Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: CeloveoKlagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XI.
Celovec, petek, 10. avgust 1956
Štev. 32 (746)
ZSI nikdar ne bo odstopila od svojih zahtev
Ko je Ustavno sodišče v 20 strani dolgi razsodbi z dne 3. julija 1956, štev. G 6/56-12 (G 17/56) najprej razsodilo, da §§ 1, 3, 4 in 18 (4) zakona o oskrbi žrtev fišizma (OFG) niso protiustavni, je z odločitvijo z dne 3. julija 1956, štev. 135, 141, 142, 143/55-16, odklonilo pritožbe izseljenca Simona Malleja in ostalih članov izseljene družine Malle proti odlokom zveznega ministrstva za socialno zaščito in jih odstopilo v nadaljnjo presojo Upravnemu sodišču.
Zadeva se je s tem skrčila na presojo pojma »pripor«.
Ustavno sodišče v osporavanih odlokih zveznega ministrstva za socialno zaščito ni videlo nobenih nestvarnih motivov in nobene samovoljnosti.
Pritožba je imela v stvari cilj, da ovrže pravno mnenje socialnega ministrstva in da dokaže nepravilnost dejanskega stanja, kakor ga je kot dokazano smatralo ministrstvo.
To preveriti pa ni poklicano Ustavno sodišče, marveč Upravno sodišče.
Iz utemeljitve razsodbe Ustavnega sodišča pa je vsekakor mogoče izvajati med drugim naslednje:
Namesto prepovedi še večja proizvodnja atomskega orožja
Komisija za jedrsko energijo je predložila ameriškemu kongresu polletno poročilo, v katerem je poudarjeno, da so pričele ZDA z razvijanjem novega atomskega in vodikovega orožja. Veliki obrati v Los Alamosu in Livermoru so bili razširjeni, da bi tako lahko proizvajali nove vrste in večje količine tega orožja. V teh obratih sedaj delajo po novih principih jedrske znanosti, tako da je možno raziskovanje, razvijanje in produkcijo znatno povečati. V poročilu je nadalje poudarjeno, da so bili v programu raziskovanja jedrske energije napravljeni nadaljnji koraki naprej in da so se ZDA razvile v največjega producenta urana na Zapadu. Razen tega je komisija za atomsko energijo še sporočila, da so raziskave o izdelavi atomskega letalskega motorja privedle do precejšnjih in zadovoljivih uspehov.
Na eni strani govorijo o prepovedi in nadzorstvu nad proizvodnjo jedrske energije, po drugi strani pa spet tekmujejo v množičnem proizvajanju prav tistega /orožja, ki že nekaj let grozi vsemu miroljubnemu človeštvu.
Med Jugoslavijo na eni in Sovjetsko zvezo ter Vzhodno Nemčijo na drugi strani so na področju gospodarskega sodelovanja dosegli velik uspeh, ki bo'ugodno Vplival na nadaljnjo industrializacijo Jugoslavije ter s tem na boljše izkoriščanje njenih zemeljskih bogastev. Pred nekaj dnevi so namreč med omenjenimi deželami podpisali sporazum o sodelovanju pri izgradnji podjetij industrije aluminija v Jugoslaviji. Sporazum predvideva, da bo začela Jugoslavija še letos graditi kombinat industrije aluminija, katerega letna zmogljivost naj bi obsegala 100.000 ton.
Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija sta se v sporazumu obvezali, da z Jugoslavijo sodelujeta pri izgradnji prvega dela kombinata z letno zmogljivostjo 50.000 ton aluminija ter potrebnih hidroelektrarn In drugih podjetij pomožne industrije. V ta namen bosta dali Jugoslaviji dolgoročna posojila v znesku 700 milijonov rubljev oziroma 175 milijonov dolarjev za kar bo Jugoslavija plačevala 2 %> obresti, med-
Da osporavani odloki slonijo na postavkah, ki jih pravilna razlaga § 4 (5) OFG ne dopušča popolnoma; da gre le še za mero, nikakor pa ne več za obliko oškodovanja; da je ministrstvo pojm »pripora« napačno razumelo, ker se po pravosodju Upravnega sodišča v danem primeru izraz
V zelo nestvarnem in več ali manj bojevitem vzdušju so se tri velesile na londonskem posvetovanju odločile za sklicanje konference o Sueškem prekopu, ki se bo pričela 16. avgusta. Na to konferenco so povabili tako države, ki so leta 1888 podpisale konvencijo o neoviranem prometu skozi prekop, kakor tudi vrsto dežel, ki so kot plovbene države zainteresirane na tej prometni žili. Tako so bile povabljene Egipt, Francija, Italija, Nizo-
tem ko bo dolg odplačevala v obliki aluminija, ki ga bo proizvajal kombinat, in z valjano pločevino iz aluminija. Prav tako bo dobila Jugoslavija od omenjenih dežel posojilo za izgradnjo drugega dela kombinata, vendar bodo čas določili pozneje.
Z izgradnjo tega kombinata bo Jugoslavija močno dvignila svojo proizvodnjo aluminija, katero ji omogočajo bogata nahajališča boksita ter hkrati ugodni energetski pogoji. Pravijo, da bi Jugoslavija v primeru, da bi lahko zadovoljivo izgradila svojo industrijo aluminija, postala po proizvodnji te v svetu vedno primanjkajo-če kovine tretja ali četrta država v svetu.
V okviru istega sporazuma bo dobila Jugoslavija od Sovjetske zveze različno opremo za kmetijstvo ter izvedbo melioracijskih del, nadalje popolno opremo za nov rudnik premoga na Kosovem z letno zmogljivostjo 2,500.000 ton lignita, opremo za proizvodnjo nafte in zemeljskega plina ter določeno število potniških letal.
»pripor« lahko smiselno razširi in se potem lahko razume tudi okrnitev svobode drugačne oblike in končno da so bila izseljeniška odnosno nadzorstvena taborišča
tudi oblika političnega zatiranja.
*
Uspeh od Tednika toliko poudarjene in
zemska, Španija, Turčija Velika Britanija, Sovjetska zveza, Avstralija, Cejlon, Danska, Etiopija, Zapadna Nemčija,. Grči j a, Indija, Indonezija, Perzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Portugalska, Švedska in Združene države Amerike.
Tako ozračje, v katerem so se odločili za to konferenco, kakor tudi način njenega sklicanja ter izbira povabljenih dežel, vse to govori za to, da je konferenca po vsej verjetnosti že v naprej obsojena na neuspeh. Zlasti pa potrjuje to domnevo dejstvo, da se konference ravno Egipt, torej država, ki je sprožila celo zadevo, ne bo udeležil. To vsaj izhaja iz objave, da bo predsednik Egipta Naser prav na dan pričetka konference prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
Splošni položaj v zvezi s Sueškim prekopom se je medtem že nekoliko ustalil. Na Zapadu so v glavnem že izkričali svojo obnemoglo jezo ter začeli z vedno večjo uvidevnostjo spoznavati, da proti podržav-ljenju prekopa pač ni mogoče podvzeti pravih ukrepov, hkrati pa se na drugi strani bojijo, da bi Egipt spravil vprašanje pred Združene narode. Očitno se bojijo, da bi se v takem primeru le preveč resnično pokazali njihovi kapitalistično-izko-riščevalski interesi, ki jih imajo tako na prekopu ter še posebno na naftinih vrelcih v arabskih deželah. Anglija in Francija tudi svoje vojaške ukrepe izvajata z gotovo sramežljivostjo, ker se bojita, da ameriški in drugi svarilni glasovi ne bi preglasovali njunega dvomljivega izbruha užaljenosti: Hkrati pa se med arabskimi deželami vidno veča odpor proti nameram zapadnih sil in s tem narašča tudi podpora Egiptu.
hvalisane pritožbe, ki jo je g. Malle proti zasnovani poti Zveze slovenskih izseljencev in mimo Zveze napravil, je torej več kot dvomljiv. Nasprotno je g. Malle s to svojo ločeno in posamično pritožbo sila otežkočil drugače zasnovano borbo Zveze, ki je obljubljala več uspeha. To najbolje dokazuje naslednje pismo g. deželnega glavarja Wedeniga z dne 3. 8. 1956, štev.: LH-932/1/56, ki ga je že na osnovi te razsodbe poslal Zvezi slovenskih izseljencev in v katerem je med drugim rečeno, »da iz vzrokov, ki jih izraža razsodba Ustavnega sodišča o pritožbi Simona Malleja, zvezno ministrstvo za socialno zaščito ne more odstopiti od svojega dosedanjega pravnega gledanja. Novelizacije zakona o oskrbi žrtev fašizma torej po mnenju Ustavnega sodišča in zveznega ministrstva za socialno zaščito ni mogoče izvesti«.
Zveza slovenskih izseljencev je kljub neodgovornemu napadu v hrbet od strani g. Simona Malleja in njegovih pravnih svetovalcev v Mohorjevi hiši tudi med tem nadaljevala borbo po načrtu, ki ga je po temeljiti presoji in na osnovi dolgoletnih izkušenj sklenil in odobril odbor, in bo to upravičeno borbo nadaljevala z vso odločnostjo. G. Malle s svojim neodgovornim ukrepanjem ni le dosegel negativnega odloka, ki je bil v osnutku negativno rešen že v začetku leta 1953, ki pa ga socialno ministrstvo na intervencijo Zveze ni izdalo, da bi na osnovi novih dokazov Zveze lahko drugače odločilo, temveč je — upajmo, da ne za vedro! — preprečil tudi to drugačno, to je pozitivno odločitev.
Vsem izseljencem in slovenski javnosti dajemo v presojo, ali je bilo ravnanje g. Malleja, ki je ves čas izseljeništva pridno služil v Hitlerjevi vojski, izseljencem v korist ali ne? Zveza slovenskih izseljencev je bila od nekdaj proti pritožbi takega izseljenca in zato tudi negativne razsodbe nikdar ne more priznati niti nikdar ne bo odstopila od svojih zahtev. Slej ko prej se bo borila, da se krivica, ki so jo izvajali nad slovenskimi izseljenci zaradi narodnosti nacistični oblastniki, ne bo nadaljevala iz istega razloga tudi še v avstrijski republiki. Nič drugega pa ne pomeni negativna razsodba Ustavnega sodišča!
Dajanje gospodarske pomoči mora biti nesebično
Plenum ekonomsko — socialnega sveta OZN, ki zaseda v Ženevi, je sedaj začel obravnavati eno najvažnejših vprašanj dnevnega reda letošnjega zasedanja: začeli so obravnavati vprašanja finansiranja gospodarskega razvoja.
Doslej so govorili različni zastopniki v imenu svojih vlad. Vodja jugoslovanske delegacije dr. Brilej je najprej poudaril, da je svet prišel zdaj v fazo, za katero je značilna ne samo čedalie večja zavest vlad, da je treba pospešiti gospodarski razvoj, temveč so zanjo značilni tudi ugodnejši politični pogoji, ki omogočajo, da se teh problemov lotijo učinkoviteje in kon-struktivneje. Dr. Brilej je dalje poudaril, da ne zadostuje samo govoriti o zdravih načelih uravnovešenja gospodarskega razvoja, marveč je treba dati denarno pomoč gospodarsko manj razvitim deželam, da bi jih tako usposobili za enakomerni razvoj.
Dr. Brilej je odločno nastopil proti političnim in strateškim merilom, ki da ne smejo igrati nobene vloge pri dajanju pomoči za gospodarski razvoj. OZN je zato najprimernejši forum, ki naj izvaja dajanje pomoči slabo razvitim deželam. Na nadaljnjih sejah bodo še natančneje razpravljali o organizatoričnih oblikah te gospodarske misije OZN.
Velik uspeh gospodarskega sodelovanja
Pomemben sporazum med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo
Odprta so vrata na 5. Koroški velesejem
Včeraj so ob najlepšem vremenu slovesno odprli vrata na 5. Koroški velesejem. V uvodnem nagovoru je prezident velesejma, mestni svetnik Novak pozdravil navzoče. V prvi vrsti zveznega kanclerja ing. Raaba, zastopnike deželne vlade z deželnim glavarjem We-denigom na čelu, zastopnike javnega in gospodarskega življenja, predstavnike oblasti ter diplomatske in gospodarske zastopnike Za-padne Nemčije, Italije in Jugoslavije in vso ostalo, številno publiko. Med drugim je dejal, da je v skupnem delu dežele, države in mestne obične uspelo prirediti prikaz tako vidne zmogljivosti človeškega dela, mišljenja in načrtovanja.
Za njim je spregovoril celovški župan Graf, ki je pravtako poudaril svoje zadoščenje, da je koroški velesejem dosegel takšen razvoj. Nato je stopil za govorniški pult deželni glavar Wedenig in izrazil veliko veselje in ponos nad prikazom zmogljivosti gospodarstva domače in sosednih dežel ter iz inozemstva. Trgovinske vezi s sosednimi državami Italijo, Jugoslavijo in Zapadno Nemčijo so živahne, treba pa je, da se navežejo še z mnogimi drugimi državami. Ob tej priložnosti je tudi apeliral na zveznega kanclerja, da bi podprl prizadevanje koroške deželne vlade za posebno kreditno akcijo v pomoč južnemu predelu koroške dežele.
Končno je govoril zvezni kancler ing. Raab, ki je med drugim dejal, da je Koroška, ki je zaradi svojih naravnih lepot zelo močno obiskana tujsko-prometna dežela, izbrala najboljši čas za razstavo, da je tudi številnim tujim gostom iz sosednih dežel in iz inozem-
stva dana priložnost, da si na razstavi lahko ogledajo specifične proizvode Koroške in vseh dežel naše države. Nadalje je dejal, da je Koroška dežela meja in s svojo razstavo mnogo koristi mednarodni trgovini in prijateljskim odnosom s sosednimi državami. Končno je zagotovil svojo podporo prizadevanju koroške deželne vlade za posebno kreditno akcijo.
Peti koroški velesejem presega po svoji bogati zasedbi razstavljalcev, pestrosti in organizaciji vse dosedanje tovrstne prireditve, čeprav so si prejšnje razstave tudi že osvajale prvenstven pomen v tuzemstvu in velik ugled v inozemstvu. Lahko se reče: Koroški velesejem je odlično organizirana razstava in treba je dati velesejemskemu odboru kot organizatorju prireditve vse priznanje.
V več ko 17 velikih halah in šotorih razstavlja okoli 870 avstrijskih in 140 podjetij iz inozemstva. Množičen prikaz stanja, razvoja in novosti industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje ter izdelki iz vseh mogočih drugih področij bodo prav gotovo zanimali vse obiskovalce velesejma.
Pečat letošnjemu velesejmu dajejo spet posebne razstave in prikaz napredka koroškega kmetijstva na področju mehanizacije in splošnega napredka donosnosti v najrazličnejših panogah. V posebnem oddelku so ponazorjene možnosti kmetijske strokovne izobrazbe in možnosti napredovanja pri zaposlitvi v kmetijstvu. Kmetje si lahko ogledajo na razstavi mnogo koristnega in poučnega.
