CERKEV SV. MARKA V PREŠERNOVI ROJSTNI VASICI VRBI SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANOST V Radovljici sem zavrtel telefon številka 301. Oglasil se je prijazen ženski glas: »Tapetništvo. Prosim!« »Je vaše malo podjetje že med tistimi, ki volijo delavski svet ali ne? Imate delavski svet?« Sledil je premor. Potem pa je ta glas ponovil: »Trenutek prosim! Bom vprašala.« MAKUC Naša starinska tekstilna .5. februarja 1964 Jg|fP Inž. Schvveiser, ki je letos vodil vezni center za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju, se je zanimal poleg svoje službe tudi za zgodovino našega tkalstva in s presenečenjem ugotavljal, da hrani naša dežela poleg že znanih turistično zgodovinskih zanimivosti tudi tehnične zanimivosti zelo starega porekla in zelo primitivne tehnološke postopke. Nekdanje sitarstvo v Stražišču pri Kranju je izdelovalo mnogo žimnatih sit na posebnih sitarskih statvah, ki so danes že redkost. Inž. Schvvaizser je kupil sitarske statve, proučil tehnološki postopek in jih nato poslal v Holandijo. Tam so našle statve lepo mesto v »Tvvents, — Gelders Textilmuscum« v mestu Enschede. Imajo dovolj hvaležnih občudovalcev. Razen »sitarskega stola« je prinesel še »LOCENJ« za pletenje »Jalb.« Ta tehnika izvira iz srednjega veka iii je pri nas izumrla. Slika o tem delu je upodobljena na stari freski v cerkvi Sv. Primoža na Limbarski gori in kopija je v ljubljanski Narodni galeriji. Prvotno je mislil,' da je odkril zelo star tip ročnih statev. Ko pa je dobil pojasnilo, da to niso statve, marveč stojalo za izdelovanje jalb, je malo podvomil o tem, vendar se je prav kmalu prepričal v Ozlju, kjer so delale žene še pred vojno jalbe na locnjih. To drugo »presenečenje« je vzel kratkomalo s seboj in ga postavil tudi v imenovani muzej v Holandiji. V belokranjskih Adlešičih je videl zopet nekaj novega: tkanje »na šibe«, ki je edinstveno in zelo težka ročna tkalska tehnika. V tej tehniki se lahko tkejo različni figuralni vzorci na navadnih ročnih statvah. Končno smo mu še pokazali najstarejši tip ročnih statev v Gorjancih. Te statve so pokončne, zelo enostavne in skoraj enake onim, na katere so tkali v starem Egiptu pred 2000 leti pr. n. št. Tudi te reči bodo dobili v holandski tekstilni muzej, kar bo obenem turistična propaganda za naše kraje. Poskrbeti pa bo treba, da bodo ta orodja tudi delala, ker je to živo in privlačno. Tkanje »na šibe« lahko vidite danes le v eni hiši v Purgi pri Adlešičih in tam vam prijazna Kavranova Marica prav rada pokaže in razloži to najtežje ročno tkalsko tehniko. Ing. Schvveizer je posnel na barvni film mnogo naših turističnih zanimivosti in bo o tem obvestil svoje prijatelje v Holandiji. Pred kratkim je poročal o teh eksponatih nizozemski dnevnik »Dagblar Tubantija« in prinesel sliko stražiškega »sitarskega stola«, revija za tekstilno industrijo »Spil en Spoel« pa članek o teh primitivnih tehnikah. BOŽO RACIC Nasprotja na otoku se zaostrujejo \i miru na Cipru tleh I i so 0 »Indija je država, kjei lahko najdeš v istem času stari, srednji in novi vek*. Nehru, indijski premier POLOŽAJ NA Cipru se je zadnji teden močno poslabšal. To dokazuje prihod ameriškega podsekretarja George Balla, ki je iz Ankare prispel v Nikozijo, opozorilo sovjetskega premiera Hru-ščova, naj se države vzdržijo vmešavanja v ciprske notranje zadeve in novi neredi, ki so se vneli na otoku med grškim in turškim prebivalstvom. rili od obale Male Azije, Afrike in Grčije, danes pa jih po neki čudni logiki merijo od Londona in od Adena. VLIVANJE OLJA NA ŽERJAVICO Od mulata Othella do nadškofa Makariosa je Ciper zabredel že večkrat v težke ljudske tragedije. Ljudstvo se je navadilo nesreč in danes lahko na ulicah Nikozije slišite stari ciprski pregovor: »Dovolj imamo preteklosti, želimo imeti bodočnost«. Preteklost se je na tem sredozemskem otoku, dobro znanem iz zgodovine, zgodaj začela. Največji angleški dramatik Shakespeare je s svojo tragedijo o Othellu povedal samo nekaj iz bogate zgodovine ciprskega otoka. To pomembno otoško pomorsko oporišče je od prastarih časov menjalo že nešteto vladarjev. Najprej so otok zavzeli Asirci, za njimi so prišli Perzijci, Egipčani, Rimljani^ Bizantinci, Arabci, evropski kržarji, Benečani, Turki in Britanci. Strateški položaj tega otoka je tako važen, da so se za njega pulile najmočnejše sile na svetu. Zaradi tega je Ciper tudi še danes kamen spotike in vmešavanja velesil, ki bi z izgubo oporišč na njem, izgubile tudi prednost na važnih morskih poteh in križiščih. Nekoč so obale Cipra me- RICHARD LEVJESRCNI Prvi britanski vladar, ki je stopil na ciprski otok, je bil Richard Levjesrčni. Britanci razumom. Britanci so na otoku zadržali dve vojaški oporišči in vojake, ki jim v sedanji krizi pripisujejo vsi velik pomen. Sedanja kriza je globoko povezana s temi oporišči, ki so jih Britanci še zadržali in z vmešavanjem tujih sil, ki se ne marajo sprijazniti s popolno neodvisnostjo. NOVA CIPRSKA ZGODOVINA V borbi za ciprsko neodvisnost je važno omeniti več važnih poglavij: leta 1931 je prišlo do oborožene vstaje. je bila plod kompromisa držav, ki so se potegovale za svoj vpliv na Cipru. Do londonskega sporazuma je prišlo, ko so se v Londonu prepričali, da ciprske vstaje ne bodo mogli zadušiti in ko je prišlo do cepljenja v'atlantski skupnosti. V takšnem položaju so iskali rešitev, ki bi pomenila ustavitev bojev na otoku in bi dopuščala še novo. mešetarje-nje. MAKARIOS MISLI NA PRIHODNOST Tri leta ciprske neodvisnosti so pokazale, da dežela ni- »Bojte čno s končajo bombami- se tehnikov. 7.a-sivalnimi stroji, pa z atomskimi Nadškof Makarios, voditelj ciprskih Grkov Fadil Kncnk, voditelj ciprskih Turkov so se na otoku zadržali do pred tri in pol leta. Velika večina ciprskega prebivalstva je dolgo vodila borbo za neodvisnost, ki je bila Cipru priznana z londonskim spo- leta 1949 je bilo glasovanje, na katerem so se Grki izjavili za priključitev h Grčiji, leta 1955 se je vnela oborožena vstaja gibanja EOKA, leta 1959 pa je bil podpisan londonski sporazum, leto dni pozneje pa je bila razglašena ciprska republika. Republika ma veliko možnosti za razvoj. Londonski sporazum je še bolj zaostril narodnostno sovraštvo med dvema nacionalnima skupinama na otoku. Vlada je imela zaradi notranjih nesoglasij popolnoma zvezane roke. Enotnosti zaradi nagovarjanja iz tujine ni Pagnolle, francoski književnik »Nekateri ljudje govorijo iz izkustev, drugi pa prav zaradi izkustev molče*, D. Buzzati, italijanski književnik »Cigarete spremljajo diskusije, pipe pa razmišljanja*. S. Radecky, poljski satirik »Ljubeznivi ljudje gredo lažje skozi življenje, ker tudi drugim naredijo življenje lažje.* B. K., laburistična poslanka bilo mogoče vzpostaviti. Zato ;e začel nadškof Makarios »roti koncu lanskega leta go-oriti o spremembi london-kih določil. Prišlo je do pr-:h krvavih obračunov na ;toku. V trenutku, ko je ciprski nadškof zahteval zaščito Združenih narodov, so prizadete metropole predlagale rešitev v okviru držav, vmešanih v spor. Kriza pa je tako ostala še vedno odprta. Ne verjamemo, da jo bo mogoče rešiti s pritiskom od zunaj in s potovanji uglednih državnikov, ki te dni prihajajo v Nikozijo. 86 milijonov mark za palačo William V. Tubman, star 68 let, je že od leta 1944 predsednik Liberije. Pred kratkim je dal zgraditi novo rezidenco, ki je stala 80 milijonov mark (predračun je bil samo 10 milijonov). Kaj je v palači? Atomsko zaklonišče, kapela, kjer imajo cerkvene obrede, in podzemeljsko kopališče. NE POZNAJO NAVAD PRAGOZDA Baimungi, star 37 let, nekdanji general organizacije Mau — Mau, ki se po osvoboditvi dežele z 200 lx>jevriiki skriva v pragozdovih, je povabil člana kabineta v svoje poveljstvo. V prisotnosti ministra je prebičal nekega vojaka, ki ga je ujel pri lovu. Po vrnitvi v Nairobi je minister poročal: »Prosil sem generala naj opusti bičanje, vsaj ob moji navzočnosti. Odgovoril mi je, da naša vlada nima pojma o navadah v pragozdu.« TEŽAVE JOHNSONOVE KUHARICE Lvndon Baines Johnson, predsednik ZDA, je v nekem razgovoru potožil, da zelo slabo ravnajo z njegovo črno kuharico. Po preselitvi iz Texasa v Washigton ima vedno težave. V VVashigtonu mora tri do štiri ure iskati kopališče, kjer se lahko kopa, čeprav je črna. Ce pride v restavracijo, pa nikoli ne ve, ali bo postrežena ali ne. VINO — KOŠCINA NAŠA ROJAKINJA filmska igralka Silva Koščina se je pokazala kot sposobna trgovka. V bližini Firenc si je pred kratkim kupila veliko posestvo z vinogradi. Tam bo namreč v prihodnosti posadila posebno trto. Etiketa za steklenice je že pripravljena. Vino bo imelo ime: Koščina-vino. Ameriški vojaki, ki so gradili v Skopju svoje naselje na jeseniški železniški postaji pre« vrnitvijo domov. Foto: F. Ferdai Slikar Milan Batista o svojem delu »ŽELEL BI IMETI TRI ŽIVLJENJA, DA BI LAHKO URESNIČIL VSE, KAR SI ŽELIM.« les torej ni mrtva materija, v njem je polno življenja in lcsorczci ga iščejo. Poznamo lesorez, ki je bil preveč pre-finjen in ni več vzbujal vtisa, da je lesorez. Pravimo, da so taki lesorezi slabi, predvsem zato, ker ne upoštevajo zmogljivosti materiala. Ob številnih delih modernih likovnih umetnikov se zastavlja vprašanje, kje naj se postavi meja med naključnostjo oblikovanja in, aktivnim miselnim delom umetnika? V življenju je vsaka slučaj- »Moje delo in umetniški stor. To je tudi moj navečji razvoj? uspeh, ko prazen prostor do- nost silno prijetna. Tudi pri Ob prvi razstavi sem bil biva širino.« umetnosti je tako, vendar pod dojmom akademije, ven- »V zadnji kolektivni razsta- mislim, da same slučajnosti dar z velikim liričnim pou- vi sem razstavljal 3 lesoreze, ne morejo imeti nek umet-darkom, ki ga še doslej ni- ki so bili čisto surovi. Tiskal niški karakter, vsaj tam ne, sem izgubil. Moje grafike so sem navadno desko, v njej kjer človek s svojo zavestjo precej lirično razpoložene, iskal oblikovnost, zopet tis- ni več prisoten. Dokler ustvar Oblikovanje se nekoliko spre- kal in rezal, tako da je ob- ja zavestno, je vsaka slučaj-minja od vizualno realnih likovnost strukture lesa osta- nost tudi korigirana z njego-oblik v nekatere simbole, ki la. Z, rezanjem pa sem dobil vo zavestjo. Će zdrav razum sem jih risal pred leti; na gotove grafične in kompozi-primer ženska postava, moš- cijske vrednosti. Nastala oblika postava. Samo oblikovnost kovnost je bila mogoče ne-loči eno postavo od druge, razumljiva, vendar mislim, Tudi ozadje tvorijo simboli: da sem s tem hotel lesorez arhitektura, okno, vrata, plo- do konca preštudirati. Leso-skev.« rez »Silnica« predstavlja dve Ali pomeni okno morda sili, ki se srečujeta in uniču-prisotnost življenja? jeta. Strukture lesa mi je »Da. Vsaka arhitektura, ki sama po sebi dajala zamisel, jo uporabljamo, predstavlja pove, da ima ta slučajnost zdrav vpliv na človeka, je to dovoljeno. Ko pa se umetnik sam začne vpraševati, kaj je to, potem to delo z njegovo zavestjo nekje ni več v zvezi.« Zadnja razstava predstavlja slikarjeva najnovejša snovanja in vse izgleda umet-niške-f lozofska poanta pre- Milan Batista: »Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje Foto: F. Perdan sodi.« življenje. Mislim, da je današnja vsebina življenja usmerjena predvsem v človeka samega. Zato sem se umaknil iz tihožitij, pokrajin itd. samo v ta problem. —e Človek z vsemi svojimi težavami v prostoru, kjer živi.« Ta svoja razmišljanja je Batista zbral v ciklusu Povest malega mesteca, ki je pokazal na umetnikovo filozofsko ki likovno poglobljenost. Tema je v bistvu iskanje globljih vodil v človekovem življenju, likovno pa se je slikar izražal z novimi vrednostmi. »Na predzadnji razstavi »Povest malega mesteca,« ki mi je merilo za nadaljnje delo, sem oblikovalno zajel življenje nekega mesteca, ki ni le Kranj, v svojem problemu. Problem tega mesteca je človek z velikimi in malimi razprtijami. Odmaknil sem se od arhitekture; vsaj toliko, da sem človeka postavljal pred prazne ploskve, ki mi pomenijo prostor. Kajti v kompozicijskih oblikah za ploskev prične živeti kot pro- vagala likovno vrednost izražanja. Slikar je sam poudaril, da bi se likovnost morala otresti literarnega poudarka in vsebine. Likovna vsebina naj bo samostojna in naj rešuje probleme, ki so na njenem področju. »Vendar, Prešeren je v vsakem izmed nas vsebinsko močan, po svoji humanistični notranjosti, da ob njem še vedno lahko ra-steš. Zato nisem šel na metodiko in popolno abstrakcijo. Najbrž so nekateri pričakovali, da bom bolj moderen tega pa ni ob Prešernu nekako nisem upal; Prešeren je le preveč vsebinski. Zato oblikovno zame zadnja razstava ni napretek. Pomeni mi predvsem meditiranje z mladostjo in življenjem sploh.« Literarna vsebina je slikarju pomagala tudi pri izbiranju barv. »Pri razmišljanjih o Prešernu sem se naslonil na literarno vsebino in pri toplejših pesmih uporabil tople tone, pri življenjskih razmišljanjih bolj hladne. Tako sem poleg oblikovnosti dajal Slikar Milan Batista s svojimi deli. Posnetek smo napravili pred njegovo zadnjo razstavo vsebino tudi z barvami, v Kranju Foto: F. Perdan DIMITRIJ ŽAGAR Mikroskopske basni Lisica je zavila kuri vrat in rekla: »Pri nas ima vsakdo pravico do pritožbe!« Zimski šport je v živalskem svetu užival veliko podporo. Za predsednika zveze so vedno izvolili eno največjih zveri, t. j. medveda. Ves živalski svet je z napetostjo sledil iskanju pobeglega povzročitelja prometne nesreče. Varnosti organi so mu bili za petami. Potem so vsa poročila nenadoma zginil« iz gozdnih časopisov in zadeva je za javnost ostala zavita T temo. Krivca so namreč izsledili. Bil je namreč slon. ... __ Ker je nesreča razburila široko javnost, so morali časopisi navesti imena obeh krivcev. Pa so zapisali, da je zajec vozil pijan, volk pa vinjen. Upokojena muha enodnevnica je z zanimanjem zasledovala razpravo o novem pokojninskem sistemu. Pa je nato v časopisu prebrala: »Novi zakon bo verjetno sprejet že v začetku drugega leta.« žolni se je na tem svetu zelo dobro godilo. Bilo ji je namreč v navadi, da ni odnehala, dokler ni potrkala na pravem kraju. VILKO NOVAK MILČINSKI • NOVAK CERKNO — PRIJAZNA VASICA POD POREZNOM. VSAK ZID, VSAKA ŠE TAKO BORNA HIŠICA, VSAK HLEV IN VSAK KOZOLEC SO SPOMENIK IZ DNI NARODNOOSVOBODILNE VOJNE. MNOGI BIVŠI BORCI IN AKTIVISTI, MED KATERIMI NE MANJKA GORENJCEV, GA NE MOREJO POZABITI. CESTOKRAT GA OBIŠČEJO IN OBUJAJO SPOMINE. OB 20-LETNICI PARTIJSKE ŠOLE PRI PK ZA PRIMORSKO IN GORENJSKO SO SE SPET ZBRALI. TOKRAT PREŽIVELI UDELEŽENCI VI. TEČAJA IN SVOJCI PADLIH, DA POČASTIJO SPOMIN PADLIH V TISTEM MRAČNEM ZIMSKEM JUTRU 27. JANUARJA 1944. ŽALOSTNI, PRETRESLJIVI SPOMINI,, VENDAR SPOMINI, KI NE ZBLEDE/ SO PONOVNO OŽIVELI... NENADOMA JE ZAROPOTALO »Tisti usodni dan je bil, če se prav spominjam, določen za prosti dan, zaradi morebitnega zračnega napada, zakaj drugega na osvobojenem ozemlju ni bilo pričakovati!«, je pričel pripovedovati ZDRAVKO TAVČAR — BENO, tedanji sekretar okrožnega komiteja SKOJ Žirovnica. »Po posameznih hišah, v vsaki okoli deset, smo študirali in se pripravljali za rahel udarec, tako kot bi zadel ob vejo. še danes ne vem, kako sem prišel živ iz peklenskega ognja v Labin j. V eni izmed hiš, kjer so bili naši, so mi popustile moči.« OBISKAL ME JE BRAT IN PADEL »Večer pred usodnim dnem me je prišel obiskat brat Nikolaj« — je trgala besede iz bolečega spomina NEŽKA LUSKOVEC — TANJA, sedaj poročena Kersnik, ki je pri- stala sapa. Nemci so tekli proti hiši. Šli so mimo. Kasneje sem zvedela, da so se tisti, ki so ostali skriti v hišah, rešili, zakaj Švabi niso stikali po njih. Po končani borbi sem šla gledat, kje je brat. Nikjer ga ni bilo. Se je rešil? Iskala sem in poizvedovala. Med mrtvimi, pred kasarno (sedanjo tovarno ETA), kamor so jih pred pokopom najprej znosili, sem ga opazila ... Ne bi me smel obiskati, morda bi ostala ži-' va oba ...« ( ŽLICA MI JE REŠILA ŽIVLJENJE »Hrabra in pogumna je bila Tanja« — je spet povzel besedo Beno. »No, ko sem si malce opomogel, v tisti hiši v Labinjah, je bil čaj na mizi. Pihal sem v vroči čaj in skorajda preslišal vprašanje zdravnika Petra Štangla (zdaj je na Golniku): Zakaj pa imaš luknjo na suknjiču? Del preživelih udeležencev VI. tečaja z Gorenjske pri spomeniku na Labinjskem griču končne izpite. Ob osmih, v času, ko smo ostale dneve začeli s predavanji, je bilo Slišati nekaj strelov. Gorenjci, ki nismo bili navajeni na osvobojeno ozemlje, smo postali pozorni, Primorci pa so nas bodrili, češ da naši preizkušajo orožje. Nenadoma je močno zaropotalo z vseh strani. Skočil sem k oknu. Nekaj deset metrov pred hišo sem opazil Švaba, ki je z brzostrelko, meril proti nam. Brž sem pomeril in sprožil iz stare »Štajerce« na razko-račenega Švaba. Hkrati je sprožil nanj eden mojih tovarišev. Zgrudil se je. Takrat sta priletela k njemu dva zelenca in ga vlekla za hišo. To smo izkoristili za skok iz hiše in prebredli potok. Med oglušujočim streljanjem smo pridrveli na kolovoz. Vsak po svoje smo si reševali glavo, kakor smo vedeli in znali. Nekje na polovici Labin j skega griča sem občutil šla na tečaj s škofjeloškega okrožja. »Bil je borec Vojkove brigade. Deset mesecev se že nisva videla, pa sva si imela toliko povedati. V šoli sem dobila dovoljenje, da prespim zunaj. Odšla sva k Štucinu. Pozno v noč sva si pripovedovala novice o znancih, prijateljih. Pripovedovala sem mu, kako je doma. Spanec nama je vzel besede. Prebudilo naju je streljanje. Zmedena sva stekla iz hiše. Najprej jaz, potem on — med nišami, ki so nudile dovolj kritja. Malo višje po stezi so tekli naši. Videla sem, da so padali na planjavi. Dalje nisem smela. Prevalila sem se prek senika, katerega streha je segala skoraj do roba steze. V hiši so me presenečeno pogledali. V isti sapi, ko sem zahtevala krilo in se preoblačila, sem spraševala, kako se pišejo, kako se jim pravi po domače. Takrat nam ie vsem za- Segel sem z levico v notranji žep suknjiča, po žlico, in privlekel ven samo držaj. Krogla, ki sem jo imel za udarec veje, je zadela ravno tam, kjer se pričenja zajemalo. Žlica mi je torej rešila življenje. Dala mi jo je ob odhodu na tečaj žena delavca železarne na Bregu pri Žirovnici. Zal se ne morem spomniti njenega imena. Prosil seni jo za lahko žlico, ona pa mi je dala težko, posrebreno. Nosil sem jo nekaj časa za škornjem, ker pa mi je padala ven, sem jo dal v žep.« Obelisk na Labin jskem griču nad vasjo z vklesanimi 47 imeni mladih ljudi, — tečajnikov, komunistov — nemo opominja. Stoji skorajda prav tam, kjer so krogle nemškega mitraljeza, ki je bil s cerkvenega stolpa, kamor ga je pripeljala izdajalska roka, ugasnile 47 mladih živlieni. STANE ŠKRABAR na Gorenjskem Butalski avtomehanik V But al ah imajo bistre rokodelce. Je boter srečal botra z aktovko v roki in nalivnim peresom v srčnem žepu in ga vprašal: »Kam pa kam, boter ^Dideldač?« Mu odgovori boter Dideldač: »Ej, — sem pa tja, — ^ malo po svetu grem, — otroke učit!« Se začudi oni: »Kaj, ali znaš? Nisem še slišal, da bi kdaj študiral za učitelja.« Se mu odreže boter Dideldač: »Ce ne znam otrok učit, — sem pa. tja, — bom pa učitelje.« In je doživel boter posebne časti po svetu s svojo mojstrovino, — sem pa tja, in je kmalu postal načelnik pedagoške službe. Ta mojster je imel sina, tudi sin bi bil kmalu postal nezaslišan mojster, ni mu dosti manjkalo, in je bila historija ta. Ime je bilo sinu Naca in so mu rekli »štremljasti« in se mu je od vseh rokodelcev zdel najbolj postaven avtomehanik: Tepanjčani se ponašajo z avtomehanikom, ob cesti dela vpričo sto oči in jurji švigajo okoli njega in daleč naokoli ga ni večjega cigana od njega. Pa je dejal Nace štremljasti očetu Dideldaču, da bi šel in se učil za avtomehanika, če bi se kod našel mojster, da ne bo prehud in da bo voljan plačati zanj socialno. Oče mu je rad poslušal to besedo in je dejal: »Pameten si, moj sinko, — sem in tja, k bratu svoje matere boš šel, ujec se mu pravi, ni daleč od tod, — tri ure vožnje s fičkom. Ta je avtomehanik, kar se pravi dober avtomehanik, in te mu bom priporočil, — sem in tja. Pa ti lahko tudi preskrbim kako podporo, da se ne boš učil zastonj.« In se je oče Dideldač resnično zmenil z mojstrom ujcem tako, da bo sin samo gledal, kako delajo drugi, učile se mu bodo oči, pa bodo znale roke in ne bodo kaj trpele. Tako je Naca štremljasti študiral za avtomehanika in so mu potekla leta. Butalci so že šteli dneve, kdaj dobe svojega mojstra avtomehanika, oče Dideldač pa je pričel pripravljati delavnico, seveda ne na svoje stroške, saj je imel dosti zvez na občini, sme in tja, — lepo ob cesti da bo stala, kraj ButaLin pod klancem, da bo Fičkom pri rokah, oziroma pri kolesih. Pa je prišel dan in se je Naca štremljasti vrnil v Butale in je imel na veliki poli pismo in pečat, da se je ^ resnično tri leta učil za avtomehanika. Vesoljne Butale ^ so "se zbrale okoli delavnice, da iodo videle, kako bo f domače seme sebi v prid in Butalam v ponos opravljalo f imenitno avtomehanično rokodelstvo. Pa se je pričel Nace štremljasti sukati okoli avtomobila, v eno roko je dobil klešče, s kleščami je prijel cev, v drugi je držal varilnik, kakor so se mu bile naučile oči, in je pogumno sikal po cevi in mimo cevi tudi. Butalski možje so spoštljivo zijali in se čudili in so vprašali: »Mojster Naca, kaj bo to?« Mojster Naca je imel prvikrat klešče v rokah in varilnik, oboje je bilo težko in je čutil, da mu varilnik in klešče po svoji volji obračata roki, in je dejal: »Pokazalo se bo, kar bo. Ce bo prišvasano, bo uspeh, če ne, bo za kaj drugega dobro.« Pa so možje še bolj zijali, kaka mojstrovina se bo razodela izpod rok mladega mojstra. Ta pa je lil mrzel pot, cev se mu ni marala.privariti, roka mu je pešala, iskre so ga pikale, še bolj ga je bilo sram, pa je ročno skočil iz delavnice in cev vrgel v grm. Za grmom je spal birokrat. Oplazila ga je vroča cev, zatulil je in zbežal nazaj v občinsko pisarno. Pa so se prestrašili Butalci in so mislili, birokrat da je postal iz varjene cevi, in so dejali: »Nak! Birokrati niso koristna reč, mi Butalci jih preganjamo. Ti pa da nam bi jih nanovo varil? Ne boš! Ce ste avtomehaniki taki, rajši ne maramo avtomehanika v Butale!« In so mu nabili davka, da je moral zapreti delavnico. Prihodnjič: O ŽUPANU, KADROVSKI KOMISIJI IN FUNKCIJAH Modelarstvo Je nenavaden »Sport«, če ga "tako sploh lahko imenujemo, kajti sestavljajo ga elementi, ki so značilni za najrazličnejše atletske panoge in pa tisti, ki modelarstvo delajo to, kar je. Nekoč sem se pogovarjal z možakarjem, ki ga je pot slučajno zanesla na letališče v Lescah prav na dan republiškega prvenstva letečih modelov-gumenjakov (motor na gumo). Opazil sem ga zato, ker se je zvijal od smeha. Povprašal sem ga, kaj mu je tako smešno, pri tem pa sem si mislil, da ni čisto pri pravi, ali pa, da je odstotek alkohola v njegovi krvi prevelik. Pa sem se krepko zmotil, kajti možakar je bil popolnoma pri pravi in tudi balonček za preizkušanje »sumljivih« voznikov motornih vozil se ne bi zeleno obarval. Smešni so mu bili modelarji, ki so se podili za »preprostimi aeroplančki«, takšnimi, kakršne izdelujejo njegovi otroci, ki so komaj povohali šolske klopi. »Saj je ta svet čisto zmešan!« je trdil in se tolkel po trebuhu. »Ne razumem, kako morejo biti te starine še tako otročje«, mi je dejal, ko si je nekoliko opomogel. »Letajo za modelčki, ko dvorni norčki za kraljem. Le kaj imajo od tega.« No, naj sem ga prepričeval in mu dokazoval nasprotno, kakor sem vedel in znal, nič ni zaleglo, šele ko sem ga popeljal nekoliko bliže, se je pričel za ušesom praskati in me poslušati. Uvidel je, da vse skupaj le ni tako preprosto. LETALCI V MALE 0 modelarstva in modelarski šoli v Kranja KAJ JE LETALSKO MODELARSTVO? Rekel sem že, da ni ne tič ne miš. V sebi pa ne združuje samo »atletike« (modelar pri preizkušanju svojega modela ali pa na tekmovanjih preteče na desetine kilometrov), pač pa tudi tisto, kar ga vsestransko izgrajuje, saj mora dober modelar obvladati skrivnosti konstrukcije letal, gradnje, poznati mora meteorologijo, vedeti marsikaj o motorjih z notranjim Izgorevanjem, vse to pa po- vezati s prefinjeno ročno spretnostjo, kateri sta površnost in malomarnost popolnoma neznana pojma. Tudi volja in potrpežljivost sta lastnosti dobrega modelarja. MODELARSKA ŠOLA Problem zaposlitve mladine v izvenšolskem času postaja vedno bolj pereč problem. Tudi vzgoja predstavlja poglavje zase. Morda je modelarstvo ena izmed redkih panog, ki oba problema uspešno združuje. Sprašujete po dokazih? Ti so žal premalo znani! V Kranju namreč že drugo leto deluje »Letalsko modelarska šola«. Petdeset učencev se šest ur na teden ukvarja z modelarstvom. Delavnica, v kateri mladi modelarji izdelujejo svoje modele, sploh ni taka, kot si navadno predstavljamo delavnice. Je prostorna, svetla in čista. Je učilnica. Mir kali le enakomerno rezljanje ali pa zabijanje žebljev v ša-blonske deske. Fantiči (10—16 let) so bili v svoje delo tako zaverovani, da me ob vstopu sploh niso opazili. Skrbno in pod strokovnim vodstvom učitelja^ letalskega modelarstva so oblikovali rebrca bodočega jadralnega letala. Res, da se je tu in tam še kaj zataknilo, pa nič ne de, vaja dela mojstra in trdno sem prepričan, da bo prenekateri »mojster« še prišel iz te šole. Seveda pa poleg praktičnega dela poslušajo tudi aerodinamiko in njene skrivnosti, spoznavajo se z meteorologijo ter zgodovino letalstva. Ko sem jih opazoval med predavanjem, se mi je zdelo, da besede kar požirajo, v očeh pa jim je sijala neprikrita želja po novem. Zazdelo se mi je celo, da se nekje v njihovih glavah uresničujejo želje predšolskih let, ko so fantazirali, kako bodo visoko nad oblaki pilotirali velika letala in kako bodo pogumni in ponosni. Vsi ti sni so prav v tej šoli dobili realno podobo. Minil je teden, štirinajst dni in iz reberc ter letvic so nastala krila, trup letala, rep — bližal se je težko pričakovani dan. NJIHOV PRVI TEKMOVALNI DAN Prvo lepo nedeljo se jih je dvajset, ki so modele že naredili, usedlo na avtobus z vso »pisano ropotijo«, ki je bila skrbno zavita, zaščitena in urejena. Šli so v Lesce, Pranje najlon tkanin Najlon in sorodna umetna vlakna (perlon, enkalon, gri-lon, phrilon) so na splošno zelo odporna, razen proti kislinam in kloru. Zmehčajo se šele pri več kot 160° C. Izdelki teh vlaken pridejo iz tovarne že fiksirani; celo plisirane izdelke lahko peremo brez škode za robove. Nogavice so večinoma izdelane iz posebno tankih nitk; čeprav so te zelo trdne in prožne, zaradi tankosti ne ŠČITNIKI Morda imate tudi vi v omari jopico ali pulover, ki ga sicer nosite z največjim veseljem, na rokavih pa je že tako obrabljen, da se bojite, da bodo vsak čas komolci pogledali skozi. Kako bomo preprečile nesrečo? Na notranji strani bomo z isto-barvno volno dobro prešile kritično mesto, kadarkoli bomo pa pulover oziroma jopico oblekle, bomo rokave malenkostno potegnile navzgor. Pa še ena možnost je. Na komolcih bomo prisile ščitnik iz usnja, ki bo barvno odgovarjal volni. Jopico bomo obrobili z istim usnjem in tu bo prav modni efekt. Prav gotovo bodo tako rokavi dolgo vzdržali. Usnjeni ščitniki pa so letos povrhu še zelo moderni; torej je praktično združeno z modno d uho. prenesejo grobega ravnanja in hrapavih površin. Vsa ta umetna vlakna se sicer izredno hitro umažejo, ker pritegnejo delce umazanije nase kakor magnet, po drugi strani pa jih izredno lahko peremo. Potrebno je pogosto pranje. Ozirati se moramo na barvila, od katerih mnoga ne prenesejo pranja v vroči vodi, še manj pa kuhanje in uporabo raznih kemikalij. RIBJA JUHA PO ITALIJANSKO Pol kilograma rib, 2 žlic paradižnikove mezge, 1 drob na čebula, korenček, zeleni 2 dkg sesekljane pfekajenc slanine, 1 žlička moke, sol, poper muskatni oresček, 1 ze lena paprika, petersdj, krubo ve kocke. Očiščene, oprane in osoljen: ribe du'simo v nekaj paradižnikove mezge, sesekljane čebtt le, na drobne kocke narezanega korenčka in zelerie. Nat zalijemo z 1 litrom vode, k:' kamo toliko, da prevre. Ril je kose nadevamo v dru~ posodo, juho precedimo in dr damo razpusčeno slanino, por met iz malo vode in moke, sc Urno, popopramo, dodam razkosano zeleno paprike muskatni oresček ter prevre mo. Ribje kose vložimo v jn ho. Preden ponudimo, dod mo "se sesekljan zelen peter sili. Praženc kruhove kocki, ponudimo posebej. " Peremo s pomočjo mila, brez ostrih kemikalij, predvsem brez klora in močnih belilnih sredstev. Nekaj sode ne škodi. Voda za pranje je lahko topla, a naj ne ima več kot oboC. Ne jiporabljajmo hrapave posode, niti perila ne ovijajmo, jcar ni potrebno, saj večino vode otresemo ali odce-dimo, ker se najlon 5 — 6 krat hitreje posuši kot bombaž ali volna. Potrebno pa je pogosto pranje, posebno pri izdelkih, ki se hitro umažejo, npr. nogavice ali srajce. kjer so se med seboj prvič pomerili. Najboljšim so obljubili let s pravim letalom. Ko bi jih le videli, kako so bili prizadevni! Težko vam bom opisal zadovoljstvo, ki se je zrcalilo na fantičevem obrazu, ko je visoko nad njim letel model, ki ga je izdelal sam. Kot luna je žarel, samemu sebi se je čudil in bil ponosen. Saj kaj podobnega sploh ni verjel! Pa ni bil sam tak. Vsi so presrečni s pogledi sledili letu svojih modelov. Za njimi pa so tekli tudi po tri kilometre daleč. Startali so in startali, krpali in popravljali modele, ki so po nesrečnem naključju našli samotno drevo ali kozolec. Le redki niso bili tako srečni, da bi modele odnesli domov cele. Žalostno so opazovali tisto, kar je ostalo od truda, ki so ga vložili v model. Vse se jim je podrlo in polomilo, in to zaradi neumne napake. Le težko so pozabili na nesrečen kup trsk, nato pa so se posvetili prijateljem, ki so še — vedno vlekli svoje modeie v zrak. ZRAČNI KRST Dan je uspel in po podelitvi diplom je naše mlade prijatelje čakalo tisto, česar so si najbolj želeli — let s # pravim letalom. Šest jih je prišlo na vrsto, šest najboljših — tistih, ki so si let priborili s prizadevnostjo in :: voljo. Petnajst minut je trajal en let in to je bilo dovolj, da se je marsikdo od tistih šestih »zares« odločil, , da bo postal pilot. Prvič so H leteli. Opazovati senco letala, I ki beži pod krili kot drobea M križec in preskakuje s ču- II dežno lahkotnostjo vse pre-1 preke pod seboj, to je nekaj |§ izrednega. To vam bodo poli trdili vsi, ki so že leteli. Pa-% dalo, ki so jim ga oprtali P starejši kolegi — letalci, jih je delalo za prave pilote. Minute so minevale vse prehitro in zdelo se jim je, da je od vzleta pa do pristanka minilo le par sekund. Potem so ostali le še vtisi, I polni, slikoviti, nepozabni. Oba modela sta izdelek priznanega beograjskega podjetja Eeko. — Plašč je drap barve, ovratnik je zašiljen in rokava sta dokaj ozka in vstavljena. — Obleka je v rjavi barvi, ovratnik isti kot pri plašču, poživlja pa jo 6 malih gumbov. — Prikupen komplet, ali ne? — Foto: S.Jerko PA PERSPEKTIVE V šoli vztrajno napredujejo. Nekateri izdelujejo zahtevnejše jadralne modele, drugi spet preproste motorne modele z žičnim upravljanjem. Res je, da v dveh letih ne bodo spoznali vsega, toda dobili bodo osnovo, ki j ina bo omogočala, da se po končani modelarski šoli vključijo v klubsko dejavnost, kjer bodo modelarstvo odkrivali naprej. Lahko pa bodo ostali padalci, jadralci in motorni piloti. TONE POLENEC Slovarček krajevnih imen Pa še tole: v Glasu sem pred kratkim bral Brnik (Vreme na 2. strani). To je množinski samostalnik in se piše ter izgovarja Brni- k*' Anton Lipar, Voglje 73, p. Šenčur PODBREZJE — V PODBREZJAH Tudi jaz sem med mnogimi, ki so pozdravili novo rubriko »Slovarček krajevnih imen«. Večkrat opazim napačno izgovorjavo krajevnih imen. Sliši se npr. v Podbrezju, domačini pa pravijo v Podbrezjah, ker se vas imenuje Podbrezje. Prav tako pravijo nekateri v Bistrici, drugi na Bistrici, ali v Naklu, v Naklem itd. Domačini bi morali povedati, kako govorijo. A. Šuštar, Kranj DELI VASI V STARI FUŽINI Marija Žagar iz vzgojnega zavoda v Kamni gorici nas je s svojim dopisom kar malce presenetila. »Ker ste že zadnjič objavili nekaj o Stari Fužini v Bohinju«, piše, »vam pošiljam še imena posameznih delov vasi«. Pismu je priložila pravi zemljevid Stare Fužine in pripisala imena delov vasi. Takole. jih navaja: Kvanc (Klanec) Krnevovc Medvode Zabajar (ali: Za bajarjem) Trata V koncu V vogu — zraven je Vo-govska raven. Prosimo dopisnico in do-ali kje drugje napisano mačine Stare Fužine, da Vogle. To ni prav. Pravilno nam pišejo še, od kje neka-se piše Voglje. Vedel pa bi tera manj jasna imena de-rad, ali se piše Vogljani ali lov te vasi izvirajo. Vogljanci. Urednik Naša rubrika »Slovarček krajevnih imen« je vzbudila med bralci veliko zanimanja. Vsak dan dobivamo pisma s pojasnili, kako se ime kakega kraja pravilno piše in izgovarja ali kako ga ljudje popačijo — v vsakdanji živi rabi ali v časopisih in radiu. To dokazuje, da je rubrika potrebna in da se ljudje za pravilna imena naših krajev zanimajo; boli jih, če slišijo ali preberejo napačno ime — to pa se danes pogosto dogaja. Zato ponovno vabimo vse naše bralce in sodelavce, da nam pišejo. Danes objavljamo nekaj pisem, ostala pa bodo prišla na vrsto drugič. ČIRČIČE ali CIRCE Dlje že opažam nihanje med imenoma čirčiče in čirče. V časopisih in v uradnih spisih se večinoma uporablja prva oblika (čirčiče), čeprav sem v enem samem članku v Glasu (o urbanističnem načrtu tega naselja) zasledil uporabo obeh oblik. Dejstvo pa je, da živa ljudska govorica uporablja besedo Čirče. Tako piše tudi na tablicah za hišne številke. Prav bi torej bilo, če bi ta oblika v prihodnje obveljala. Franc Belčič, Čirče 20, Kranj Pravilno: VOGLJE Zelo me je razveselilo, ko sem zasledil v Panorami »Slovarček krajevnih imen«. Ta rubrika je res potrebna, zakaj mnoga imena krajev so se že čisto spremenila. Pogosto berem v časopisih SMOJMJ* iz i*oke poroča OD PUZABLIVCU Na vidte, mutast še nism ratu, slišu sm pa, de j edn reku, de b tist, k se Smoj-ka podpisuje, žiher na kešn ster grih puzabu. Zatu sm pa mislu, de b blo pametn od puzablivcu pisat. Pa bam čist dergač zastavu, ket j tist guspud mislu, de b blo treba. Ja, j hudiču narodn, če kej puzabš. Sevide, učas j hudič mejhn viči, učas pa mal mani. Če, recima, puzabš cigarete kupt, puča-kaš, de pridiš do druge trafike al pa starije, tolk ca j ta pa fehtaš. To ni tak velk hudič. Če se pa puzabš zbudit pa na šiht jet, se pa to ulikat že bel slab neha. Na ja, pusebn velk hudič to prauzaprau nI, se še zmiri ulik Idi prepozn začne delat pa prezgodi neha. Pa j use lpo pa prou. Učas pa kešn puzab kej tak-ga narest, k se pol zlepa na da več popraut. To j pa že kar ta zaresn hudič. Neki tak nerodnga se j nardil u Lok na pustna zbota, k j bia letaš tud kulturn praznk. Sevide Lo-čani nočja bit udzadi, pa sa nardil Dan kulturnih delu-cu, to se prau po ta bolm šolmaštru pa sa nagrade talal. De b pa na blo preveč psto, sa pa še prugram zraun dal. Pa glih per pru-gramu sa ga tak polomil, de j to res- hudič, pa ta-prau, pa še velk povrh. S Prešernam sa tak nardil, ket de ga ni al pa de ga splah ni blo. Prauja, de sa čist pozabil, de b tud kešna negova pesmca lahk povedal al pa zapel. Za usak strah sa ga gor na zid, na en žebu ubejsl (de b na mogu ubedn neč rečt). Jest na vem, če j Prešern naenkrat spet tak mejhn ratu, de se ga žiher kar pozab. Merbit j pa u Lok Popevka kešn Kopitar gor zrasu, de tega našga Prešerna spet dol tlač, ket sa ga učas. Sam, sevide, zdej j pa to prepozn. Od dons pa do konc leta lahk sam od Prešerna plozaja, pa se še zmiri na bo pozabil, de sa ga za kulturn praznk pozabil. Sam men se zdi, de ta pozablivast ni bla posod glih. Na Prešerna sa puza-bil, na pustna zbota pa ne. De j use ukap kar dober hecn zgledal, sa naštimal enga takga bel pustnga moža (saj po 'besedah), k j ldem pravni, kuga baja peuci pel. Tak hecn j biu, de po mojm tistu, k j blo zadnč u Glasu, tam, k sa Ločane sprašval,. de sa Ločan vesel pa smešn Ide, na vela več za Loka, ampak za tista vas, k j ta ta smešn gospod tam doma. Na ja, na konc tistga fajnga programa sm jest šau čist zmešan damu. Per-mejduš de še dons na vem, a j zdej bel obrajtan Prešern a, pust. SMOJKA Kako so nekoč ocenjevali gospodarske Odkar obstoja, se svet deli in imenuje komu zgodi, kot se je meni, ko sem med po raznih dobah. Tako poznamo ledeno gledanjem televizijskega programa zadre- dobo, dobo jamskega človeka, dobo .suženj sko-posestniškega reda, vsako leto tudi dobo kislih kumaric, od petega do zadnjega v mesecu pa poznamo še suho dobo. Predvsem se pa današnji svet odlikuje s popevkami vseh vrst, zato bi zadnjo polovico dvajsetega stoletja imenovali tudi popevkarska doba. Popevke so, kot smo že ugotovili, vseh vrst. Največ je zelo žalostnih. Nekatere izmed njih so tako pretresljive, da so Prešernovi sonet je nesreče napram njim pravi pritlikavci, kar se tragedije tiče. Na splošno je med našimi najmlajšimi zelo veliko talentov, kar se po-pevkarstva tiče. Mnogo lažje in hitreje se naša zlata mladina, up in ponos zahajajočih in umikajočih se starinov, nauči »Bele rože,iz Aten«, »Čao, čao, bambina« ali pa katerokoli domačo ali tujo popevko, kot pa abecedo in vseh štirih osnovnih računskih operacij. Popevke so na splošno zelo v srce segajoče, zlasti še na televiziji, kjer lahko občutimo vso njeno globino in tragiko izvajalca. Ni čudno, če se mal. Nenadoma sem se zbudil in zavpit »Kc, marš! Frdamani mački, se že spet ženijo!« Mladi poslušalci krog mene pa v krohot. »Ti se pa res ne spoznaš na moderno glasbo, oče!« No, če je že tako, da mora biti današnja pesem resna in otožna, potem je prav, da tudi upokojenci dobe svojo popevko. Razpišimo natečaj zanjo. Moja se takole glasi: »Četudi kdo je penzjonist in čeprav ne pleše tvvist, jurje vendar potrebuje, da se nasiti in obuje. Žalibog je ta penzjon, kakor zmrznjeni beton. Zmeraj nekaj se zatakne, redko nam se kaj primakne. Ti pa čakaš vdan in nem, kdaj te reši nov sistem. Krompir in repa brez mesa, to je penzjonski ča ča ča.« Vaš LIPE Vsi vemo, kakšen kompleks raznih vprašanj predstavlja današnje gospodarstvo in nedvomno je tudi nekoč bilo tako, le da so gospodarstvo ali gospodarske razmere obravnavali drugače. Vse so jemali bolj lahko. Pravzaprav je obravnavanje ali pisanje v kroniki iz Lu-čen vzeto dokaj lahko in brez iskanja globjih vzrokov za razne bolj socialne probleme, kot pa gospodarske. Prav mikavno je pogledati tako razdelitev vaščanov po premoženju ali pa kako pisec pripisuje vso krivdo za zadolžitev zapravljivosti in velikim dotam. Sicer pa poglejmo, kako pravi: »V Lučinah je na številu 15 celozemljakov, 10 polovičar-jev in 8 tretjinarjev; vsi drugi so (stari) hišniki ali novo- razmere preužitnine, katere mora mladi gospodar oprtati na svoje rame. Seve ko se kdo ženi, vidi cel svet v samih rožicah ter si zida zlate gradove v oblake; ko pa pozneje sprevidi, da si je naložil bremena, ki jih zmagovati ni v stanu, mine gospodarju pravo veselje do dela in varčevanja, pa začne po malem zapravljati — in posestvo propada in leze čim dalje bolj pod pot. Tudi so bile gospodarske razmere nekdaj vse drugačne kakor so danes.« To je tudi vsa socialna kritika, če tako rečemo, ki je sicer resnična, niso pa nanizani globlji vzroki, temveč: hišarji ter nekaj malo gostov »Včasih je dobival kmet do-ali gostačev. Kar njihovo Dre ter zanesljive posle po premoženjsko stran zadeva ceni, ki so kaj časa pri hiši je ena tretjina večjih poset- ostali ter se privadili delu in mikov v dobrem, druga tret- domačih ljudi. Tudi je imel jina v srednjem in tretja vsak- večji posestnik svojo bolj v slabem gmotnem sta- kočo ter po eno ali dve bajti, nu — torej več ali manj zadol- torej doma dovolj delavnih žena. Zadolženja kriv je vča- moči in pa po ceni.« V teh sih zanikrno gospodarstvo nekaj vrsticah je zabrisana ali pa tudi zapravljanje; naj- vsa tragedija kočarjev in večkrat pa prevelike dote in bajtarjev, kmečkega polpro-————^————— letariata in proletariata, ki je počasi že iskal zaposlitve as romati Lepenkasto krinko in rdečkaste oči je prestavljal prepričljivo, ko da želi reči: »Poglejte in jaz ga rešujem za vas,« Franziska mu ni odgovorila, mirno je vstala, Patrick naj ugovarja, če hoče, toda Patrick mu ni ugovarjal, čudno, nenadoma ni več mali, črni hudič. V troje so sledili Kramerju, ki je odšel pred njimi, skozi steklena vrata, po hodniku v majhno^edilnico, kjer so spet zaslišali ročk and roll, toda zdaj le še kot oddaljeno ritmično topotanje. Zato je pa tukaj televizijski sprejemnik rohnel z reklamno oddajo milanskega večernega programa, v sobi, ki je bila prazna, če izvzamemo bradatega mladeniča, ki je bral knjigo in ga hrup očitno ni motil. Kramer je stopil k sprejemniku in ga zaprl. Bradač je dvignil pogled, vendar je molčal, pokimal je Patricku, Patrick pozna tod vsakogar, in ko da jo je priklicala tišina, je iz kuhinje poleg jedilnice stopila gostilničarka. »Večerjati želimo, Giovanna,« je rekel Kramer, »kaj imate danes?« »Manzo bollito,« je rekla ženska, »rdečo solato, pa bel fižol.« »Imaš ostrige, najprej?« je vprašal. Prikimala je. »Parle t-il francaise?« je vprašala Franziska, obrnjena k Patricku, medtem ko se je Kramer z gostilničarko pogajal o večerji. »Je ne crois pas,« je odvrnil Patrick. Nadaljevala je v francoščini, »čemu mi poprej niste povedali, da je v Benetkah? Čemu le to, da ste ga videli? Čemu mi niste povedali, da z njim občujete? Da se vsak dan srečujeta?« »Ker bi sicer ne šli z menoj,« je rekel Patrick. Govoril je brez poudarka, le ugotavljal je in nič več. Molčala je in ga nemo gledala. »Govorita mirno dalje v francoščini,« je v nemščini dejal Kramer, »niti besedice ne razumem.* Premolknil je pa nadaljeval: »Toda, če ste dami preveč povedali o meni, utegnete doživeti hudo nevšečne posledice, O'Mallev.« »Ste slišali,« je vprašala Franziska. Brez obotavljanja se je obrnila h Kramerju. »Skoraj vse vem o vas, Kramer,« je rekla. Patrick se je z obupno kretnjo dotaknil Fran-ziskine roke. Kramer pa jo le pogledal. Čez nekaj sekund je dejal: »Škoda. Bili ste mi všeč.« »Nekaj je narobe z menoj,« je rekla Franziska, »če sem všeč človeku vaše vrste.« Prišla je gostilničarka s skledo ostrig, posedli so okrog mize, Franziska je sedla nasproti Luigi-ju, ki se je še vedno jezil. Kramer je sedel nasproti Patricku, vsi so bili v plaščih, z izjemo Luigija, ki ga ni nosil. V jedilnici je bilo pretopio, obiskovali so jo le priložnostni gostje, prostor je bil vlažen in mrzel pa malce umazan. Počakali so, dokler Giovanna ni prinesla krožnike in majhne vilice za ostrige. Zašla sem v past, prav, da sedimo v plaščih, večerja bo tako le polovična, morda je tudi past polovična in se bom spet izmotala? »Odpirati jih morate z rokami,« je rekel Kramer. »Vidite, takole!« Iz sklede je vzel eno črnih majhni hostrig in jih poka- zal, kako se odpirajo, tako da se lahko z vilicami posname meso. Tudi roke je imel bele, prekrite z belkastimi dlačicami. Vzela je ostrigo, niti grižljaja ne bom zmogla. Kramer je nenadoma postal, ko da se je nečesa domislil; z roko je segel prek mize in razgrnil Patrickov plašč. Patrick se je prestrašen zdrznil. Franziska je videla, da je danes pod plaščem nosil moder študentski suknjič Športnega kroja, toda Kramer je bil hudo nagel, pograbil je enega od zlatih, lesketajočih se gumbov in ga krepko stisnil z dlanjo. »Kaj hočete,« je izustil Patrick. »Takoj me izpustite!« Luigi mu je hotel pomagati, segel je h Kra-merjevi roki, toda Kramer ga je otresel s trzajem mišic. Najbrž je hudo močan. Kramer je dejal: »Ne igraj se, malček!« z naglo, blago, skoraj nežno kretnjo odtrgal gumb in ga položil zraven Franziskinega krožnika. »Čisto zlato,« ji je rekel, »le poglejte ga, iz čistega zlata je, O'Mellev mi je sam povedal pred nekaj dnevi. Pojasnil mi je, da postanejo medeninasti gumbi prehitro neugledni.« Spet je pričel odpirati ostrige. »Takšen je pač,« je rekel, »šport ni gumbi iz težkega zlata.« Skakal je iz razpoloženja v razpoloženje. »Gumb vam podarim. Spominek na današnjo večerjo. Saj menda soglašate O'Mallev, ali mar ne?« Franziska je pogledala bradatega mladeniča, ki pa ni ničesar opazil, porinila gumb k Patricku, ki je nem sedel pred krožnikom, plašč je imel še vedno odpet in Franziska je strmela v odtrgan eniti študentskega jopiča, kjer je bil nekoč gumb. v industriji, kar se odraža v kroniki:« Zdaj pa so posli jako dragi pa zraven še leni, neubogljivi ter nezanesljivi (zanimivo!) in črez eno leto ne ostane kdo zlepa pri isti hiši. Da, hlapcev sploh ni mogoče dobiti (danes tudi ne!); koče so zvečine prodane, bajte podrte — tako je kmet navezan na drage ter razvajene delavce, od katerih razvajene delavce, od katerih je docela odvisen. »če ste pazljivo prebrali ta odlomek, ni treba nikakršnega komentarja; takorekoč vsa socialna nasprotja in protislovja tedanjega časa izpred šestdesetih let so zajeta v teh skopih besedah. Spomnili bi se samo na Tavčarje-~ ve slike iz Loškega pogorja ali pa pretresljive opise pisatelja Plestenjaka, pa bi nam ta podoba vstala zaokrožena pred očmi. Pisec kronike zaključuje to poglavje, ki mu je dal naslov »Gospodarske razmere«, takole: »O gospodarskih razmerah bi se dalo še mnogo pisati, pa to bi nas vodilo predaleč in taka in enaka vprašanja se danes (ob pisanju kronike) dovolj razpravljajo v gospodarskih ter drugih listinah.« , -r— - ~ A. PAVLOVEC V tretji vitrini so pokazane Novice z dne 10. januarja 1849 in z dne 17. januarja istega leta, kjer je vest o pesnikovi bolezni in Prešernov popravek. Nadalje vidimo pesnikovo oporoko z dne 6. februarja 1849, mrliško matico kranjskega žup-nišča z vpisom pesnikove smrti in Novice z žalostno novico z dne 14. februarja 1849. V četrti vitrini je zapuščinski akt, iz katerega točno razvidimo, kaj je pesnik ob smrti posedoval in katere knjige je imel v svoji knjižnici. Tu je tudi prošnja doktorja Rudolpha, iz leta 1849, ki je bil varuh Prešernovih otrok, nadalje zapisnik o konvokacijskem adiktu, Blasnjkov obračun za Poezije iz 1.1853, »Geld-Journal« z zbirko prispevkov za nagrobnik in potrdila o izplačilu dediščine. V naslednjih štirih vitrinah je prikazano prešernoslovje od prvih zapiskov v časopisu češkega muzeja iz 1.1832, preko Laibacher .Zeitung z dne 15. marca 1.1851 in Letopisa Matice slovenske iz 1.1875, Klasja iz 1.1866, Perma, Levca, Zupana, Celestina, Aškerca, Ilešiča, Merharja, Je-lovškove, Gangla, Avgusta Zigona pa do Prijatelja, Pintarja, Ozvalda, Grafenauer- Kranj Prešernu Ob otvoritvi Prešernovega \ spominskega muzeja ja, Puntarja, Franceta Kidriča, Vrhovnika, Ovna, Žontarja, Finžgarja, Koblerja, Zi-herla, Vidmarja, Urbanca, Gspana, Slod-njaka, Trdine, Smoleja, Calvija, Ludvika in do najnovejših edicij. V deveti vitrini so razpostavljene Prešernove Poezije v raznih izdajah po letu 1846, ki so prvič izšle. Tu so izdaje in prireditve Poezij in posameznih pesnitev iz 1.1893, Fischerjeve iz 1.1896, Krasotna izdaja iz 1.1.900, Pintarjeva iz 1.1914, Aškerčevi iz 1.1902 in L1913 ter faksimilirane izdaje iz 1. 1909. Tu vidimo še Krst pri Savici iz 1.1920, Glonerjevo Antologijo iz 1.1922, Plečnikov Sonetni venec iz 1.1926, Zbrano delo, ki sta ga uredila Pirjevec in Glonar, Gladnikov Krasnopis Krsta pri Savici in Sonetnega venca ter Malešev Sonetni venec iz 1. 1937. V deseti vitrini so prikazane novejše izdaje Poezij in drugih Prešernovih pesnitev. Tu so miniaturne izdaje iz let 1939, 1946, 1950 Strunam iz 1.1940, partizanska izdaja Uvoda iz Krsta pri Savici iz 1.1943, Zdravljica iz 1.1944, Slodnjakove poezije iz 1.1946, Poezije, ki sta jih priredila Rupel in Gspan 1.1949, Debenjakov uvod h Krstu pri Savici iz 1. 1950, Slodnjakovo poezije iz 1.1950 z Jakčevimi ilustracijami, Malešev Sonetni venec iz 1.1959, Krst pri Savici iz 1.1959, Pirjevčevo Delo iz 1.1959, Slodnjakove pesmi in pisma ter Pesmi sitega prireditelja v 1.1962. V enajsti vitrini je prikazano Prešernovo delo v izboru časopisov in drugih periodik, od Kranjske čbelice, Ilirskega lista, Novic do Carniolie. Izbor obsega obdobje od 1. 1827 do 1. 1848. Vmes sta tudi faksi-milirana separata iz Ilirskega lista, Gazele iz 1. 1833 in Sonetni venec iz 1. 1834. Dodan je še Krst pri Savici iz 1. 1836 in Poezije iz 1. 1847, žal, brez akrostiha. V dvanajsti vitrini so zbrani nam dosegljivi prevodi Prešernovih pesmi v samostojnih izdajah, torej ne prevodi v posameznih antologijah in listih. Tu je Peunov nemški prevod Krsta pri Savici iz 1. 1866, Pasejeve Lieder iz 1. 1869, Germonikov nemški prevod dveh balad iz 1. 1871, Kor-šev ruski prevod Stihotvorjenje iz'1. 1901, Funthov Sonet ten Kranz iz 1. 1901. Vidiče- ve Poesion h. I. 1901, italijanski, esporant« ski in srbski prevod Poezij, slovenski pre> vodi Prešernovih nemških pesmi, bolgar* ski prevod Sonetnega venca in angleška priredba izbora 'Prešernovih pesmi Seleo tions of poems. Tu je še 18 raznih tiskov in~dve sliki Ane ter njene in Prešernove hčere Erneste Jelovšek, ki je živela do I. 1917. V trinajsti in štirinajsti vitrini bodo zagledali Prešernovi častilci najdragocenejše — rokopise njegovih-čudovito lepih pesmi. Tu zremo Slovo od mladosti. Novo pisarijo, Ihr hortet..., Pesem od zidanja; cerkve na Šmarni gori, Parisino, Gioso, Dem Andenken des Matthias Zhop, Jezike vse... An boser \Vunde Ieidend, Krst pri Savici, Vso srečo ti želim, Pevcu, Romarsko, Zdravico ob novini 1844, Nebeško procesijo, Judovsko dekle in V spomin Andreja Smoleta. V petnajsti vitrini vadimo ganljivo Pismo staršem, ki ga je napisal mladi Prešeren z Dunaja, nadalje pismo Čopu in Ka-stelicu iz Celovca, fotokopijo Prešernovega pisma Čelakovskemu z dne 14. marca 1833; slede še pisma Poklukarja, Bleivveir su in Blasniku iz let 1834, 1846 in 1847. V zadnji, šestnajsti vitrini so razstavljene Poezije iz 1. 1846 v treh oblikah; kot revizijski rokopis, kot tiskarski rokops in kot v bel pergament vezana knjiga. Ta primerek je pesnik daroval svojemu drugemu pisarju v Kranju, Primožu Šok! ću. To potrjuje pripis Šokličeve vdove Katarine v knjigi. Šoklič sam pa je podpisan na naslovnem listu. Vseh rokopisov, knjig, listin in drugih eksponatov je v vitrinalu213 kosov. Obiskovalca bi radi opozorili še na originalne slike. Tu je Goldensteinova upodobitev pesnika, ki jo je napravil po spominu 1. 1850. Slika ni velika, meri le 20,5X25,7 cm in predstavlja pesnika v letih, tik pred odhodom v Kranj. Čudovite žive barve ne more prikazati nobena reprodukcija. Zato je pogled na ta original zares doživetje. Slika je izdelana z oljnimi barvami na usnjeni podlagi. Slika je že skoro stoletje v lasti Levčeve rodbine. Druga pomembna upodobitev pesnika ti *f i% *irik i-M * 7.1 Naslovna stran Prešernovih Poezij je Koželjeva. Tudi ta je narisal Prešerna po spominu in to šele 1. 1S62. morda po kaki prejšnji skici. Ni pa slika dovolj dokumentirana, vsaj tako ne kot Goldensteinova. Risba s svinčnikom, formata 33X45,5 cm, predstavlja cstare'ega. zagrenjenega in zamišljenega pesnika. Nadaljevanje prihodnjič) t 8878 Zaklad Pođ Blegošem V revni koči pod Blegošem je živel oglar, ki je imel tri sinove. Ker je bila doma revščina, so vsi trije bratje odšli po svetu, da obogateli in na stare dni brezskrbno živeli v očetovi koči. Prvi je zapustil dom in se napotil v svet najstarejši brat, ki je bil plah ko zajec; zato mu je oča pred odhodom dejal: »Pogumen bodi, pa se ne boš pogubil!« Sin je pokimal, objel očeta in odšel. Pot ga je vodila skozi blegoške hoste. A še preden je dosegel vrh Blegoša, je v gozdu srečal škrata, ki je vekal, da bi šel rad domov, a da se ne upa, ker se boji lisice, ki bi ga požrla, če bi ga zagledala. ^ »Kaj naj storim s teboj?« je vprašal prvi brat. »Dvigni me in odnesi, kamor ti bom kazal pot!« je zaželel gozdni škrat. Prvi brat je dvignil škrata na rame, potlej pa hodil in hodil, kamor mu je škrat kazal pot. Ko pa je prišel do brezna, ki se mu dna ni videlo, je pedenj možiček spregovoril: »Oj, prvi brat, zdaj pa kar z menoj vred skoči v prepad! Na dnu prepada je moj grad. Tamkaj te bom obdaril, da boš do konca živih dni bogat.« Plašljivi prvi brat pa je vrgel škrateljna v prepad, sam pa je nadaljeval pot. A nikoli več ga niso videli ne oča ne dva brata. V temni noči je zašel v prepad in se ubil. Drugi je šel drugi brat v tuji svet srečo iskat. Ker je bil tudi ta plašljiv ko jagnje, mu je oča pred odhodom rekel: »Bodi pogumen, da te na poti ne bo doletela zla usoda, ki je pogubila tvojega brata!« Sin je pokimal, objel očeta in brata ter odšel. Pot ga je vodila skozi blegoške hoste. A ko je spešil navkreber, je pod vrhom Blegoša srečal gozdnega škrata, ki je jokal, da ne more oditi sam domov, ker ga je strah pred volkom. »Ce me odneseš po poti, ki ti jo bom kazal, te bom doma bogato nagradil,* je gozdni škrat obljubil drugemu bratu. Drugi brat je dvignil pedenj možička na rame in ga nosil in nosil, dokler nista prispela do globokega brezna, ki se mu ni videlo dna. »Oj drugi brat, zdaj pa z menoj vred skoči v prepad, kajti na njegovem dnu je moj grad!« je rekel škrat. »Tamkaj te bom obdaril, da boš bogat do konca svojih živih dni.« Drugi brat pa se je ustrašil globočine, zato je pedenj možička vrgel v prepad, sam pa je odšel dalje, še danes pa nihče ne ve, kam je zašel in kje je preminil, ker se nikoli več ni vrnil v očetovo kočo. Nazadnje je šel na pot še tretji brat, ki je bil molčeč in skromen človek, pogumen pa tako, da se ni bal ne volka ne medveda. Pred odhodom je objel starega očeta, in del: »Oj, oče, če bom v tujem svetu zabogatel, se bom vrniT domov pod vaš krov in bova srečno živela. « »Le pojdi sinko in zdrav se vrni!« se je oče poslovil od njega. Tudi tretji brat je v blegoških hostah srečal pedenj možička, ki je vekal, da se ne upa oditi sam domov, ker se boji medveda. Tretji brat je pobral pedenj možička s tal in ga na rokah odnesel do globokega brezna, kjer ga je gozdni škrat zaustavil ki dejal: »če skočiš z meno/ vred vlprepad, kjer na njegovi dnjači stoji moj grad, te bom bogato nagradil.« Tretji brat, ki je bil pogumnega srca, si je mislil: Če se pedenj možiček ne boji, da bi se ubil, se tudi jaz ne-J?om ubil. — In se je pognal v brezno. A glejte! Namesto da bi zgrme! v globino, je lahek ko peresce lahno, lahno plaval po zraku, dokler ni pristal na dnu prepada, kjer je gozdni škrat zares imel svoj grad, ki ni imel ne oken ne vrat... Zdaj mu je pedenj možiček velel: »Vzemi brezovo metlo in pometi stezico okrog gradu!« Tretji brat je storil, kar mu je ukazal gozdni škrat. Ko pa je vse smeti pometel na kup, mu je škrat dejal, naj smeti pobere v klobuk. »To smetje ti darujem, ker si me prinesel domov!« je končal škratelj in zabrlizgal na prste, da je priklical ogromnega orla, ki je ponesel tretjega brata iz prepada. »Slabo plačilo je to,« je domov grede godrnjal tretji brat. »Oče se mi bo smejal, ker sem v tujem svetu prislužil zvrhan klobuk peska in smeti.« , Doma pa je stari oča zatarnal: »Le kje si, sinko, hodil tako dolgo, da te ni in ni bilo domov?« »Saj sem bil z doma komaj en dan,« je odgovoril tretji brat, ki ni vedel, da je minilo že sedem let, odkar je zapustil domači svet. In še je povedal očetu, kot je hodil in kaj je delal v podzemskem svetu. »Tole mi je pa gozdni škrat daroval,« je končal pripovedovanje in iz-tresel iz klobuka na mizo pesek in smeti. A kako se je začudil) ko je videl, da je iz klobuka iztreset samo zlato! Tako je tretji brat v podzemskem svetu zabogatel. In dokler je živel, je bil bogat ko med-ved kosmat... LOJZE ZUPANC Otroci v svetu OTROK — VELIKAN V mestu Dardu, v sovjetski republiki Azerbejdžanu živi dvanajstletni deček, ki je težak več kot 150 kg. Njegovo ime je Tofek Mah medo v. Že od svojega rojstva je »otroški velikan«. Tofek ima višino odraslega človeka. Močan pa je tako, da premaga najmočnejše ljudi tega kraja. PREPARATOR PTIC Trinajstletna Japonka Le-ita Pakima iz Tokija je znana kot velik mojster prepariranja ptic. že tri leta tako vestno polni ptice s travo, da se ji čudijo celo mnogi izkušeni mojstri v tem delu. Le-ita je napravila kolekcijo, okoli 60 raznih ptic, med katerimi so nekatere tako majhne, da lahko stoje v škatlici za vžigalice. VEVERICA JE NJEN NAJBOLJŠI PRIJATELJ Enajstletna Palma Taimg iz ameriškega mesteca Fray-ton ima majhno veverico. Našla jo je v gozdu, ko je bila še mladič. Nahranila jo je z mlekom s pomočjo male cevke. Osem tednov je bilo potrebno, da si je veverica opomogla. Sedaj se je tako navadila na Palmo, da je menda ne misli več zapustiti. Naša telesna višina Ko se otrok rodi, ni daljši kot pol metra in seže odraslemu človeku komaj do kolen. V prvih 20 letih se človekova višina poveča za več kot trikrat in doseže približno velikost 170 centimetrov. Potem človek raste še naprej, toda veliko počasneje. Šele v 40. letu ima popolno višino in tedaj rast preneha. Potem se prične zmanjševati: vsakih deset let za en centimeter. To zmanjševanje nastaja v glavnem zaradi sušenja« hrustanca v sklepih in hrbtenici. Torej med kostmi sklepov in členi hrbtenice so plošče hrustanca, ki ublažijo trenje med hojo in premikanjem nasploh. Po 40. letu se hrustanec začne postopoma sušiti, kosti se zaradi tega približujejo in zato se višina zmanjšuje. VRes pa je tudi, da se lahko včasih človekova višina tudi poveča. Ko bolnik po daljši bolezni zopet vstane, »zraste-.-, ker hrustanec ni bil pod pritiskom vretenc in zato raste. To je podobno kavču, ki ima nove vzmeti in bo tako višji, dok- POLETJE — Narisala 10-letna Mirna Pavlovec, osnovna šola Skofja Loka ler se vzmeti pod pritiskom ne bodo skrčile. Tako se bo tudi hrustanec človeka, ki je ozdravel, kmalu sesedel pod telesno težo. Iz istega razloga smo vsako jutro nekoliko višji kot prejšnji večer in se čez dan zopet zmanjšamo. Moja šola Osnovna šola »Tone čufar« na Jesenicah je v novem poslopju. Nam pripada ena polovica stavbe, druga pa osnovni šoli »Prežihov Vo-ranc«. Malo čudno je, da sta v eni stavbi kar dve osnovni šoli. To je zato, ker je učencev za eno Šolo preveč, saj nas je na obeh šolah blizu 2000. Stavba je zelo lepa, učilnice so svetla in moderno opremljene. Imamo tudi veliko telovadnico, poleti lepo šolsko telpvadišče in v neposredni bližini odprto kopališče. Tu sem najraje, ker je plavanje moj najljubši šport. Ker je učni program sedmega razreda zelo obsežen in zahteven, v prvem polletju tega šolskega leta nismo dosegli zadovoljivih' uspehov. