IZ KS PRESERJE-PODPEČ
Šolstvu 
in otroškemu 
varstvu 
se obetajo 
boljši časi
V krajevni skupnosti Preserje — Podpeč upajo, da bodo v letošnjem letu pričeli uresničevati nalo-ge, ki so jih imeli v načrtu že prejšnja leta,a jih za-voljo objektivnih težav doslej niso uresničili. Pa-pirnato vojno, ki je zavirala pričetek gradnje pre-potrebnega otroškega vrtca,so pripeljali do konca tako, da sedaj ne bi smelo biti več nobenih ovir za pričetek gradnje. Krajani, ki sedaj ne vedo, kam z malimi neugnanci, se bodo — upajmo že drugo leto — rešili problema otroškega varstva. Čeprav vsi ugotavljamo, da upravni organi na različnih ravneh pogostoma preveč birokratsko obravna-vajo posamezne zahtevke, se stvar sploh ne pre-makne z mrtve točke. Kdaj se bodo uresničile ob-Ijube o funkcionalni preobrazbi upravnih organov, da bodo le-ti bolj življenjsko in hitro reševali vloge občanov in pravnih oseb. Prav v primeru podpeškega otroškega vrtca gre zavoljo dolgo-trajne papirnate vojne za občutno družbeno škodo, ko prvotno zagotovljena sredstva ne bodo več zadostovala, zato je moral investitor, ki je v fem primeru skupnost otroškega varstva, dodati manjkajoča sredstva. Resda se je investicijska vrednost povečala predvsem zavoljo zaklonišča, ki je po zakonu o ljudski obrambi obvezno, svoje pa je prispevala tudi inflacija.
V ambulanti se predolgo čaka
Tudi s storitvami vobne ambulante v Podpeči lju-dje niso zadovoljnj,kajti čakalna doba treh mese-cev je predolga. Delovni čas je neprimeren, ker le dvakrat tedensko zobozdravnik ordinira dopold-ne, to je za večino ljudi, ki se vozijo v Ljubljano na delo neprimerno, večina ljudi je na delu v dopol-danskem času. Pacient, ki je imel srečo, da je pri-šel na vrstqmora tisti dan vzeti dopust. Vedno pa krajani niso bili nezadovoljni z zobozdravstvenimi storitvami. Še sedaj se spominjajo časov, ki niso imeli takšnih problemov. Za rešitev sedanjega ne-zadovoljivega stanja predlagajo zaposlitev še enega zobozdravnika, kar bo omogočilo dvoi-zmensko delo in skrajšanje čakalne dobe.
Gradnja nove osnovne šole iz sredstva drugega samoprispevka je tudi v zamudi. Zemljišče za gradnjo so že pridobili, tako da se bo gradnja po terminskem planu Koordinacijskega odbora lahko pričela septembra letos. S sredstvi Komu-nalne skupnosti podjetje Kanalizacija gradi si-stem kanalov v naselju, urejena kanalizacija je tudi pogoj, da bo nova šola dobila uporabno dovo-ljenje. Kanalizacije v tej krajevni skupnosti ne
Pogled na Podpeč
grade le zavoljo potreb nove šole, marveč jo nujno potrebujejo vsa večja naselja v krajevni skupno-sti. Zaradi neurejenega odtoka odpadnih voda le — te že ogrožajo zajetje preserskega vodovoda, da je voda že na meji uporabnosti. Lansko leto je bila že tako onesnažena, da so jo morali pred upo-rabo prekuhati.
Prispevki krajanov
Iz doslej povedanega bi lahko kdo sklepal, da krajani k svojemu družbenemu standardu ne pri-spevajo ničesar, a to ni tako. S 40 do 60 odstotki investicijske vrednosti so krajani sodelovali pri obnovi električnega omrežja in izgradnji novih trafo postaj v skoraj vseh naseljih krajevne skup-nosti. Poleg tega so v Podpeči, Preserju, Jezeru in Kamniku zgradili javno razsvetljavo.
Tekočo vodo so si krajani zagotovili izključno s svojimi sredstvi in delom. Zavoljo zadostne koli-čine vode so odrbujejo iz tega vodovoda tudi No-tranje gorice in Vnanje gorice, ter del Brezovice pri Ljubljani.
Vodovod na Gornji Brezovici je bil tudi na-pravljen predvsem s prostovoljnim delom in de-narjem vaščanov te vasi, le majhen del denarja je prispevala družba.
Krajevni samoprispevek so namenili za obnovo osnovne šole, za asfaltiranje krajevnih cest ter soudeležbo pri asfaltiranju občinskih cest. Cesto Preserje — Gornja Brezovica — Rakitna pa so razširili s prostovoljnim udarniškim delom, s tem so omogočili avtobusno povezavo Rakitne s Pre-serjem in Ljubljano.
Urediti obalo jezera in cesto!
Podpeško jezero, kot ga večina imenuje, čeprav leži ob vasi Jezero, je podobno siroti brez staršev. Vsi ga izkoriščajo, nihče pa vanj ne vlaga. S sred-stvi turističnega društva Podpeč so krajani pred nekaj leti uredili okolico jezera, ki je poleti zelo primerno za kopanje. Uredili so obalo, kabine za preoblačenje in prho, a je od tega kaj malo ostalo. Kopalci so v vročih dneh prihiteli od vsepovsod, največ iz Ljubljane. Ob koncu poletja so bili vsi objekti popolnoma razdejani, okolica jezera pa onesnažena, zato je sanitarni inšpektor zahteval obnovo objektov. Obnovitev bo po prvih izraču-" nih znašala osemnajst starih milijonov. Krajani, ki jim ni vseeno, kaj boz njihovim jezerom, ne vedo kje dobiti ta sredstva. Širša družbena pomoč bo potrebna in tudi upravičena, saj se tam ne kopajo le Podpečani in okoličani, marveč tudi drugi ko-palci, ki tudi napravijo največ škode,
Problem, s katerimi se prebivalci izpod Krima vsak dan srečujejo, ko se vozijo v Ljubljano na delo, je njihova cesta, ki skoraj ne zasluži tega imena. Tako je razkopana, da človek ne ve, če se mogoče ne pelje po dobro preorani njivi. Najbolj so jo prorali težki tovornjaki, ki so iz kamnoloma pod Krimom vozili pesek na traso avtoceste Vrh-nika — Ljubljana. V začetku so sicer določili pot tovornjakov, ki so vozili pcsek, a tega določila nihče ni upošteval. Določili so namreč, da smejo po tej cesti voziti le prazni kamioni, polni pa po drugi cesti. Občasne akcije prometne milice in re-publiškega inšpektorja za ceste so bore malo po-magale, kajti samovoljnim voznikom tovornjakov nikakor niso mogli doživega, tudi prevozniška po-djetja se niso pobrigala za disciplino svojih šofer-jev. Takšno gospodarjenje z našimi cestami nas ne bo pripeljalo k izboljšanju cestnega omrežja v Sloveniji, ko zavoljo nekaj kilometrov avtoceste uničimo najmanj dvakrat toliko kilometrov druge ceste. Odgovorni se v tem primeru obnašajo, kot da se ni nič zgodilo. Morda bi jih kazalo spomniti na njihove obveznosti.
F. PREŠEREN