupciji med ukrajinsko politično elito takratnega predsednika Kučme. Ugrabljen je bil septembra 2000, njegovo truplo pa so več mesecev kasneje našli v okolici Kijeva. Gongadzejeva smrt je v državi sprožila večmesečne proteste. Ti so vrhunec dosegli leta 2004 s t. i. oranžno revolucijo, s katero je na predsedniški položaj prišel opozicijski voditelj Viktor Juščenko. Zaradi vpletenosti v umor novinarja so bili sicer trije nekdanji policisti že obsojeni na zaporne kazni. RADICACIÖN JUNTO CON EL DNI El ministro del Interior Florencio Randazzo mantuvo el pasado martes un encuentro con periodistas de las colec-tividades residentes en Argentina, en la cual, destaco los avances desarrollados en cuanto a la Ley migratoria N° 25.87 sancionada en 2004, y su reglamentacion este ano a traves del decreto 616. En ese sentido, Randazzo manifesto que "trabajamos mucho en el tema de un nuevo Documento Nacional de Identidad, que no solo era una deuda con los migrantes, sino tambien con el conjunto del pueblo argentino que ten^a que padecer un ano y medio para la obtencion de un nuevo DNI". La consecuencia del inicio del tramite de residencia legal sera la obtencion del DNI con la toma de datos biometricos que, en un plazo no mayor a 3 meses la persona recibira en su domicilio. El director Nacional de Migraciones, Mart^n Arias Duval destaco el proceso de ventanilla unica para la radicacion y el DNI que ya esta en marcha. LIGA DE MADRES El primer domingo de septiembre fue el d^a elegido para celebrar los 44 anos de arduo labor de la Liga de madres de familia (ZSMŽ). El punto de encuentro fue el centro esloveno capitalino. Msgr. Rode presidio la misa en la iglesia Marija Pomagaj, tras la cual rindieron homenaje a las v^ctimas, frente a la placa conmemorativa. Los presentes se acomodaron en el salon principal para disfrutar de la tercera edicion de "Pesem dobrote" (Cancio-nes con bondad). Entre las palabras de la jornada, se informo sobre el trabajo que realizan las mujeres hacia los enfermos y necesitados. Por otra parte, se premio a los ninos y jovenes que participaron del concurso para las tarjetas navidenas. (Pag. 3) SULČIČ EN BARILOCHE La exposicion sobre la obra del arquitecto V^ctor Sulčič (1895-1937) que fuera expuesta en abril del corriente ano en Buenos Aires, estuvo en Bariloche desde el 7 al 18 de septiembre en el Museo de la Patagonia. El Arq. Andrej Duh fue el encargado de presentar la muestra y describir la vida y obra del gran artista. Esta es la cuarta exposicion que se realiza en la mencionada instalacion, relacionada con la labor de los eslovenos en la Argentina. (Pag. 3) MARIJA POMAGAJ EN SAN NICOLAS La Agencia Informativa Catolica Argentina (Aica) comu-nico sobre los preparativos de los eslovenos para la entronizacion de la Virgen patrona de Eslovenia, Marija Pomagaj, en la cripta del santuario Nuestra Senora del Rosario de San Nicolas el 25 de junio de 2011. En la celebracion eucar^stica de ese d^a, esta prevista la partici-pacion de los tres obispos argentinos, hijos de eslovenos: Mons. Andres Stanovnik, arzobispo de Corrientes; mons. Luis Urbanč, obispo de Catamarca, y mons. Vicente Bokalič Iglič, obispo auxiliar de Buenos Aires. La iniciativa surgio de un grupo de laicos de San Justo, que desde hace varios anos peregrina a San Nicolas y conto con el impulso de mons. Jorge Rode, responsable de la pastoral eslovena en la Argentina. Se preve que un contingente numeroso peregrine a San Nicolas desde distintos lugares del pa^s, con sus respectivos estandartes e identificaciones, junto con las imagenes de los santos Cirilo y Metodio y los beatos Anton Martin Slomšek y Lojze Grozde. La fecha elegida, coincide con el 20° aniversario de la declaracion de la independencia de Eslovenia. (Pag. 3) EQE La banda de Lanus. No hacen falta mas presentaciones que enunciar las tres letras y los eslovenos ya sabemos a quienes nos referimos. En julio dieron un concierto para presentar sus nuevos temas, ademas de rememorar los editados en el primer CD "Sol y misterio" y o^r algunos covers. Sin musica el hombre se ver^a limitado en su expresion y creacion, dice el cronista, por ello, define a la musica como el quinto elemento del mundo. Su energ^a se desplego durante todo el concierto. Tras los dos anos del primer CD, el grupo no se dejo estar y siguio buscando nuevos desaf^os que dieron maravillosos frutos no solo en los arreglos, sino tambien en las letras. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Selan, Terezka Prijatelj Žnidar, Marko Vombergar, Stane Žužek, Andrej Duh, Ivan Klemenčič, Martin Sušnik, Marta Jenko Škulj in Viktor Leber. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O