Jedro razstave je spet avstrijski lesno-stro-kovni velesejem, ki mu pripada poseben pomen. Razstava „les“ je v veliki hali v centru razstavišča.
Pred konferenco brez velikih izgiedov

Šolstvo na Koroškem
V uglednem jugoslovanskem časopisu „Mednarodna politika“, ki izhaja v Beogradu v srbohrvatskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, je K. Mileno-vič objavil članek z gornjim naslovom. Članek je ponatisnil tudi „Slovenski poročevalec“ in ga zaradi aktualne vsebine v celoti posredujemo tudi našim bralcem.
Povojni razvoj v Avstriji je obetal vsaj minimalne pogoje za uresničenje teženj jugoslovanskih manjšin v Avstriji za ohranitev svoje narodnosti. Kot najbolj pozitivnega glasnika tega razvoja je treba omeniti zamisel, sprejeto deloma tudi pri uradnih krogih in v avstrijski javnosti, naj jugoslovanske manjšine postanejo most med sosednjima državama, namesto da bi bile povod razdora.
Zato je jugoslovanska javnost pričakovala, da bo Avstrija po obveznostih, prevzetih v državni pogodbi, pa tudi po pomembnem napredku v razvoju dobrih odnosov med obema državama zagotovila spoštovanje in izpolnjevanje pravic, ki jih državna pogodba zagotavlja manjšinam. Toda odklonilna reakcija dela avstrijske javnosti in uradnih krogov na spomenice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov s predlogi teh manjšin za uresničenje pravic iz 7. člena državne pogodbe vzbuja mnenje, da delujejo v Avstriji sile, ki so proti skladnemu razvoju avstrijsko-jugoslo-vanskih odnosov v nasprotni smeri in da raje gledajo nazaj kot naprej.
To delovanje proti pravicam manjšin ima več plati. Obnovljen je bil zloglasni »Schul-verein“, katerega nastanek in delo sta ozko povezana z nasilno germanizacijo koroških Slovencev, njegova dejavnost pa ne nasprotuje le duhu, temveč tudi besedi 7. člena državne pogodbe. Del vplivnega avstrijskega tiska vodi sistematično kampanjo proti določilom o manjšinah v državni pogodbi, češ, da so ,.odveč in žaljiva" za Avstrijo, kajti Slovenci in Hrvatje da imajo „že itak vse pravice" in hujska avstrijsko javno mnenje proti Jugoslaviji zaradi nekake „nevarnosti slovenizacije" Koroške itd.
Sem spada tudi teorija o tako imenovani „vindišarski“ narodnostni skupini, ki ni le umetno iznajdena in znanstveno nevzdržna, temveč je tudi poizkus ščuvanja dela manjšine proti drugemu, pa tudi podpihovanja sovraštva na podlagi rasnih in čustvenih činiteljev.
Napadi šovinističnih krogov so posebno naperjeni proti znani uredbi o dvojezičnem šolstvu, ki jo je izdala koroška deželna vlada 3. oktobra 1945, češ, da se morajo avstrijski otroci „prisilno“ učiti slovenskega jezika, ker
Kako dolgo še azil za izmečke?
„Politični begunci“ so pri nas zelo dobrodošla sorta ljudi. Nič zato, če se v mnogih primerih prej ali slej izkažejo za navadne pustolovce ali kriminalne tipe. Gotovim krogom pri nas, ki se poklicno bavijo z zastrupljevanjem političnega ozračja, so v tej ali drugi obliki vedno zaželeni. Lahko jih uporabljajo za dokazovanje obstoja „železne zavese“, za trditve o „političnem terorju“ in „gospodarski mi-zeriji“ v naši soseščini in — če se komu v pasjih dneh možgani že popolnoma skisajo — celo za to, da natvezajo javnosti izmišljene bajke o „načrtni titoistični infiltraciji in slovenizaciji južne Koroške in Štajerske“. Zaradi tolike mnogostranske uporabnosti sprejemajo vsakega potepuha z odprtimi rokami in ga slavijo v tisku kot čudo božje in kot junaka, ki je uspel odnesti pete iz „diktature‘‘ v „zlato svobodo
Te dni je pribežal iz Češke v Avstrijo neki Zdenek Kacierek ter zaprosil za „politični azil“. Nekateri časopisi so silno zarohneli na češke obmejne organe, ker so pri zasledovanju ubežnika zašli nekaj metrov čez mejo. Kmalu pa so tudi naše oblasti morale vzeti na znanje, da je ubežnik na Češkem do smrti povozil dveletno dekletce in da se je skušal pod krinko „političnega begunca“ umakniti zagovoru in zasluženi kazni.
Sličen primer se je pred nekaj dnevi dogodil na Gradiščanskem, kamor je iz Madžarske ušel kot „politični begunec“ neki Udvardi, ki ga madžarske oblasti dolžijo umora in ropa ter bodo po diplomatski poti zahtevale njegovo izročitev.
Pred kratkim se je v tisku spet pojavilo tudi ime Rihtariča, ki je svojčas pri pobegu iz Jugoslavije ustrelil obmejnega stražarja ter se nato nekaznovan skrival v naši državi.
Ti in mnogi drugi podobni primeri bi morali pravzaprav zadostovati za resen premislek, če ni za ugled naše države morda le škodljivo, da najdejo razni izmečki in kriminalni elementi v naši deželi pribežališče in potuho pod videzom političnega azila in da služijo celo za neprestano hujskanje proti našim sosednim državam.
tako predvideva enotni tip dvojezične šole. Zahtevajo uveljavljanje »pravice staršev", ki naj bi odločili, katerega jezika se bodo učili njihovi otroci. V resnici pa gre za organizacijo boja zoper učenje slovenskega jezika sploh. V ta namen ustanavljajo posebna ^druženja staršev".
Namen uredbe o dvojezičnem šolstvu na ozemlju južne Koroške je, da zavaruje osnovno naravno pravico manjšine do šolanja in vzgoje v materinščini. S tem, da predvideva dvojezični pouk in obvezno učenje slovenščine od 4. do 8. razreda osemletnih šol, je ta uredba, čeprav ni idealna rešitev, pomembna sprememba v stališču do slovenskega jezika. Da je bilo v tem delu Koroške urejeno enotno dvojezično, ne pa posebno slovensko šolstvo, je to posledica spoznanja in priznanja zakonodajalcev, da je na Koroškem zaradi zgodovinskega razvoja nastal poseben položaj, posebno v tistem delu, na katerega se nanaša uredba. Zaradi tega, pa tudi zaradi politično-psiholoških pogojev, ki so posledica težkega položaja slovenske manjšine v preteklosti, bi bilo ustanavljanje posebnih slovenskih šol praktično nemogoče, ne da bi pri tem bistveno ne prizadeli pravic slovenske manjšine in da dober del sploh ne bi dobil pravice do učenja slovenščine. Uredba naj bi vsaj do neke mere popravila težke krivice proti Slovencem v preteklosti.
V takih pogojih Je dvojezično šolstvo edini možni način za obrambo in varstvo manjšinskih šolskih pravic. Za takega ga je spoznal tudi bivši minister za zunanje zadeve dr. Gruber, ki je na konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velikih sil v Londonu aprila 1948 označil dvojezično šolstvo za vzoren šolski sistem.
Če gre že za »prisilnost", kažejo dejstva, da deluje celo pri dosledni uporabi uredbe na vsem ozemlju — kar pa zelo pogosto ne drži — veliko močneje na slovenske otroke, ker se morajo celo v enotnem dvojezičnem tipu šole nesorazmerno več učiti nemško kot pa avstrijski otroci slovensko.
Ni treba veliko dokazovanja, da bi se uveljavljanje pravice staršev pri stanju, kakršno je na Koroškem, spremenilo v pritisk gospodarsko in politično močnejšega, slovenska
Svoboda tiska je ena izmed velikih pridobitev v razvoju človeške družbe in njene kulture. vVen^ar zahteva od slehernega, ki se je poslužuje, mnogo čuta odgovornosti za resnico, osebno poštenost in vse druge občečloveške moralne kvalitete. Uporabljena in zlorabljena od ljudi, ki teh kvalitet nimajo, se sprevrže v svoje nasprotje in postane lahko tudi pogubna za sožitje med ljudmi in narodi.
Prav na Koroškem imamo vedno spet priložnost opazovati, s kakšno brezvestnostjo in brez slehernih moralnih pomislekov smejo neodgovorni ljudje z lažmi, klevetami in ščuva-njem sejati razdor in sovraštvo med ljudi ter načrtno motiti in zavirati vsa tista kulturna in demokratična stremljenja, ki težijo za mirnim človeškim sožitjem in 'za prijateljskim sodelovanjem med sosednimi narodi.
Najnovejše početje te vrste in očitno zlorabo tiskovne svobode zapažamo prav te dni, ko »Karntner Schulverein Siidmark" nemoteno lahko razpošilja učiteljem in šolskim vodstvom ostuden pamflet pod hujskaškim naslovom: „Die doppelsprachige Futterungs-methode in Siidkarnten", v katerem »Oster-reichische Landsmannschaft" s tiskovno odgovornim podpisom znanega bivšega nacista dr. Miltschinskega na skrajno nedostojen in žaljiv način smeši zakonito ureditev obstoječega dvojezičnega šolstva, primerjajoč ga s krmljenjem psov in kokoši.
Kljub strogim predpisom tiskovnega zakona, kljub drugim zakonitim določilom, ki P°d kaznijo zabranjujejo sejanje nemira in scuvanje prebivilstva, kljub izrecnemu predpisu v Državni pogodbi, da se mora prepovedati dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, ostajajo za zaščito zakonitosti odgovorni činitelji ob tovrstnih ekscesih gluhi in slepi! Varnostna direkcija ob vsem tem očitno še vedno ne vidi razlogov za ukrepanje, zato pa sta sodišče in državno pravdništvo takoj pripravljeni naložiti kazen Slovencu, ki v svojem prizivu nekoliko bolj plastično zapiše, da smatra odrekanje pravice' zagovora v uradnem slovenskem jeziku za nezakonito ravnanje.
Tudi na. področju mednarodnih odnosov opažamo v zadnjem času, kako del avstrijskega tiska z zlorabljanjem tiskovne svobode skuša ustvariti strupeno razpoloženje do nekaterih sosednih narodov in držav. Na Koroškem je težišče hujskaške gonje, zlasti v klerikalnem tisku, naperjeno predvsem proti sosedni Jugoslaviji.
Na višku tujskoprometne sezone sta kon-
manjšina pa bi izgubila najosnovnejše pravice. Ustvarjeni bi bili tudi ugodni pogoji za ponovno zaostritev narodnostnega sovraštva na tem področju, kar ne bi bilo v korist prijateljskim in dobrososednim odnosom med obema državama. Vrhu tega pa varstvo manjšinskih pravic, ki jih poleg drugega določa tudi državna pogodba, ni in ne more biti stvar plebiscita ali kakršnega koli preglasovanja, temveč zgolj dolžnost in obveznost avstrijskih oblasti.
Tudi na Gradiščanskem na podoben način poizkušajo te jasne pravice in obveznosti, določene z državno pogodbo, prepustiti sklepanju krajevnih oblasti ali nekakšnemu referendumu krajevnega prebivalstva, čeprav je dobro znano, koliko bi taki »referendumi" izražali dejansko razpoloženje prebivalstva, posebno kadar gre za pravice manjšine.
Če bi šlo zgolj za poizkuse bolj ali manj neodgovornih ljudi, bi zadeva ne bila tako resna. Toda jugoslovansko javnost vznemirja dejstvo, da zastopajo pravico staršev kot način rešitve šolskega vprašanja na Koroškem in na Gradiščanskem celo nekateri odgovorni avstrijski krogi. To se je posebno pokazalo med volilno kampanjo, ko so celo z najvišjih mest poudarjali tezo, da mora biti pravica staršev sveta pravica itd.
Jugoslovanska javnost je pripravljena sprejeti razlago, da so bile nekatere izjave v zvezi s tem vprašanjem izrečene v posebnih pogojih predvolilnega boja in da so propagandnega, ne pa programskega značaja, čeprav sodi, da tudi predvolilnega boja ni treba voditi na račun manjšin.
Vrhu tega je videti, da bodo ta način za rešitev manjšinskega šolskega vprašanja s pomočjo referenduma med krajevnim prebivalstvom oziroma z uveljavljanjem pravice staršev, sprejeli tudi avstrijski organi, pristojni za izvajanje določil državne pogodbe, ki se nanašajo na manjšinske pravice.
Po zaslugi obeh vlad so jugoslovansko-avstrijski odnošaji precej napredovali. Ta pozitivni razvoj, zaželen od obeh strani, je brez dvoma v korist Avstriji in Jugoslaviji. Toda eden od pomembnih elementov v teh odnoša-jih je brez dvoma spoštovanje in izvajanje (Dalje na 3. strani)
kurenčna borba za letoviščarje in tekma za inkaso njihove domače in tuje valute do neke mere razumljivi, če se gibljeta vsaj še v tistih okvirih, ki jih smatra tudi kapitalistična družba še za dostojne in dopustne.
Kar se tozadevno v zadnjem času odigrava pri nas, pa ni le skrajna zloraba tiskovne svobode, marveč veren odraz nemoralnega značaja ljudi, ki se v svojem sovraštvu do sosedne socialistične države in v svojem udinjanju interesom grabežljivih profitarskih krogov poslužujejo že pravcato gangsterskih metod. Svojo klevetniško in hujskaško propagando proti obisku jugoslovanskih letovišč je »Kleine Zeitung", za njo pa še Volkszeitung te dni kronala z zlobno izmišljotino o obstoju dveh jugoslovanskih viz z laiku neopaznimi razlikami, za katere pa da avstrijski obmejni organi vedo. Kakor smo izvedeli, je jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu ostro protestiral pri koroški deželni vladi in varnostni direkciji proti takim klevetam v tisku in izrazil pričakovanje, da bo varnostna oblast z javnim demantijem postavila na laž te izmišljotine ljudi, ki skušajo s svojim neodgovornim pisanjem kvariti dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo.
Pravzaprav je nerazumljivo, zakaj naše varnostne oblasti same od sebe tega že niso storile, če že ne v zaščito resnice, pa vsaj, da bi ovrgle sum, da dobiva hujskaški tisk od njihovih organov iniciativo in potuho za lažnive trditve. V ostalem pa je v mednarodni diplomatski praksi vsepovsod pravilo, da uživajo tuja predstavništva še posebno zaščito države, ki jim je dala privoljenje za izvrševanje poslov, zlasti še, če gre za države — sosede, ki vzdržujejo medseboj prijateljske odnose.
Verjetno se ne motimo v domnevi, da sta hujskaška dejavnost šovinističnih organizacij v naši deželi in diskriminatorska gonja proti sosedni Jugoslaviji, ki jo je mogoče primerjati v najboljšem slučaju z metodami, ki so bile doslej običajne samo še v dobi kominformske klevetniške mašinerije, v dobršni meri preračunam tudi na bližnje potovanje zveznega kanclerja Raaba na uradni obisk v Jugoslavijo. Nedvomno je v interesu obeh sosednih dežel, da bi ta obisk še utrdil in poglobil medsebojne prijateljske odnose. Zato bi bilo tem bolj potrebno, da bi merodajni činitelji pa tudi dobronamerna demokratična javnost posvečali več pažnje vsem pojavom in poskusom zastrupljevanja mirnega in enakopravnega sožitja obeh narodov na Koroškem in zlohotnemu motenju dobrih odnosov med našo in sosedno jugoslovansko državo.
— Združene države Amerike bodo v letošnjem letu svojo vojaško pomoč Italiji več kot podvojile, tako da bo znašala 200 do 210 milijonov dolarjev oziroma 135 milijard lir. V ta znesek pa seveda niso vključena italijanska naročila v ZDA.
Rangun. — Burmanski časniki obsojajo pisanje časnika »Nation« o domnevnem vdoru kitajskih čet na burmansko ozemlje, pri čemer poudarjajo, da je šlo za poskus, da bi povzročili razdor med Kitajsko in Burmo. Pravijo, da je moč incident, ki je nastal v zvezi s tem, da je nekaj kitajskih vojakov prišlo na burmansko ozemlje, urediti s pogajanji med kitajsko in burmansko vlado.
Varšava. — Sedmi plenum združene poljske delavske partije je sklenil rehabilitirati Vladislava Gomulko, Marjana Spichalskega, Zenona Klisko, ki so bili na tretjem plenumu partije leta 1949 obtoženi popustljivosti do sovražnih agentur. Na sedmem plenumu so ugotovili, da so bile te obtožbe neutemeljene.
Peking. — Predsednik Ljudske republike Kitajske Mao Ce Tung je sprejel predsednika indonezijskega parlamenta Sartona in člane indonezijske delegacije, ki je na obisku na Kitajskem. Med razgovorom je Sartone predlagal sklicanje konference parlamentarnih predstavnikov Afrike in Azije. Predlog so kitajski predstavniki podprli.
Teheran. — V soboto je bil izpuščen na svobodo bivši predsednik iranske vlade Mohamed Mosadik. Bivši iranski premier je bil aretiran avgusta leta 1953 po prevratu, ki ga ie organiziral Zahedi, ter obsojen na tri leta zapora. Mosadik je takrat podržavil petrolejske vrelce. Začasno se bo bivši predsednik naselil v bližini Teherana, kasneje pa se namerava preseliti v Švico.
Pariz. — Svet Severnoatlantskega pakta priporoča, naj bi obrambni sporazum med Islandom in ZDA ostal še nadalje v veljavi. Svet meni, da se mednarodni položaj še ni toliko izboljšal, da ameriškim četam ne bi bilo več treba ostati na tem ozemlju, ker da bi se z njihovim umikom ustvarila za Island nevarnost okupacije in izgube svobode. Poleg tega pa poudarjajo, da bi umik ameriških čet z Islanda povzročil luknjo v obrambnem sistemu Atlantskega pakta. (Kakor znano, je letos potekla ameriško-islandska pogodba in Island zahteva umik ameriških čet.)
Hajdarabad. — Vodja indijske socialistične stranke Ramanohar Lohia je v ponedeljek izjavil, da bi Indija utegnila izstopiti iz Britanske skupnosti narodov, če bo Velika Britanija nadaljevala z »vojno akcijo« proti Egiptu.
Bagdad. — Iraška vlada je na izredni seji sprejela povabilo, naj se udeleži seje političnega odbora Arabske lige v Kairu, na kateri naj bi določili enotno politiko lige v zvezi z egiptskim sklepom o nacionalizaciji Sueškega prekopa.
Djakarta. — Indonezijska vlada je sporočila, da ne priznava nobenih dolgov Nizozemski. Sklenili so ukinitev nadaljnjega plačevanja dolgov, ki jih cenijo na okrog 408 milijonov funt šterlin-gov. Hkrati je bilo sporočeno, da bo Indonezija še nadalje priznavala svoje dolgove do drugih dežel, »ne glede na to, da jih je napravila Nizozemska za časa sovražnosti.«
New York. — Predsednik odbora za združitev Toga je poslal Skrbniškemu svetu OZN pritožbo, v kateri je rečeno, da v Francoskem Togu ni političnih svoboščin. V pritožbi je dalje rečeno, da francoske oblasti prebivalstva Toga sploh niso obvestile o referendumu, ki ga namerava Francija izvesti v Togu. Po tem referendumu naj bi se prebivalstvo opredelilo za avtonomijo ali pa za nadaljnje francosko skrbništvo.
Bombay. — V predmestju Bombaya je začel obratovati prvi indijski atomski reaktor. S tem je Indija prvič v zgodovini začela proizvajati atomsko energijo.
Hujskači zlorabljajo svobodo tiska

Generacija, ki ne bo poznala nacionalnih predsodkov
Že svoječasno smo v našem listu poročali, da obstoji v Luksemburgu šola, na kateri se šolajo otroci uradnikov tako imenovane »Evropske skupnosti za premog in jeklo«. Znamenitost te šole je v tem, da jo obiskujejo otroci petih narodnosti, ki se vzgajajo od rane mladosti v pravem evropskem duhu brez vsakih predsodkov.
Pred nedavnim sta predsednik imenovane skupnosti Rene Mayer in luksemburški ministrski predsednik Bech položila temelje za novo šolsko poslopje, kjer bodo imeli otroci petih narodnosti vse možnosti za izobrazbo od otroškega vrtca pa do višješolske izobrazbe. V teku enega leta bo zgrajena šola, v kateri bo prostora za 600 otrok, kajti število uradnikov, ki so zaposleni pri Montanski zvezi, vedno bolj narašča, poleg tega pa imajo v Luksemburgu svoje predstavnike tudi številne države, ki niso članice te organizacije, kateri prav tako pošiljajo svoje otroke v »evropsko šolo«, kot na primer Amerika, Anglija, Danska, Norveška, Švedska in Švica.
V šoli spoznavajo otroci že od mladih let flamski, francoski, holandski, italijanski in nemški jezik ter si tako pridobivajo pogoje za čim boljše medsebojno razumevanjem Nove učilnice bodo zgrajene okoli prostorne telovadnice, poleg tega pa bo imela nova šola še slavnostno dvorano, kjer se bodo lahko srečavali otroci raznih narodnosti. Tudi med poukom iz zgodovine, zemljepisa in naravoslovja bodo sedeli otroci petih narodnosti skupaj na šolski klopi, medtem ko jih bodo v ostalih predmetih poučevali učitelji iz njihove domovine v njihovem maternem jeziku.
Namen »evropske šole« v Luksemburgu, kjer se vzgaja nova mlada skupnost, ki ne pozna nobenih nacionalnih predsodkov, je poudarjena tudi v listini, ki so jo vgradili v temelj nove šole. Tam je namreč rečeno, da so mladi šolarji, ki se vzgajajo v tesni medsebojni povezanosti, že od mladosti
šolstvo na koroškem
(Nadaljevanje z 2. strani) tistih pravic, ki bodo manjšinam omogočile nemoten kulturni in gospodarski razvoj^ v avstrijski republiki. Na ta način bi manjšine dobile tisti občutek varnosti, ki je edina zdrava podlaga in pogoj za uresničenje zamislijo manjšinah kot mostu zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo, zamisli, sprejete od odgovornih činiteljev v obeh državah. Zato so težnje k zanikanju oziroma prikrajševanju manjšinskih pravic, ki se v Avstriji kažejo vsak dan močneje, tembolj nerazumljive. Prepričani smo, da to ni stališče in politika avstrijske vlade. Vrsta dosedanjih dejanskih dokazov in manifestacij pri krepitvi dobrih odnosov je realna podlaga za to prepričanje.
Do nekako sredine XVIII. stoletja uporabljajo latinski in nemški pisci za vse Slovane ali samo za svoje jugovzhodne sosede, Slovence, izraze, stvorjene s korenom Slav- ali Sclav-, poleg tega pa še imena „Wendi“, „'Winden“, „Windiscbe“ in podobno. Tudi slovenski pisci tega časa uporabljajo, kadar pišejo v nemščini, za vse Slovane ali samo za Slovence navadno izraz „Wenden“, „Win-dische", razen tega pa še imena, stvorjena iz korena Slav- ali Sclav-.
Vzporedno s takim poznamenovanjem Slovanov, Slovencev, se v vsej zgodovini za posamezne dele Slovanov uporabljajo od tujih in domačih piscev imena po političnih, državnih tvorbah, ki so jih posamezna slovanska plemena ustanovila, ali upravnih enotah, v katerih so v večini.
Če obrnemo sedaj pozornost samo na Slovence, imamo n. pr. za čas od IX. do XIII. stoletja pisane dokumente, da so Slovence, po slovenski državni tvorbi iz VII. do VIII. stoletja, do prvih desetletij IX. stoletja še avtonomni slovanski pokrajini pod nemško oblastjo — Karantaniji, imenovali „Carantani“, »Karantenen", po naše Karantanci: Conversio Bogoariorum et Carantanorum, ruska Nestor-
osvobojeni predsodkov, ki ločijo narode. Spoznavajo lepoto in vrednote kulturne dediščine posameznih dežel ter se zavedajo svoje povezanosti. Čuvajo ljubezen do svoje domovine ter se duševno vzgajajo v Evropejce, ki so pripravljeni, dovršiti in utrditi delo, ki so ga njihovi očetje pričeli
za bodočo združeno in cvetočo Evropo.
*
V Luksemburgu, kjer so se slučajno se-šli predstavniki petih držav in narodnosti, so torej pravilno spoznali veliki pomen,
Letos prireja filozofska fakulteta zagrebške univerze že sedmič po zadnji vojni mednarodni seminar, ki se ga vsako leto udeleži lepo število slavistov iz najrazličnejših držav, da si osvojijo novo znanje o jezikih, literaturi in umetnosti jugoslovanskih narodov. Poleg drugih slavistov sodelujejo na letošnjem seminarju -— ki traja od 3. do 28. avgusta — tudi štipendisti iz Anglije, Avstrije, Danske, Francije, Holandske, Italije, Nemčije, Norveške in Švedske.
Za letošnji mednarodni seminar, katerega prvi del se odvija v Zadru, drugi pa bo v Zagrebu, so pripravili zelo pester program. Kakor vsako leto, tako bodo tudi tokrat prirejena jezikovna predavanja in vaje v različnih skupinah, hkrati pa tudi predavanja o zgodovini, umetnosti in glas-
Na Češkoslovaškem je zanimanje za knjige in književnost zelo živahno. Dela najrazličnejših pisateljev so mnogo brana tako v mestih kakor tudi na podeželju. Sploh je književnost važen sestavni del narodnega življenja, ker Čehi in Slovaki berejo povsod: doma, v parku, na tramvaju, v vlakih in drugod.
Češkoslovaško ljudstvo zelo spoštuje tudi kulturno dediščino preteklosti, kar pričajo številni kulturni spomeniki in muzeji. Tako so rekonstruirali nekdanji Strahov-ski samostan v Pragi in uredili v tej monumentalni zgodovinski zgradbi stalno razstavo češkoslovaške književnosti. Stra-hovski samostan je danes živa priča, kako pomembno mesto zavzema v zgodovini nekega naroda književnost, razen tega pa je tudi spomenik češkoslovaškega nacionalnega ponosa in slave. Glavno razstavno gradivo so knjige, rokopisi in faksimile, dokaj bogato pa so zastopana tudi likovna dela, ki so povezana z določenim književnim obdobjem. Tu so tudi kipi češ-
jeva kronika in Helmoldova Kronika Slovanov v XII. stoletju, Bartholomeus Anglicus v XIII. stol. Carantanus, Karantanec, jim je Slovenec. Ko obledi spomin na karantansko državno tvorbo, se izgubi tudi ime Karantanec kot soznačnica za Slovenca in tujci, Nemci, začenjajo uporabljati za Slovence zopet naziv „Windische“, „windisch“ in podobno.
Važno je, da so Nemci vse Slovane označevali z ,,Winden“ „Windische“, toliko časa, dokler ne izpodrinejo tega splošnega naziva za Slovane na posameznih odsekih nemško-slovanske meje pocebna imena slovanskih državnih tvorb ali nekih upravnih enot s slovansko večino ali vsaj nekih izoblikovanih je-zikovno-kulturnih individualnih enot. Tako ostanejo nazivi „Winden“, „Windische“ naj-dalje za Slovence, Lužiške Srbe, polabske in pomorjanske Slovane. Z razcepitvijo Rimskega cesarstva nemškega naroda na dežele s stalnejšimi mejami in imeni in z neko avtonomijo zadobi med slovenskimi deželami poseben pomen Kranjska kot tista dežela, upravna enota, ki je naseljena s skoro samimi Slovenci. Za čas od 1600 do nekako 1750 je navadno in značilno, da pisci govore o „Kranjcih in (ali) Slovencih" oziroma če govore v nem-
kl ga lahko ima skupna šola za vzgojo nove »evropske« generacije. Zato so se odločili, da zgradijo šolo, na kateri se bo vzgajala mladina, ki ne bo poznala nacionalne nestrpnosti, marveč bo ljubila svoj narod in jezik, prav tako pa spoštovala jezik naroda-soseda. Pri nas na Koroškem, kjer že stoletja živita in delata dva naroda, pa se neodgovorni hujskači in nestrpneži brezvestno zaganjajo proti že obstoječi dvojezični šoli ter v svoji šovinistič-
bi jugoslovanskih narodov, pa tudi razgovori o problemih družbene, ekonomske in politične ureditve v Jugoslaviji. Največji poudarek je na predavanjih o jugoslovanski književnosti, kjer bodo inozemski slavisti spoznali tudi slovensko prosvetljen-stvo ter najnovejšo slovensko poezijo. Seznanili jih bodo tudi s sodobno jugoslovansko literaturo, kjer bodo posebno zanimanje vzbujala predavanja o sodobnem makedonskem jeziku in literaturi.
Slavisti iz raznih evropskih dežel, ki bodo na seminarju dobili vpogled v jugoslovansko kulturno življenje, bodo potem s svojim znanjem lahko uspešno prispevali k spoznavanju kulturnih in umetniških stvaritev jugoslovanskih narodov med raznimi narodi Evrope.
kih umetnikov in narodnih buditeljev ter drugi dragoceni predmeti iz kulturne preteklosti Češkoslovaške.
Podobno kot razstava v Strahovskem samostanu je v dvorcu Zvezda v Pragi urejena razstava književnega dela Aloisa Ji-raska, češkega avtorja zgodovinskih romanov. Tako imenovana »Babičina dolina«, rojstni kraj Božene Nemcove, je znano zbirališče vseh ljubiteljev češke književnosti.
V vseh rojstnih krajih znanih češkoslovaških književnikov so stalne razstave njihovih del. Tako je literarno delo revolucionarnega slovaškega književnika Petra Jilemnickega prikazano pri Svetem Juriju blizu Bratislave v šoli, na kateri je Jilemnicki deloval nekoč kot učitelj. Življenje in delo pesnika Hviezdoslava je prikazano s stalno razstavo v enonadstropni hiši v Dolnjem Kubinu. Rojstno mesto oboževanega pesnika Jiri Wolkerja ima po-.sebno lepo razstavo pesnikovih del in raznih dokumentov iz njegovega življenja.
škem jeziku, pravijo „Krainer und (oder) Win-dische" ter v tej zvezi mislijo predvsem koroške in spodnještajerske Slovence. „\Vindische“ in podobno je slejkoprej splošna nemška označba za Slovane, Slovence, le da je v tem razdobju soznačnica za Slovenca tudi Kranjec, „Krai-ner“, kot prebivalec dežele, ki je z razliko od koroške in štajerske dežele čisto slovenska. Tako dvojno označevanje za Slovence se zavleče tja v XIX. stoletje. Veliki jezikoslovec, dunajski cenzor slovenskih knjig in knjižničar v dvorni knjižnici Jernej Kopitar tako-le razlaga to dvojno, vzporedno poznamenovanje Slovencev tistega časa: »Pravzaprav imenujejo V i n d e t.j. Slovane samo na Štajerskem in Koroškem, za razloček od njihovih nemških sodeželanov. (V e n d ali V i n d je namreč nemška soznačnica za Slovan kakor Oger za Madjar itd.), prav zaradi tega se pa tudi sami imenujejo Slovenci, t. j. ljudje slovanskega pokolenja, ne nemškega: skupno ime (prim. Vodnikovo po-vedanje - op. avt.) je postalo posebno ime. Na Kranjskem pa, kjer vso deželo obdelujejo Slovani, je ta razlog odpadel, zato je od pam-tiveka v rabi posebno ime Kranjec. Jezik, obleka, način življenja je enak pri V i n-d i h in pri Kranjcih, toda nikoli ne bo kdo Kranjca imenoval Slovenca v posebnem imenu, pa tudi narobe Slovencu nobeden ne bo rekel Kranjec." (»Grammatik der slasvi-schen Sprache in Krain, Karnten und Steyer-mark", 1808, str. VI.). Kopitar hoče s tem reči, da Kranjcem v tem času ne pritiče ime
ni omejenosti nočejo slišati ničesar o mirnem sožitju med narodoma-sosedoma.
Kako dolgo bodo pri nas o »združeni Evropi« in »evropskem duhu« samo govorili, vsako dejansko zbližanje med narodi pa teptali in onemogočali? Naj bi se nepoboljšljivi nestrpneži vpisali na luksemburško »evropsko šolo«, kjer bi se morda tudi oni naučili mnogo koristnega za življenje in delo z narodom-sosedom. Vsekakor pa bi tam lahko spoznali, da »združene Evrope« ne bomo gradili z narodnim zatiranjem ter odrekanjem najosnovnejših človečanskih pravic, marveč le z medsebojnim spoznavanjem ter spoštovanjem.
KULTURNE DROBTINEjjl
70 koncertov jugoslovanskega ansambla v Zahodni Nemčiji
Jugoslovanski ansambel narodnih plesov in pesmi »Taneč« iz Makedonije bo prihodnji teden odpotoval na daljše gostovanje v Zahodno Nemčijo. Med svojo turnejo, ki bo trajala dva meseca in pol, bo makedonski ansambel priredil okoli 70 koncertov z narodnimi plesi, pesmimi in instrumentalno glasbo v Bonnu, Mtinchenu, Stuttgartu, Frankfurtu in drugih mestih ter izletniških krajih. To bo že enajsto gostovanje tega jugoslovanskega ansambla v inozemstvu. Na nedavnem gostovanju v ZDA je »Taneč« navdušil ameriško občinstvo in prejel več ponudb za gostovanja v Belgiji, Holandiji in skandinavskih državah.
Indijski plesalci v Evropi
Indijska folklorna skupina, ki šteje 35 članov, je odpotovala na trimesečno turnejo po Evropi. Nastopala bo v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Poljski ter Jugoslaviji. V Jugoslavijo prispe meseca oktobra in bo ostala tam teden dni.
Razstava v Mozartovi hiši
V	stanovanjski hiši na Makartovem trgu v Salzburgu, kjer je stanoval in delal veliki avstrijski glasbenik Wolfgang Ama-deus Mozart, je podpredsednik mednarodne ustanove Mozarteum ing. Schurich pripravil razstavo zgodovinskih glasbil in avtografij iz Mozartove dobe. Poleg različnih klavirjev in drugih glasbil je na razstavi zastopana tudi cela vrsta violin, posebno pozornost pa vzbujata doslej neobjavljen dnevnik Mozartove sestre Nannerl ter potopisni dnevnik njegovega očeta Leopolda.
Novi koncertni dom v Stuttgartu
V	Stuttgartu so na kraju, kjer je že prej stal lep koncertni dom, ki je bil uničen v zadnji vojni, zgradili novo in najmoder-neje opremljeno zgradbo, ki razpolaga s tremi koncertnimi dvoranami, katerih naj-večja sprejme 2000 oseb. Poleg tega so v domu restavracijski prostori ter podzemska garaža za skoraj 200 avtomobilov.
Slovenci v posebnem (današnjem) pomenu besede, da se torej Kranjci v tem času imenujejo Slovenci le v splošnem slovanskem pomenu te besede. Kidrič je na podlagi Vodnikovih spisov drugačnega mnenja in trdi, da je Kopitar tu preozek (prim. Kidrič, str. 449).
Nazivi „Winden“, „Windische“ imajo v tem času torej trojen pomen: označujejo vse Slovane, vse Slovence in za razlikovanje od nemških sodeželanov posebej koroške in štajerske Slovence. Res pa je značilno (ne v škodo'tega, kar dokazujemo), da se, pač iz vzrokov, ki jih navaja že Kopitar, imenujejo od nekako 1600 dalje skozi XVIII. stoletje, pa tja do prvih desetletij XIX. stoletja Slovenci (v današnjem pomenu besede) predvsem koroški in štajerski Slovenci in da se prav zaradi tega, ker so Slovani, Slovenci, imenujejo v nemščini „Winden“, „Windische“. Šele v nadaljnjem razvoju začenjajo Kranjci čedalje bolj opuščati svoje kranjsko ime ter postanejo v nekaj desetletjih najodločnejši nosilci slovenskega imena.
Preko spredaj opisanega in razloženega dvojnega poznamenovanja Slovencev še skozi XVIII. v XIX. stoletje pa se v drugi polovici XVIII. stoletja že začenjajo oglašati glasovi, ki teže za poglobitvijo zavesti slovenske jezikovne skupnosti v današnjem obsegu. To se pokaže zlasti v slovničarstvu, v katerem je tisti čas najbolj prihajala do izraza stopnja slovenske zavesti in težnja po poglobitvi slovenske skupnosti.
(Se nadaljuje)
Tuji slavisti spoznavajo kulturo jugoslovanskih
narodov
Zanimanje za kulturo na Češkoslovaškem
Lojze Ude:
TEORIJA O VINDIŠARJIH
(Osnutek kritične razprave)

Polana pri Bistrici t Rožu
Spet se je pred nekaj dnevi odprl svež grob, kamor so k zadnjemu počitku položili telesne ostanke nad vse dobre in skrbne slovenske matere. Pokojna Uršula Ojcl je bolehala že dalje časa, utrudila jo je težka življenjska pot, ko je morala tudi ona v svojem življenju zaradi svoje narodne zavednosti in značajnosti prestati mnoge težave in neprijetnosti, kakor je često žrtev za zvestobo usoda mnogih slovenskih mater. Vendar ji je smrt prekmalu in nepričakovano pretrgala nit življenja v starosti šele 63-ih let.
Mož pokojne matere je bil pred prvo svetovno vojno orožnik ter je moral zaradi zvestobe svojemu ljudstvu po plebiscitu leta 1920 emigrirati. Ženo s štirimi malimi otroci v starosti od dveh do sedmih let pa so narodni nestrpneži brezobzirno vrgli iz stanovanja, da so se morali dolgo časa potikati okoli. Ko so se razmere nekoliko pomirile, se je mož vrnil, toda službe seve ni več dobil. Z marljivim, vztrajnim in napornim delom se je morala družina brez vsake podpore preživljati na svoji mali kmetiji. Kakor marsikje, je bila tudi pokojna mati središče družine, močna opora svojemu možu, skrbna in ljubeča mati svojim otrokom, ki jih je lepo vzgojila in so že vsi preskrbljeni.
Pogrebnih svečanosti za pokojno liršulo Ojcl se je udeležilo številno žalnih gostov iz soseske in tudi daljnih krajev, kakor na primer tudi iz Celovca. Polnoštevilno so bili navzoči številni sorodniki. Domači pevci so zapeli ganljive žalostinke, duhovnik, ki je opravil pogrebne obrede, je spregovoril tolažilne besede in domača zemlja je zagrnila drago bitje. Preostalim sorodnikom naše odkrito sožalje!
V otroško naselje na Dunaju
Uradovanje zastopnikov zunanje trgovine.
V oddelku za zunanjo trgovino pri zbornici v Celovcu bodo v okviru koroškega velesejma zastopniki zunanje trgovine uradovali danes, 10. avg. v naslednjem času-Zapadna Nemčija (ing. Ludwig Riedl) od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Trst (Wil-helm Pace) od 9. do 12. ure, Jugoslavija (dr. Norbert Kraus) od 9. do 12. ure.
V Horndhvaldu na Dunaju je te tedne zbirališče mednarodne mladine pod okriljem organizacije »Otroška vas«, kjer bodo štiri tedne preživeli otroci najrazličnejših narodnosti. Organizator kolonije je UNESCO, koroški deželni mladinski referat pa je povabil k temu srečanju tudi štiri koroške otroke slovenskih staršev.
Izmed številnih prijav so mogli biti sprejeti v kolonijo le štirje slovenski otroci, dva fanta in dve deklici, katerih starši so v različnih poklicnih področjih.
Minuli ponedeljek so se otroci v spremstvu svojega očeta ali matere zbrali v Celovcu, nakar so polni pričakovanja, da bodo doživeli mnogo novega in lepega, odpotovali pod nadzorstvom profesorja Milana Kupperja v smeri svojega cilja.
Poleg tega, da se bodo otroci zaradi spremembe zraka, izdatne prehrane in sproščeni telesno in duševno okrepili, bodo deležni tudi mnogih nepozabnih doživetij ter se bodo vrnili notranje bogatejši, z razširjenim obzorjem, s poznanjem šeg, navad in vrlin otrok drugih narodnosti ter bodo na svojem mestu pionirji novega lepšega
Hodiše
V	ponedeljek se je primerila v naši okolici prometna nesreča, pri kateri sta se dve osebi močno poškodovali. Z motornimi kolesi sta trčila Kristijan Ogris in Franc Pogenčen, zaradi česar sta oba strmoglavila. Ogris si je razbil spodnjo gleženj ter si pretresel možgane, Pogenčen pa si je zlomil roko in si poškodoval nogo. Oba ponesrečenca so pobrali v nezavestnem stanju, zato pravega vzroka nesreče takrat še niso mogli ugotoviti.
Reberca
V	bližini celulozne tovarne se je konj z vprego, ki ga je vodil kmet Jurij Robi-nik iz Gorčič, zakotalil kakih 10 metrov čez cestno brežino. Verjetno je, da je konja zadel motociklist Karl Laub iz Dunaja ter je zaradi tega odskočil s ceste. Dogodek se je končal na srečo prizanesljivo. Robinik je prišel sicer pod voz, toda je bil le neznatno poškodovan. Elizabeta Oswald, ki se je vozila z njim, je padla na cesto in se je samo močno prestrašila.
časa, za kakršnim stremi miroljubno človeštvo.
Cilj kolonije je predvsem, da se otroci raznih narodov med seboj spoznavajo, sklepajo trajne tovariške vezi, kar naj bo doprinos k ustvarjanju miroljubnih odnosov med narodi sveta in kar naj služi ohranitvi trajnega miru. Novi čas zahteva, da se izloči pretirani nacionalni šovinizem ter odstrani narodnostna nestrpnost in sovraštvo, da se izoblikuje med narodi pester mozaik velikih idealov človečanstva pod geslom: Žive naj vsi narodi!
In že v najmlajših je treba te velike ideje gojiti in utrjevati, ko so mlada srca dovzetna za vse dobro in lepo. Združeno prijetno s koristnim je lep doprinos k temu cilju tudi mednarodno otroško naselje na Dunaju.
Opozorilo
staršem otrok, ki grojo v kolonijo na morjo
Vse starše otrok, ki grejo v kolonijo na morje, obveščamo, da bo odhod otrok iz Celovca z vlakom v petek, dne 17. avgusta 1956, ob 23.45 uri, iz Beljaka v soboto, dne 18. avgusta ob 1.30 uri, iz Podrožčice pa ob 2.20 uri.
Za otroke bo na razpolago poseben vagon in bo na vseh treh postajah čakal 17. t. m. od 17. ure naprej tudi vodič, ki bo prevzel otroke v nadaljnjo oskrbo.
Starši, ki še niso poslali potrebnih dokumentov, jih morajo nujno prinesti do ponedeljka, dne 13. avgusta do 10. ure v »Našo knjigo« v Celovcu, Gasometer-gasse 10. Otrok, od katerih do tega termina nismo prejeli v redu dokumentov, na noben način ne moremo več upoštevati.
Grozotna prometna nesreča v Šmihelu nad Pliberkom
Minulo nedeljo se je kmalu popoldne razširila vest, da se je na ovinku pri Šmihelu pripetila krvava prometna nesreča. Promet je bil preteklo nedeljo precej močan, ker so mnogi ljudje hiteli na tombolo v Pliberk. Ljudje v bližnjih hišah v Šmihelu so postali nenadoma pozorni, ko so zaslišali silen tresk in klice na pomoč. Takoj so seve vedeli, da gre za prometno nesrečo. Nikdar ni dovolj poudarjeno, da je treba na ovinkih voziti posebno previdno in z zmanjšano brzino, da ima voznik svoje vozilo vsak čas v oblasti. Sicer pravijo, da so motociklisti in avtomobilski vozniki po nesreči na obe smeri iz Šmihela vozili počasneje, ko so videli nesrečo, toda tega, kar se je zgodilo, ni več mogoče popraviti.
Hudo poškodovana sta namreč v mlaki svoje krvi ležala v nezavestnem stanju dva mlada človeka, poleg tega sta pa bili močno razdejani motorni vozili. Z veliko brzino se je nekaj trenutkov prej pripeljal z motornim kolesom 20-letni delavec Hanscho iz Kokinje, na spremnem sedežu pa je sedel zidar Tomaž Germadnik iz iste vasi. Ko je zavil v nepregleden ovinek, je v istem trenutku iz nasprotne smeri privozil osebni avto, ki ga je šofiral Janez
Jop iz Dvora. V avtu sta bila še Janez Pet-jak ml. iz Konovec in Hilda Jop iz Dvora.
Spoznanje nevarnosti je bilo prepozno, vozili sta strahotno trčili in posledica je bila, da je oba na motornem kolesu vrglo kakih pet metrov daleč, kjer sta obležala s težkimi in nevarnimi poškodbami. Šofer avtomobila in Petjak sta bila lažje poškodovana, dočim je Hilda Jop odnesla tudi težje poškodbe. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico v Celovec, kjer pa Hanschu niso mogli več rešiti življenja in je že po-‘noči podlegel smrtonosnim poškodbam, Germadnik pa je bil prav tako v smrtno-nevarnem položaju.
Razne vesti iz Koroške
Deželni delovni urad navaja, da je bilo dne 31. julija na Koroškem 2487 brezposelnih, med temi 1147 moških in 1340 žensk. V primeri z istim časom preteklega leta je letos 193 brezposelnih več, med temi 72 moških in 121 žensk.
Pred nedavnim sta v Grabštanju pobegnila dva kaznjenca, ki sta bila na delu.
R A D I O. 'P R O GRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00,
20.00, 22.00.
Sobota, 11. avgust:
5.35	Kmečka glasba — 6.00 Kmečka oddaja — 7.00Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 17.35 Salzburške slavnostne igre — 18.30 Za prijatelje zborovske glasbe
—	20.15 Opera.
Nedelja, 12. avgust:
6.10	Veselje na planini — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) —	8.05
Kmečka oddaja — 9.00 Razpoloženi v nedeljo zjutraj — 11.05 Veselo doni, veselo zveni
—	14.30 Pozdrav nate — 16.00 Sicilija-biser Sredozemlja — 19.00 Športne vesti — 19.45 S poletom in dobro voljo — 20.15 Smejoča se okretnica.
Ponedeljek, 13. avgust:
5.35	Kmečka glasba — 6.00 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo, uro —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in obiave. Iz domačih gajev: pojeta zbora SPD iz Bilčovsa in Kotmare vesi (slov.)
—	14.30 Knjižni kotiček — 18.15 Mladina in film — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.15 Igra plesni orkester avstrijskega radia.
Torek, 14. avgust:
5.35	Glasbena budnica — 5.50 Pogled v svet — 6.00 Kmečka oddaja — 8.45 Mala zgodovina medicine — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Higiena mleka (slov.) — 15.30 Veselo popoldne — 18.00 Sami šlagerji — 20.15 Operni koncert.
Sreda, 15. avgust:
7.20	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Dobro razpoloženi zjutraj — 11.05 Poljudni koncert ob prazniku — 13.00
Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
17.00	Salzburške slavnostne igre: Slehernik —
19.00	Glasba s Severa — 19.30 Športne vesti — 20.15 Kako mine čas.
Četrtek, 16. avgust:
6.00	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Ah, ti pesem... (slov.) — 15.30 V pestrem zaporedju — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Kmečka oddaja — 20.55 Glasba z Juga.
Petek, 17. avgust:
6.00	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Opoldanski koncert: Za vsakogar nekaj — 14.00 Poročila in objave. Trdi orehi. Oddaja ugank za staro in mlado (slov.) — 16.30 Otroška oddaja — 18.45 K‘k je bou pa k‘k je še kej: Moštovka (slov.) — 20.15 Slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
Sobota, 11. avgust:
7.10	Zabavni zvoki — 11.05 Malo od včeraj in malo od danes — 11.45 Pionirski kotiček — 12.00 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Kmečka godba — 12.30 Kmetijski nasveti :— 12.40 Igra godba na pihala — 14.30 Tedenski športni pregled — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 12. avgust:
6.00	Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 8.00 Otroška predstava — 8.30 Revija narodnih ansamblov in solistov — 9.30 Še pomnite, tovariši — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.15 Želeli ste — poslušajte! — 16.30 Severna stena Triglava — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Športna poročila.
Ponedeljek, 13. avgust:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 11.50 Za dom in žene: Teorija kuhe — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Godba na pihala 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.30 Radijski leksikon — 14.40 Želeli ste — poslušajte! _ 16.00 Utrinki iz literature — 18.45 Kulturni obzornik — 20.00 S festivala v Dubrovniku.
Torek, 14. avgust:
8.00	Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 9.30 Radijska igra: Kako je Trebušnik hodil na Triglav — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Melodije iz. filmov in revij — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ciganske melodije — 14.30 Za dom in žene — 14.40 Želeli ste — poslušajte! —
15.35	Slovenske narodne pesmi — 18.00 Športni tednik — 18.50 Zunanje-politični feljton: Spremembe v Sovjetski zvezi.
Sreda, 15. avgust:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 11.50 Za dom in žene: Kaj morate vedeti tudi vi o prvi pomoči — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 20 minut s Kmečko godbo in Veselimi godci — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Želeli ste — poslušajte! —
15.35	Odlomki iz Borodinove opere „Knez Igor“ — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Massenetova opera „Manon".
Četrtek, 16. avgust:
7.10	Zabavni zvoki — 11.45 Dober dan, otroci! — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Od arije do arije — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Narodne pesmi iz slovenske Benečije — 18.00 Iz naših kolektivov — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer
Petek, 17. avgust:
8.00	V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 9.30 Literarna oddaja: Jaz in ti (slovenska ljubezenska lirika) — 11.50 Za dom in žene: Dieta za črevesne bolezni — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Tisoč taktov zabavnih melodij — 14.30 Oddaja za ribiče — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Novi filmi —
20.00	Glasba narodov sveta — 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled.
VABILO
V	nedeljo 12. avgusta ob 14. uri igra »Gorenjski kvintet« v ciganskem taborišču hotela »Korotan« v Sekiri.
Vabimo vse ljubitelje slovenske glasbe, da se v velikem številu udeležite naše zabavne prireditve.
Vabi vodstvo hotela
Med begom sta ukradla dvoje koles in sicer eno v kavami Meran, drugo pa pri gostilni Waldhauser v Celovcu. V neki gradbeni uti sta pobrala delovno obleko, ki je bila tam odložena ter sta se preoblekla in odpeljala naprej. Dan pozneje so ju prijeli kotmirški orožniki ter ju spravili nazaj v jetnišnico deželnega sodišča v Celovcu, ukradeni kolesi in obleki pa so vrnili lastnikom.
V	kolodvorski hali v Celovcu je v noči na 5. avgust nekdo s ponarejenim ključem odprl vrata v prodaj alnico za časopise ter odnesel iz blagajne okoli 2000 šilingov.
V	Goričici pri Škofjem Dvoru se je 18-
letni kmečki delavec pri delu hudo ponesrečil. Pri rezanju krme je prišel z roko v rezilo rezalnega stroja ter odnesel težke poškodbe. Ponesrečenega fanta so prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
Minuli teden se je na Koroškem primerilo 205 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 173 oseb poškodovanih, 3 pa mrtve. V vsej državi se je pripetilo 1585 prometnih nesreč. Pri teh je bilo 1386 ljudj poškodovanih, 26 pa mrtvih. V 57 primerih so ugotovili, da so vozniki spet pobegnili, v 46 pa so bili šoferji pijani.
KOLEDAR
Petek, 10. avgust: Lavrencij Sobota, 11. avgust: Tiburcij Nedelja, 12. avgust: Klara Ponedeljek, 13. avgust: Hipoliit Torek, 14. avgust: Evzebij Sreda. 15. avgust: V. M. D. Četrtek, 16. avgust: Joahim
človek udomačil razne živali
Kako si je
Nekoč je vabil neki župan na gostijo. To je bilo še v tistih starih, prastarih časih, ko so bile še vse živali divje in so živele v pragozdovih. Župan je razposlal vabila tudi živalim.
Medved, volk, srebrna lisica, navadna lisica, konj, krava, koza, ovca in osel so sprejeli vabilo in veseli pričakovali, kdaj bo napočil dan gostije. Končno je le prišel in prvi se je odpravil na pot medved.
Med potjo je srečal dečka, ki je sedel v travi in ga vprašal: »Kam tako hitro, stric medved?«
»Na gostijo gospoda župana.«
»Nikar ne idi, dragi stric medved,« ga je svaril deček, »ljudje so zelo prebrisani in brž ko ugotove, kako lepo dlako imaš, se jim bo zahotelo tvojega kožuha, da bi se zavijali sami vanj. Ubili te bodo!«
Medved je razmišljal o dečkovih besedah, pa se je raje obrnil in odcapljal nazaj v gozd.
Tako je deček svaril še ostale živali, ki so hodile na gostijo, volka, srebrno lisico, navadno lisico.
Tudi konja je svaril. Toda ta si ni pustil ničesar dopovedati. Odvrnil je: »Ne bom se vrnil nazaj v gozd kot medved, volk, srebrna lisica in navadna lisica. Mene ljudje ne bodo prevarili. Preveč sem radoveden županove gostije, pa tudi po dobrih' jedeh se mi že cedijo sline. Nihče me ne more pripeti. In če me že primejo, čutim toliko moči v sebi, da se bom zlahka utrgal!«
Obrnil je dečku hrbet in oddirjal v vas na gostijo. Ko so videli ljudje, kako hiter in močan je konj, so ga privezali. Privezali
Kako je nastal krt
Neki kmet si je hotel prisvojiti tujo njivo in je svojega sina zakopal v zemljo, še prej pa ga je naučil, kako naj odgovori, ko bo vprašan. Sodnik in sporni stranki pridejo na njivo in tisti, ki si je hotel prisvojiti tujo njivo, vzklikne:
»O, črna zemlja, povej, čigava si?«
»Tvoja sem, tvoja,« se zasliši iz zemlje otroški glas.
Ko to sliši pravi lastnik zemlje, se zdrzne: sodnik prisodi zemljo nepravičnemu kmetu. Ko so se razšli, prične oče kopati z motiko, da bi izkopal otroka. Toda otroka ni nikjer. Oče ga kliče, kliče, otrok se oglaša, toda beži vedno dalje in dalje. In tako se spremeni v krta.
Tako je, pravijo, nastal krt.
Srbska narodna
so ga tako močno, da se nikakor ni mogel utrgati. Vpregli so ga v voz in od tedaj je moral delati za človeka. S tem je za vedno izgubil svobodo.
Za konjem je prišla krava. Tudi ona ni poslušala dečkovega svarila. Ljudje so jo obdržali zaradi njenega mesa in mleka.
Nato je prišla koza. »Ne hodi v svate!« jo je svaril deček. »Ljudje te bodo pripeli, brž ko bodo spoznali, da daješ mleko in imaš okusno meso.«
Koza pa ni hotela ubogati in tako je tudi ona prišla v hlev.
Za kozo je primeketala ovca iz gozda. »Ne hodi v vas na gostijo,« je zopet sva-
Nekoč je živela uboga deklica. Staršev ni več imela, pa je zato stanovala pri nečaku in nečakinji svoje pokojne matere, kjer niso z njo prav nič dobro ravnali. Jesti so ji dali bolj malo in ves dan je morala zaprta v kamrici presti in spet presti. Če je le za hip prenehal ropot koleščka na vretenu, so prihiteli njeni gospodarji v kamrico in jo pretepli.
Nekega dnO je deklica spet sedela v svoji kamrici in predla. Obšla jo je velika žalost in je vzdihnila: »Ko bi le še živeli moji roditelji! Ne bi mi bilo trpeti lakote in tudi predla ne bi ves ljubi dan.«
Komaj je izrekla te besede, že so se vrata neslišno odprla in vstopila je majcena ženička, nežna in lepa. »Zakaj žaluješ?« je vprašala deklico.
Deklica ji je povedala svojo žalostno zgodbo. Ženička jo je ljubko gledala, jo pogladila po laseh in rekla: »Dragi moj otrok, vem, da si pridna in dobra deklica. Prišla sem k tebi, da ti pomagam. Glej, prinesla sem ti tole košarico. Sezi vanjo, kadar boš lačna. Vsakokrat boš našla v njej dobro, zelo dobro obloženi kruhek. Toda nikoli ne sezi vanjo, kadar boš sita. Pa dobro si zapomni moje ime: Tirlivirli mi pravijo. Čez tri dni te spet obiščem. In če ne boš do tedaj pozabila mojega imena, ti prinesem čudežni kolovrat, ki bo predel sam. Ne bo se ti treba več mučiti... Samo mojega imena ne pozabi: Tirlivirli mi pravijo!«
Zenica je izginila, deklica pa je ponavljala in ponavljala njeno ime, da ga ne bi pozabila. Slednjič je od utrujenosti zaspala. Ko se je drugo jutro zbudila, se ni več mogla spomniti imena dobre ženičke. Silno se je prestrašila. Premišljevala je ves
ril deček. »Ljudje so zelo pametni.‘Ugajala jim bo tvoja lepa volna, tvoje mleko in tvoje meso, priklenili te bodo in nikoli ne boš več svobodna.«
Ovca ni poslušala dečkovega svarila in tako je tudi ona postala domača žival, za njo pa seveda tudi osel, ki je že od nekdaj znan po svoji trmi.
Tako se je godilo vsem živalim, ki dečkova svarila niso upoštevale. Živali pa, ki so preudarile svarilo in odbežale v gozd, uživajo še danes svobodo.
In tako je pač v življenju. Vsakdo, ki noče poslušati svaril in ostane trmast, je končno bridko razočaran.
prvi dan, nato še drugi dan, toda tudi tretjega dne še ni vedela imena. Bila je že vsa obupana.
Po kosilu so se vrnili s polja hlapci in dekle ter pripovedovali kmetici o čudežu, ki so ga videli. »Sredi gozda je majhen zelen travnik,« so pripovedovali, »in na tem travniku smo videli ogenj, nad tem
ognjem je visela lepa posoda, ob njej pa je stala drobna ženička, tako lepa, da lepše še nismo videli. Zlato žlico je držala v rokah in neprestano mešala. Žlica pa je bila vsa iz zlata in je kar bleščala v soncu. In ko je tako mešala, si je pela:
»Peci se, peci se, zajček moj, opeci lepo hrbet svoj!
Naj pozabi majhno dekle, da Tirlivirli mi je ime!«
»To pa je zabavna pesmica,« je pritrdila kmetica. »Kdo ve, kaj pomeni?«
Naša deklica pa je molčala, saj je ona edina vedela, kaj si je pela starka. Takoj po kosilu je zbežala v svojo kamro in do
večera ponavljala njeno ime, da ga ne bi spet pozabila.
Zvečer jo je obiskala lepa ženička. V roki je držala srčkan kolovrat. »Si si zapomnila moje ime?« jo je vprašala. »Da, da,« je pohitela deklica, »Tirlivirli ti je ime.«
»Zapomnila si je, dragi otrok! Mislila sem, da ga boš pozabila. Le poglej, kako lep kolovrat sem ti prinesla!«
In izročila je deklici kolovrat, ki je predel sam, in jo tudi poučila, kako mora z njim ravnati, da se bo ustavil.
»Najlepše se vam zahvaljujem, dobra gospa,« je rekla deklica, toda ženica je bila med tem že izginila. Zdaj je imela čudežni kolovrat in se ni več mučila kot prej. Ta kolovrat pa je tako lepo predel, da v vsej vasi ni bilo predice, ki bi znala presti tako gladko in svetlikajočo se nit kot naša deklica. Zatorej je zaslovela daleč naokrog in od vseh strani so ji prinašali predivo, da si je kmalu zaslužila ogromno denarja. Ko je dorasla, se je poročila s poštenim kmečkim fantom in poslej sta se rada imela do smrti.
Nikoli pa deklica ni pozabila dobre ženičke in skrbno ie varovala svoj čudežni kolovrat. Samo ime dobre vile je le pozabila ...
ža tlchvc volje________________________,
Majhna pomota
Neki moški se je iz vesele druščine v popolni temi vračal domov. Omahujoč po cesti se je zaletel v drevo. Previdno se je umaknil, toda ko je prestopil naprej, je iznova zadel v deblo. Stisnil je zobe in iz-nova poizkusil — vse zaman. Kadarkoli se je zagnal, vselej mu je bilo drevo napoti. Naposled se je zgrudil na tla in ves zmeden zatarnal: »Izgubljen sem, izgubljen! Zašel sem v neprodiren gozd!«
Po kravjih sledovih
Neki bogatin si je na hribu z lepim razgledom postavil poletno hišo. Tedaj je nastalo vprašanje, kako zgraditi do nje najbolj položno cesto. Prosil je izkušenega prijatelja za pameten nasvet.
»Če se ti mudi,« je menil prijatelj, »potem se ravnaj po kravi!«
»Po kravi!« se je začudil bogatin.
»Da, po kravi. Postavi ji na vrhu hriba hlev, vodi jo vsak dan v dolino na pašo, pot nazaj pa naj si izbere sama. Bodi prepričan, da si izbere najmanj naporno.« Tako se je tudi zgodilo. Kmalu se je po kravjih sledovih vila na hrib položna cesta.
TIRLIVIRLI
Po obljubi Gatu je vstal in z dolgimi koraki obšel barako. »Nekaj moram napraviti,« si je dopovedoval. Iz neke gruče je zaslišal Hribčka: »Prekleti norci, ki kopljejo rov! Še preveč kruha nam dajejo Italijani!«
Rogač je pogledal Hribčkovo zastavljalnico. Še bolj se je zdebelila. Prav nabutana je bila s plašči, hlačami, suknjiči in srajcami. Nenadno se je nečesa domislil. Že Večkrat je mislil na to, a mu je bilo vedno žal starčka. Zdaj pa se je odločil in naglo odhitel v sosednjo barako. V svoji vnemi je pozabil na Martino pismo.
Proti večeru je bila triintrideseta razvrščena pred kotli. Znotraj je bil samo dežurni, ki naj bi pazil, da ne bi kdo česa ukradel. Ležal je na prvem pogradu pri sprednjem vhodu. Pri zadnjem vhodu pa so švignili v barako Muhar, Zajček, Križnik, Smrdu in Janez. Previdno so sneli s Hribč-kovih kljuk in žebljev grmade plaščev, nlač, srajc in suknjičev. Odnesli so vse: svoje in za druge. Izbirati in iskati tu ni ilo časa, to bodo opravili pozneje. Po
prstih so prišli in po prstih odšli. Dežurni ni videl ničesar.
Ko se je Hribček vrnil, je takoj opazil, da je zastavljalnica izginila. Ošinil je svoji roki: ure so bile na obeh. Pogledal je po mizi v sredi in po sosednjih pogradih. Nikjer nič. Prislonil je gavetko k vzglavniku, tako da je imel roke proste, se zravnal in zatulil:
»Okradli so me! Tatovi!«
Baraka je prisluhnila. Kdorkoli je pogledal oskubeni Hribčkov pograd, se je namuznil. Črt se je globoko sklonil nad porcijo, da bi prikril smeh.
»O le smejte se! Meni se ne boste smejali! Še ne poznate Hriba! Še me boste prišli prosit: .Hribček, posodi mi kako liro! Jutri ti jo vrnem! Hribček, lepo te prosim! Veš, slabo mi je od lakote! Čez dva dni dobim paket. Delila ga bova po bratovsko! No daj, Hribček!' Jaz pa ne bom dal nikomur niti pare! Kar pocrkajte, hudiči požrešni! Vse zažrete in zapijete, jaz — norec! — pa si trgam od ust. O, Hrib se ne bo nikogar več usmilil! Kradejo, tatovi ciganski! Da jih ni sram! Svinje!«
Vsi so vedeli, da se starček mora izkričati. Računali so s kako uro tuljenja, psovk in spakovanja. Hribček je zdaj pa zdaj sedel, oral s prsti po redkih laseh in nato nenadno spet skočil pokonci. Stalno je škilil po urah na roki. Ko je za hip utihnil, mu je Skledar postregel:
»Meni iz želodca ne bo nihče nič ukradel!«
Rogač pa je dodal:
»Hribček, kaj veš, ali boš jutri še živ ali ne! Zakaj se tako krčiš? Kaj pa če te pobijejo? Ha?«
»Pobili me bodo ... pobili... mene — ha — tebe bodo pobili, osel!« se je zarežal Hrib. Nenadno pa je zatulil:
»H komandantu grem!«
»H komu? K okupatorju ... ?« mu s tihim, a grozljivim glasom sikne Rogač.
Hribčku zapre sapo.
Gato se zasmeji izza zagrnjenega pograda.
Po vseh pogradih so se pogovarjali samo o Hribčkovi zastavljalnici. Zlasti so se ustavljali pri tem, ali so fantje imeli prav, da so mu odnesli obleko.
Rogač je povedal, da mislijo pošteno vrniti izposojeni denar, obresti in zastavljalnica pa da tu niso na mestu. S tem so se vsi strinjali. Nihče ni več niti omenil rova. Pritisk je popustil. Vsa razigrana sta si Rogač in Črt stisnila roko, položila nogi drugo ob drugo in se začela rvati. Gato pa je sodil.
Dušan in Štefan sta se popoldne spustila v klet in odstranila vse, kar bi utegnilo koga izdati. Sicer pa so se dogovorili, da bodo v primeru odkritja vse tajili.
Minil je dolgi popoldan.
Noč.	: ,
Drugi dopoldan.
Popoldan.
Nobenega znamenja novih preiskav. Ure so se jim vlekle kakor peščici partizanov, kadar so bili v obroču sovražne divizije in so čakali noči, da se prebijejo. Toda v kampu tudi noč ni ničesar obetala. Bili so vedno v obroču in nikdar ga niso mogli prebiti. Dušan je vsakih nekaj minut pogledal na uro in se začudil, ko je videl, da se je kazalec komaj premaknil...
Tudi tretji dan se ni nič zgodilo. Postalo je jasno, da komanda vsaj začasno ne bo nadaljevala s preiskavami.
Štefan in Dušan sta si skušala razložiti njihov nerazumljivi postopek: Ves direndaj je sprožil Glavač z ovadbo, da je v devetnajsti orožje in rov; ko pa so kara-binjeri razočarani odšli, je bil njihov birokratski posel opravljen. Sami niso nič mislili. Če bi mislili, bi kaj hitro dognali, da se da,rov izkopati samo iz Gatove barake. Ta je ob robu kampa, Glavačeva pa je za dober lučaj do žice. Edino Gatova ima veliko klet, v devetnajsti pa bi se zadušili od zemlje. — Karabinjerski oficirji iz Vidma in Palmanove so se naslanjali na Vicedo-minija, Machija in Cantalupa. Vicedomini je računal, da bodo opravili posle zanj Glavači in Komarji. Ti pa so spet polagali vse nade v karabinjere in v Vicedominija. Iz tega^ circulusa vitiosusa se niso izmotali in teleskopci so jih tepli kakor kačo.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Dve vrsti vzgoje
Ali znamo kuhati cmoke?
Opazujem skupino otrok, ki se veselo igrajo na bližnjem travniku. Živžav, jok in smeh se prepletajo med čebljanjem otrok. Naenkrat vriše! Fantek osmih let je zagnal kamen v majhno punčko. Niti ranil je ni, vendar pa se je punčka prestrašila in močno zavekala. Morda vsakdanji prizor na igriščih, kjer je dosti otrok skupaj. Nekaj pa le ni vsakdanjega. Očka tega fantka je pristopil k dečku in ga pošteno oštel, nato ga je poslal k staršem deklice prosit odpuščanja, kar je dečko tudi napravil, čeprav ga je bilo sram pred njegovimi vrstniki. Vsekakor je bil ukrep tega očeta zgleden in posnemanja vreden. Na fanta je to prav gotovo tako globoko vplivalo, da kaj podobnega ne bo storil v bodoče nikdar več. Takega načina kaznovanja otrok naj se poslužujejo tudi drugi starši, ker za otroke je to mnogo koristnejše kot pa uporaba telesne kazni.
Še en primer z otroškega igrišča. Opazoval sem fantka, starega kakih 7 let, ko je pobral kangljico in lopatko ter vse skupaj odnesel do vrtne ograje. Počasi je spustil kangljico in lopatko na drugo stran ograje, sam pa se polagoma odstranil z igrišča. Tudi to bi ne bilo nič posebnega, če se ne bi pol ure zatem oglasila mamica ter začela iskati kangljico in lopatko, ki jo je izgubila njena punčka. Tedaj sem se zamislil,
Prha in kopanje
Jutranja prha osveži in okrepi. Prha pred spanjem pa prispeva, da bolje spimo in se odpočijemo.
Hladna prha pospeši krvni obtok, zniža temperaturo telesa in potemtakem povzroči tudi večje trošenje kalorij na račun nakopičenega sala, hkrati pa razvije živčni sistem. Bolni na srcu se ne smejo prhati s hladno vodo brez zdravnikovega nasveta. Prav tako hladna prha ne prija živčnim in trudnim ljudem. Zanje je mnogo bolje, če se samo otrejo z gobo ali hrapavo rokavico, ki smo jo namočili v hladni vodi. To zelo okrepi organizem in ga osveži.
Če so vaše noge po utrudljivem dnevu težke, jih izmenoma izpostavite hladni in zatem vroči prhi. To ponavljajte nekaj trenutkov, videli boste, kako vam bo odleglo.
Mlačna prha je najprimernejša za živčne, slabokrvne in utrujene ljudi. Dobra pa je tudi za vse tiste, ki so bolni na srcu. Mlačna prha je poleti mnogo bolj osvežujoča kakor hladna. Še boljše pa je kopanje v mlačni vodi. Če se prhamo z mlačno vodo vzdolž hrbtenice, se bomo pomirili in naglo odpočili. Kdor nima prhe, si lahko otre telo z debelejšo gobo, namočeno v mlačno vodo.
Vroča prha iznad 37 stopinj Celzija pomirja, če traja dalj časa, če pa manj, razdraži človeka. Po vroči prhi je dobro, če vzamemo še mlačno ali hladno prho.
le kaj bodo storili starši doma, ko bodo opazili, da je njihov fantek prinesel domov tuje igračke? Starši so v tem primeru na mestu, če fanta takoj trdo primejo, da jim pove, kje je igračke pobral. Fant jih mora nato odnesti zopet nazaj, razen tega pa ga morajo starši strogo poučiti, da si tujih stvari ne sme prilaščati. Ako so starši v tem primeru količkaj popustljivi, se zna zgoditi, da bo otrok postal tat in si prilaščal vedno več in dragocenejše stvari ter nazadnje končal v zavodu za kriminalne tipe.
Zatorej, bodimo pri naših otrokih vedno pozorni in ne dovoljujmo jim, da bi si prilaščali tujo imetje.
Prav gotovo so cmoki jed, ki se posreči le malo kateri kuharici. Cmokov pa tudi ni lahko napraviti dobre in okusne. Predvsem ne smejo biti pretrdi in ne prerahli in od sestave testa je odvisna tudi prava odpornost cmoka. Cmoki iz surovega testa, surovega krompirja, surovega mesa in moke potrebujejo snovi, ki jih rahljajo. Kot te lahko uporabimo že prekuhana hranila — kuhan krompir, kuhano meso, zdrob, jajce, krušne drobtine — seveda zmlete in namočene. Nasprotno pa je treba dodati cmokom iz kuhanih hranil vezivne snovi kot so surov krompir, surovo meso, pšenični zdrob, moko, jajce, seveda vse v surovem stanju, saj le tako obdržijo v sebi lepilo. Od porabe lepilne ali
Če je soba majhna
Marsikdo se v majhnem stanovanju, ki je včasih omejeno samo na eno sobo, počuti slabo prav zaradi tega, ker vsak prišlec kar »pade« v sobo. Če smo iznajdljivi, se temu lahko izognemo in si pred vrata tudi sami zgradimo majhen prostor. Prostor pred vrati naj bo omejen z leseno ograjo. Na eni strani so pritrjena sobna vrata, na katera lahko pritrdimo ogledalo. Da lesene stene ne bi učinkovale odbijajoče, jih lahko ustrezno prebarvamo in tudi drugače okrasimo. Na primer z visečimi vazami, v katerih namestimo primemo zelenje. Na drugi strani te »predsobe« lah-
ko postavimo obešalnike za plašče in stojalo za dežnike.
Če nam pa lesena stena ni tako po volji, si lahko omislimo bogato pobarvano zaveso iz pralnega živo vzorčastega blaga, ki se tako naglo ne zamaže. Zavesa je zgoraj pritrjena z obročki na leseno ali še bolje na kromano palico. To palico naj na vogalu podpira enaka palica. Tako urejena predsoba poživi naše stanovanje in počutimo se bolje v njem. Razen tega pa smo tudi na zunaj bolje zavarovani in se ne vznemirimo takoj, če se vrata nenadoma odprejo.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kako nastane kilavost?
Zaradi prevelike obremenitve trebušne površine pri poklicnem delu, pri delu na vrtu ali polju, pri športu in podobno, trebušna mrena odpove in tako nastane reža, skozi katero izstopijo trebušni organi. Včasih se kila le počasi širi in jo začutimo običajno le zaradi srbenja in močnega šče-menja. Polagoma pa se pojavijo na tem mestu oteklini podobne izbokline in močne bolečine.
Ta pojav označujemo kila, latinsko herni. Mesto, na katerem izstopi kila iz trebušne votline, imenujemo kilna odprtina. Najpogostejše so.: dimelna, mošenjska in stegenska kila. Med redkejše spadajo popkova, trebušna kila in druge. Prva naloga zdravnika je, da ugotovi, kakšne vrste kilo ima določeni bolnik.
S popolnim kilnim pasom človek zopet doseže svobodno gibanje ter lahko dela, ne da bi ga pri tem ovirala kila.
V čem je naloga kilnega pasu? Kilni pas mora kilo brez občutnega pritiska zadržati in se pri tem prilagoditi vsakemu telesnemu položaju. Kilni pas mora zadržati tudi telesne pritiske pri kihanju in kašljanju, zadrževati mora kilo in njeno večanje.
Kilni pas pa mora predvsem biti za tistega, ki era nosi, lahek in ga ne sme ovirati.
Kilni pas, ki se spodnjega dela telesa oklepa kot spona, kot je to na primer slučaj pri pasovih na vzmeti, povzroča samo še nove težave, poleg tega pa ovira normalno delovanje trebušnih organov. Kilni pas, ki se telesu ne prilega dobro in je okoren, povzroča na telesu poškodbe kože, gnojne tvorbe, ali pa privede celo do zastrupitve. Ako kila pri pripogibanju izstopa, kar se pri kilnem pasu na vzmeti dogaja, se ta priškrine. Bolnik je vsled tega v smrtni nevarnosti. Bedrni jermen kot pripomoček za zadrževanje kile je za telo neugoden in pravtako povzroča bolečine in vnetja. Gumijasti kilni pasovi kmalu izgubijo svojo elastičnost ter kmalu tudi postanejo neuporabni, ker znoj razkraja gumo.
Najboljši in idealen pa je kilni pas brez vzmeti, brez stegenskega jermena in brez gume, ki garantira lahko in neovirano nošenje in ne povzroča nobenega pritiska, ne rani kože, ne povzroča potenja, in kar pa je bistvenega pomena, nudi zanesljivo pomoč tudi v najtežjih primerih.
Vsak kilavec, ki je bil pred nošenjem
rahljajoče snovi je potem odvisno, kakšen bo cmok — mehak ali pa tako trd, da si bomo ob njem polomili zobe.
Paziti pa je treba pri kuhanju cmokov tudi na sledeče: Kruhove cmoke moramo kuhati pokrite, prav tako vse cmoke iz surovega krompirja, ki tako postanejo veliki in lahki. Medtem pa kuhamo cmoke iz kuhanega krompirja odkrite, ker sicer se nam že v loncu razlezejo. Cmoke polagamo vedno v vrelo vodo, ki pa potem ne sme dalje vreti, temveč cmoke le počasi prekuhavamo. Za cmoke ne smemo uporabljati močnatega krompirja. Cmoke postavimo na mizo, čim so kuhani — po 20 do 30 minutah. Tako pripravljeni cmoki bodo res zelo dobri in jih bo družina s slastjo pospravila, zlasti če smo jih še obilno zabelile z drobtinami ali ocvirki.
specialnega kilnega pasu izpostavljen neznosnim bolečinam in pri poklicnem, kmečkem ali drugem delu trpel ter bil močno oviran, se potem, ko dobi specialni kilni pas, počuti kot prerojen, bolečine izginejo, izgine pa tudi občutek pritiska in se znova pojavi volja do dela in življenja.
Dipl. ing. Napotnik Janko — Hans
Kilavi -|a Bruch leidende
Zdravniško je dokazano, da se nadloge kilavosti popolnoma odpravijo s specialnim kilnim pasom brez jeklenih vzmeti, brez stegenske opasice in gume (Spezialbruchband ohne Fe-der, ohne Schenkelband und ohne Gummi).
Zajamčeno je lahko, neovirano nošenje brez vsakega pritiska, kakor pomoč v najtežjih primerih.
Patent je prijavljen v tu- in inozemstvu. Iznajditelj: Dipl. ing. Napotnik Janko-Hans, Wiener Neustadt, Postfach 79.
Kilavi se morejo zglasiti pri meni:
Borovlje, gostilna Just, nedelja, 12. in ponedeljek, 13. avgusta 1956 od 8. do 12. ure,
Celovec, hotel Stadt Triest, Villa-cherstrasse 3, torek, 14. avgusta 1956 od 8. do 12. ure,
Železna Kapla, gostilna Niederdor-
fer, sreda, 15. avgusta 1956 od 8. do 12. ure,
Pliberk, gostilna Breznik, četrtek, 16. avgusta 1956 od 8. do 12. ure.
GOVORIM TUDI SLOVENSKO !
Tretjega večera se je Vojo zviška zasmejal: »Če bi bil jaz ,duce', bi jih za kazen vse poslal na vzhodno fronto!«
Še isti večer je spet odšla nočna izmena na delo.
PRELOMLJENA PALICA
Dva dni so v miru kopali. Tretji dan pa so odkrili novo nesrečo. Začelo se je takole: Vsi trije kopači so javljali, da vedno razločneje slišijo nad sabo neke glasove, govorjenje in različne šume, podobne udarcem in bobnenju. Z vsakim metrom da so bliže vsemu temu in da vedno bolj jasno slišijo, kaj se dogaja nad njimi. Pričelo jih je skrbeti, kam pravzaprav rijejo in kje so. Ko je Gato delal v dopoldanski izmeni, je jasno razločil cele stavke iz pogovora dveh Italijanov. Najprej je bilo kakor nekaka hoja, nato pa govorjenje. Gatu se je zazdelo, kot da bi se menjala alpinca pri stražni uti — kolikokrat je opazoval menjanje straž! — in bi izkoristila srečanje za klepet. Ni se mogel odločiti, ali naj dela naprej ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškoval-
nice. Nenadno je razločno slišal: »--
nekdo koplje pod mano — — —« Ni ujel celega stavka, a toliko je znal italijanski, da je to razumel. Nato dolgo hehetanje nekoga drugega in opazka, ki si jo je Gato tolmačil kot norčevanje. Potem resno zatrjevanje----smeh
--------Gato ujame samo tu in tam kako
besedo---------»komanda«-----------»blede
se ti«---------in nato spet smeh.
Gato je pri priči zapustil rov. Ko je stopil iz barake, ni bilo onstran žic nikjer dveh ljudi. V stolpu je sameval mitraljezec, pred stražno uto je stal alpinec-----
— sam. Pogledal je po sentineli. Za ovinkom je pravkar izginil drugi alpinec. Je ta klepetal s stražarjem pred uto? Vprašal je Črta, ki se je sončil pred barako. Ta pa ni pazil na to. Smuknil je k Janezu, ki je prežal na trobentača. Tudi ta ni mogel ničesar reči. Gatu so se zaiskirle oči: »Madona, prepočasen sem bil.«
Popoldan sta šla z Dušanom sama v rov. Dušan je vlekel s sabo drog, s katerim je nekoč na ovinku napravil luknjo za zračenje. Zdaj se je na koncu teleskopa lotil novega vrtanja v strop.
»Gato, kaj misliš, smo res pred uto?«
»To že ves čas trdim!«
»Ni mogoče!«
»Poslušaj, pa boš videl!«
Napeto prisluškujeta.
»Ničesar ne slišim!«
»Treba počakati. Vedno ne govorijo!«
»Po mojem smo že v koruzi!«
»Si nor?«
»Kompas kaže ...«
»Star umi obesek še ni nikdar prav kazal!«
»Ujema se z računanji...«
»Ti pa tvoji računi!«
»Saj bomo kmalu videli!«
»Boš videl — hudiča!«
Molk. Nenadno zgoraj močan šum. Kakor močno drgnjenje ob les.
»Si slišal?«
»Sem!«
»Še misliš, da smo v koruzi?«
»Kaj je bilo?«
»Stražar pred uto je prestavil nogo.«
»Kako?«
»S čevljem je podrsal po podu!«
Dušan je spet zapičil drog v strop.
»Hudimana, ni ti treba delati luknje! Dobro vem, kje sva.«
»Meritve, kompas----------«
»Vrag po papirju in obesku. Saj imam ušesa. Moj oče ni zaman tunelov kopal. Nekaj sem pa le podedoval po njem!«
Dušan je nadaljeval z vrtanjem. Bil je še bolj previden in počasen ko takrat na okljukih. Brž ko je zaslišal nad sabo kak šum, je odnehal in čakal. Šele ko se je vse pomirilo, je spet sunil z drogom.
Luknje za zračenje in vetrenje niso več delali. Tista na okljukih se ni obnesla. Samo tik pod njo je bilo bolj zračno, drugod pa je ni bilo čutiti. Kadar je Štefan kopal, se je včasih splazil podnjo: »Malo se bom naužil zraka, pa bo spet dobro!«
Samo zaradi lažje razvedenosti so se odločili za majhno luknjo na koncu teleskopa. Črt, Gato in Štefan so namreč trdili, da so Dušanovi računi napačni. »Preveč na desno! Preveč na desno!« so ponavljali.
Zlasti so postali ostri potem, lco je Dušan napravil še majhen ovinek na desno, ker mu je kompas pokazal, da gredo preveč na levo. Dušan je že neštetokrat izračunal vse kote in vse razdalje. Bil je trden v tem, da gredo prav. Štefana pa je motilo zlasti to: če bi bili že v koruzi, od kod vedno večji šum, govorjenje, hrušč, podoben bobnenju voz po sentineli in — udarci ob les? V tem se je strinjal z Gatom. Toda ko je natančneje prisluhnil šumom in glasovom, se ni mogel znajti. Gatu so bili tik nad glavo, Dušanu so bili bolj stran, njemu pa so se zdeli zdaj tik nad glavo zdaj spet daleč — — — Bolj ko je poslušal, manj je bil trden.
Dušan je prebil strop. Tanka zlata nit je vztrepetala v rovu. Gatu se je zazdelo, da kar laže diha v tem slepem črevesu, kjer se je s hropenjem dvigalo dvoje prsi.
Dušan je zlezel na Gata, se z rokami oprijel stropa in pričel buljiti skozi razgledni lijak. Gato pa je pridušeno spraševal:
»Ali vidiš?«
»Kaj je?«
»Sploh kaj vidiš?«
»No —- ?«
(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Se je čas za zboljšanje jesenske, zimske
in vigvedne kvme
Žito je požeto in deloma tudi že pod streho. Kakor košnja,.tako se je tudi žetev letos močno zakasnila. Le malokdo je že mogel stmišča preorati in osejati s strniščnimi rastlinami. Večinoma je komaj ajda v zemlji. Nastane vprašanje, ali naj sedaj, ko je itak dela na pretrgo, še sejemo krmne mešanice za jesensko in vigredno krmljenje ter za siliranje?
Na vsak način jih bo treba sejati! Zaradi deževja v juniju nismo pridelali samo ostarelega in po krmilni vrednosti slabega sena, to vreme bo imelo tudi za posledico, da bo otava večinoma slabo priraščala in dala malo pridelka, le ta pa utegne biti spet izpostavljen septembrskemu dežju.. Pomanjkanje beljakovin in škrobnih enot, do katerega bo prišlo pozimi in na pomlad, je treba že sedaj preprečiti s setvijo strniščnih krmnih rastlin. Če bomo takoj najeli traktor za preoranje stmišč in če bomo takoj sejali, bomo preprečili pozimi, predvsem pa na pomlad padec molznosti krav in zastoj mlade živine v rasti, preprečili pa bomo tudi dokup dragih in takrat — zaradi slabe osnovne krme -— malo učinkujočih beljakovinskih koncentratov.
Kaj bomo sejali?
Pri odločitvi glede rastlin za jesensko in zgodnjevigredno krmo ter za dodatek k silaži imamo sedaj sicer le še malo izbire, pač pa precej kombinacij z ozirom na to, kaj bomo na njive sejali in sadili pomladi. Naj tukaj nekatere navedemo:
Lihoogrščico bo treba na splošno spraviti najpozneje med 15. in 20. avgustom v zemljo, v mrzlih hribovitih legah pa že takoj v prihodnjih dneh. Sodim, da po vsem tem, kar se je o njej že pisalo (glej predvsem Obvestila od 13. 7. 561 nihče več ne bo ugibal, če bi jo sejal ali ne. Izvzemši hribovite mrzle lege s setvijo ni treba preveč hiteti, pač pa je treba zemljo takoj preorjati, da bo imela še pet do sedem dni časa za vležanje. Za hektar površine zadostuje 6 do 10 kg semena, dajmo pa precej superfosfata. kalijeve soli in ni-tramoncala, da bo zrasla 60 cm visoko. V kolikor je ne bi mogli novembra pokr-miti, jo silirajmo skupno s koruzo in drugimi rastlinami. Sejmo jo predvsem na njive, kjer pride vigredi krompir.
Ker ie setev landsberške zmesi za jesenski odkos že prepozna stoji kot nadomestek na izbiro kombinirana setev jare in ozimne rži. To zmes lahko sejemo še do 20. avgusta, v višjih legah (nad 800 m) pa do 15. avgusta. Setev te
5Vcv puhalnik za sušenje sena na skednju
Zvezni poskusni in preizkusni zavod za kmetijske stroje v Wieselburg a. d. Erlauf pravi o puhalniku za prezračevanje sena na skednju »Express« od tvrdke Buch-mann & Co, Kirchdorf a. d. Krems (Zg. Avstrijska), da je enostaven in dobre izdelave. V eni uri spravi 13.100 do 18.300 m* zraka skozi seno. Pri suhem vremenu zadostuje ta količina za površino 60 m2 pre-zračevališča, kjer je naloženo seno v 4 m višine. Ob vlažnem vremenu zadostuje pri isti višini sena le za površino 37 m2. Pri sušenju žita prezrači ta puhalnik 76 m2 površine z 1 m visoko nasutim žitom. (Glej članke o sušenju sena s prezračevanjem na skednju v letošnji 19. do 21. številki našega lista.)
zmesi priporočajo predvsem pred silokoru-zo. Njivo je treba v tem primeru prej pognojiti s hlevskim gnojem, superfosfatom in kalijevo soljo. V zmesi naj bo ozimna rž zastopana z 2/», jara rž pa z Vs. Ko posevek vznikne, je treba dati nitramoncala. Jara rž bo začetkom oktobra uporabna za krmo ali siliranje. Po njenem odkosu bo pognala ozimna rž še toliko, da bo uspešno prezimila. Vigredi ji pomagamo spet z nitramoncalom k hitri rasti. Tako bomo imeli zeleno rž sredi maja pokrmljeno, njivo pa prosto in izredno dobro pripravljeno za silokoruzo.
Za setev ozimne rži z grašco za zeleno krmo imamo še nekaj več časa. Isto za setev landsberške zmesi za vigredni odkos.
Kot dodatek k silokoruzi sejemo v prihodnjih dneh lahko še sončnice, ki bodo s pomočjo nitramoncala zrasle še do 1 m višine in dale skupno s silokoruzo in strniščno deteljo zelo okusno in na hranilih bogato silažo.
Več bomo dali nitramoncala, višji bo odstotek beljakovin!
V strniščni krmi nam gre predvsem za beljakovine. Kako odstotek teh lahko povišamo z naglo učinkujočim dušikom (ni-tramoncal), sledi iz poročila Nemške kmetijske družbe o tozadevnih raziskavah. Pri lihoogrščici se je pri 200 kg nitramoncala na hektar odstotek surovega proteina (beljakovin in beljakovinam podobnih snovi) dvignil na 12.9 °/o, pri 400 kg na hektar pa na 20 °/o. Podoben porast beljakovin vsled bogatega gnojenja z nitramoncalom so ugotovili tudi pri drugih strniščnih rastlinah.
Iz tega sledi, da varčevanje z nitramoncalom pri strniščnih rastlinah njihovih proizvodnih stroškov ne poceni, temveč samo podraži. Iz nič tudi pri strniščnih posevkih ne nastane nič. Ob primernem rednem ka-lifosfatnem gnojenju pa prav z dušikom dobimo s strniščnimi posevki beljakovinsko krmo za dosti nižjo ceno, kakor pa z dokupom oljnih tropin in drugih beljakovinskih koncentratov.	(bi)
Cena brusnega žffa ostane
Po razglasu ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo od 15. 7. 56 ostane odkupna cena za domače krušno žito do 31. 12. 1956 na isti višini, kakor je bila do 30. 6. 1956. Ta cena je po mesecih odkupa različna, in sicer bodo. odkupovali in plačevali:
meseca	pšenico šil. za	rž 100 kg
avgusta	245.—	225.—
septembra	247,—	227,—
oktobra	249.—	229,—
novembra	251.—	231.—
decembra	253.—	233,—
Ta cena že vsebuje prispevek države nesku 55 šil. na 100 kg.		
Mgcdezi položajf na i&tfu s prašiči
Varujmo se nez&odl
Kmetijski stroji in potreba čedalje na-glejšega opravljanja dela na polju, sked-hju in v hlevu so vzrok naraščanja nezgod pri kmečkem delu. Dočim je kmetijski in gozdarski socialni zavarovalni zavod v prvem polletju preteklega leta sprejel 25.703 prijave nezgod pri kmečkem delu, jih je prejel letos od 1. januarja do 30. julija 27.360. Število nezgod je bilo letos za 1.557 ali ca. 6 °/o večji od istega razdobja v preteklem letu.
Od teh nezgod odpade v letošnjem prvem polletju na Koroško 2263 nezgod ali ca. 10 °/o več kot pa v prvem polletju Preteklega leta.
V zadnjem pregledu položaja na trgu s klavno živino in prašiči sem prišel do zaključka, da bo nadaljnji razvoj ponudbe, povpraševanja in cen podoben onemu v lanski sezoni. Če sedaj na višku sezone tujskega prometa in ob pričetku koroškega velesejma pregledamo tržni razvoj zadnjih tednov, potem vidimo:
1.	da je cena prašičev na Dunaju in na Koroškem nasproti juniju narasla in da je boljša od cen v juliju lanskega leta;
2.	da so pri goveji živini voli, biki in telice letošnjo junijsko in lansko julijsko ceno v glavnem držali, da pa je cena krav padla za 30 do 40 grošev;
3.	da je na Koroškem izredno pomanjkanje klavnih telet; tedensko jih v zadnjem času uvozijo 200 do 300 komadov iz Jugoslavije in Štajerske.
Pri prašičih je v St. Marxu znašala ponudba na zadnjem junijskem sejmu 7134 komadov. Od tega časa naprej je domača ponudba stalno padala in je na sejmu v minulem tednu znašala le še 4391. Zato so 10. julija prvič pripeljali na sejem 481 madžarskih prašičev; njihovo število pa je naraslo na zadnjem sejmu na 1347, kar odgovarja 23.7 °/o skupne ponudbe. Za prašiče v prvem razredu je cena narasla od 13.80 do 14.— šil. S tem so prašiči dosegli naj višjo dopustno ceno na Dunaju. Na zadnjem sejmu pa so že trgovali z zaklanimi prašiči prvega razreda in jih plačevali po 17.40 do 18.— šil. za kg. Za drugi razred se je cena dvignila od 13.— do
13.70	na 13.80 do 14.— šil., za tretji razred pa od 12.20 do 13,— na 13,— do 13.70 šil.
Iz Koroške je šlo na Dunaj v prvih treh tednih meseca julija ca 500 prašičev, za katere so na domu dosegli ceno 12.— do 12.50 šil., kar predstavlja najvišjo na Koroškem dopustno ceno. V skladu s tem so tudi domači mesarji pričeli plačevati prašiče po isti ceni.
V Celovcu je narasla tudi cena pujskov. V začetku meseca julija so jih plačevali po 16.— do 17.—, sedaj pa gredo po 17.— do 18.— šil.
Kakor pri prašičih, tako je tudi pri goveji živini domača ponudba postopno padala. Koncem preteklega meseca je bilo na trgu v St. Marxu še 1664 glav domače klavne živine, sredi julija pa le še 1165. Tedensko uvozijo v St. Manc 250 do 460 glav madžarske, romunske in jugoslovanske klavne živine. Po poročilih, ki so na razpolago, pa izgleda, da povpraševanje za mesom starejše živine močno pada. To končno potrjuje tudi padec cene klavnih krav. Vole so v juliju prodajali po 9.50 do 12.—, bike po
9.70	do 12.—, krave po 7.30 do 10.— in telice po 9.50 do 11.90 šil. Klobasarice so šle po 6.— do 10.20 šil.
Iz Koroške je šlo v prvi polovici julija na Dunaj tedensko 20 do 60 Tbc-reagentov, v Italijo pa je bilo prodanih zadnjih 83 bi-
mladimi bikci in telicami, ki jih spravijo v denar po 19.— do 21.50 šil.
Teleta dosegajo zaradi stalnega pomanjkanja najvišjo dopustno ceno 12.50 šil, zaklana pa gredo po 16.— do 16.50 šil.
Če vsa znamenja ne varajo, bo cena za prašiče ostala trdno na sedanji višini še najmanj 2 meseca. Isto je pričakovati tu-
JVovc cene za mleko in mlečne izdelke
Od 1. avgusta naprej veljajo za mleko in mlečne izdelke nove cene. Odkupna cena mleka znaša sedaj 1.90 šil. za liter mleka (pri 3 V* °/o maščobe). Po tej ceni bodo mlekarne plačale tudi mleko, ki so ga odkupile med 1. marcem in 31. julijem.
Za mleko, ki ga kmet proda od doma direktno konzumentu, od 1. avgusta naprej lahko zahteva 2J0 šil. za liter. Za direktno odprodajo od doma pa mora imeti dovoljenje, za katerega mora prositi pri mlekarni, ki ji oddaja mleko. Od direktno od doma konzumentu prodanega mleka mora odplačati izenačevalni prispevek (Aus-gleichsbeilrag) Fondu za gospodarstvo z mlekom v znesku 3 grošev za liter mleka. Ta prispevek plača pri mlekarni.
Presno maslo prevzemajo mlekarne od
fkcjalzi I
Ko boste obiskali Koroški velesejem, si oglejte tudi našo razstavo na bloku IX.
Ne pozabite, da vam vse
kmečke potrebščine in vsakovrstne stroje
po najugodnejši ceni posredujejo naše zadruge po
Zvezi slovenskih zadrug
v Celovcu, Paulitschgasse 7, tel. 21-29
di od klavne živine, ker se odgon s planin prične šele okoli 15. septembra. Zato bi bilo prav, da bi sedaj, ko je že na razpolago prav domača pitovna krma, pitanje pospešili, in dokupili nekaj beljakovinskih koncentratov. Pri teh cenah se njihov dokup izplača, seveda pa mora biti tudi
osnovna krma v redu.
Blaž Singer
1. avgusta naprej po 31.70 šil. (doslej so ga plačevale po 23.20 šil.). Za presno maslo, ki je bilo mlekarnam oddano v času od 1. marca do 31. julija, bo razlika 8.50 šil. izplačana tekom meseca avgusta. Razlika 30 grošev za mleko, oddano mlekarni od 1. marca do 31. julija, bo prav tako plačana tekom meseca avgusta.
Iz malega raste veliko
Leitgebova lesna industrija v središču Podjune, v Sinči vesi, se je iz skromnega začetka žagarskega obrata od leta 1883 razvila do velepodjetja.
Da bi podjetje za gospodarstvo izkoristilo žagarske odpadke, so leta 1939 priključili tovarno zg proizvodnjo lesonitnih plošč. Leta 1941 so pričeli z eksportom trdih lesonitnih plošč in dve leti pozneje z eksportom izolacijskih gradbenih plošč. Kljub neugodnim povojnim razmeram so podjetje povečali ter znaša letna zmogljivost 70.000 kubič. metrov zrezanih okroglih hlodov, 20.000 impregniranih drogov in 5,000.000 kvadratnih metrov lesonitnih plošč.
Kakovost proizvodnje ter realna kupčij-ska politika tega lesnega kombinata si je zagotovila ne sam9 tuzemski trg, temveč tudi daljna inozemska tržišča.
Odraz velike zmogljivosti Leitgebovega podjetja prikazuje razstava na koroškem velesejmu. Mnogostranskim željam arhi-
tektov je ustreženo z ricolorjem, z umetno kov' in volov, za' katere so ob koncu do-snovjo obloženo lesonitno ploščo. Razne segli ceno 11.— šil. V zadnjem času priče-vrste desina nudijo velike možnosti upo-njajo tu in tam trgovati z zaklanimi voli, rabe tega gradiva. Tvrdka je prevzela v
svoj program tudi proizvodnjo vtisnjenih' plošč v različnih barvnih zvokih, ki so posebno primerne za obloge stena ter za izdelavo oprave in gradnjo vozil. Te plošče v poltrdi izdelavi so popolna novost v Avstriji in ustrezajo posebnim zahtevam akustike ter so prilagojene toplotno-izola-cijski tehniki.
Znane Leitgebove akustične plošče so v veliki množini porabili pri gradnji dunajske Državne opere v veliko zadovoljstvo priznanih strokovnjakov.
Izolacijske gradbene plošče uporabljajo v vedno večjem obsegu posebno pri novih gradnjah hotelskih obratov.
Betonske obloge iz lesonitnih plošč Leitgebove tvornice uporabljajo pri mnogih velikih gradnjah tudi v Avstriji ter je ocenitev nad vse ugodna.
Na velesejmskem prostoru je iz tega gradiva zgrajen Leitgebov paviljon, ki je že tri leta izpostavljen vsem vremenskim spremembam. Gradnja ne propušča nobene vlage ter ni bilo treba izmenjati zunanjih sten, marveč so jih samo na novo ometali.

Obiščite poskušnjo vina ///; 3CoMIJkem iMloajavuL
v našem paviljonu na zabavnem parku (Vergnugungspark)
VELETRGOVINA z VINOM
BREZNIK & CO.
4 VopJeflc
1.	Ricsanauswahl — liber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Osterreichs Hartholzschlafzimmer von S 4400.—
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zinsen
4.	Zustcllung frei Haus mit eigenem Spezialauto GROSSTE AUSWAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr mifiigen Preisen
KARL STADLER
Hladilne omare in hladilne naprave, točilne omare, naprave za sladoled
najbolje pri
JULIUS RIVA
CELOVEC — KLAGENFURT
Rosentalerstrasse 17, tel. 31-31
Obiščite našo veleseimsko razstavo v haii 5
Stikalne in razdelilne naprave za gospodinjstvo in indu strijo
usmerjevalne, svetilne in telefonske naprave
SEHRACK
Biire und Auslieferungslager
fUr Karnten und Osttirol
Celovec — Klagenfurt, Rosentaler Strasse 15
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SVV-MOBEL-VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Architekten!
A U T O — SER VICE
STADT - GARAGE
TANKSTELLE
Franz Liegl
KLAGENFURT Tel. 51-08
Hans Harlander & Soline
Sanitarne naprave — centralne kurjave CELOVEC — KLAGENFURT
VillacherstraBe 4. Tel. 26-62
: KLIŠARNA
ROMAN RITTER
CELOVEC — KLAGENFURT, BURGGASSE 8 — TEL. 21-08
CARIMPEX
CELOVEC — KLAGENFURT, Gabelsbergerstrasse 24 Telefon 24-98
Izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila
izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje
Fvamc gasscr
Tesarsko podjetje j
B S L Č O V S



■
' : r
■i ,.i:
. . > v.	TV, i .


► zeigt die neuen
PRAGEPLATTEN
LEITGEB-RICOLOR
und ein umfangreiches Erzeugungsprogramm


; -‘(.f \


MESSEHAUS
Les — furnirji — lesne plošče
FRANZ SCHNABL
CELOVEC — KLAGENFURT
BahnhofstraBe 38 B, telefon 48-86
GOSTILNA
„TIGERWIRT“
v Celovcu spet odprta
PORSCHE in WARCHALOWSKI traktorje
AEBI motorne kosilnice in enoosne vlačilce kakor vse poljedelske stroje štedilnike in peči, pralne stroje, hladilnike, krušne peči
HANS WERNIG
Razstavni prostor na prostem in v hali 4
Ihr Fahrzeug
fachmannisch gepflegt und repariert durch Werkstatte
JOSEF KIRCHBAUMER
Klagenfurt / Rosentaler Strasse 48 / T c 1 e p h o n 2 3 - 3 8

Moderne Wasch- und Abschmierstation mit neuzeitlichen Schmiergeraten und W armwasseranlage
Eigene Karosseriewerkstatte fur Havarien mit modernsten amerikanischen Aus-biegegeraten und Schweilšanlagen
Abteilung zur Oberpriifung des Fahrgestells und der Vorderachse mit optiscbem Exakta-Achsmefigerat und Auswuchtungsmaschine
Eigener Abschleppdienst mit Riistkranwagen
Meine Monteure wurden in den Opel-Werken / Riisselsheim und bei der Gene-ral-Motors-Company Biel (Schweiz) geschult
Verkauf, Kommission und Eintausch
(^) Dunajski mednarodni velesejem od 3-do JJ-6"Ptembra
Moda — luksus — gospodinjstvo — dnevna uporaba — tehnika, stroji — orodje
Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava
Posebna razstava: »Načrtovati, graditi, gospodariti« — razstava plemenskih svinj — razstava kmetijskih strojev s predvajanji — prehrana in na-sladila — poizkušnja vin.
Posebne razstave: »Tehnika v gospodinjstvu« — »Transport-embala-ža« —- Velesejem iznajditeljev.
Novi simbol dunajskega velesejma: 150 metrov visok reklamni stolp Mannes-mannrohren — Diisseldorf.
18 oficielnih kolektivnih razstav iz inozemstva (prvič: Kitajska — Pakistan — Portugalska)
25 odstotno znižanje voznih cen na železnicah in avtobusih. Velesejmske izkaznice pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah ter pri vseh posebej označenih prodaj alnicah.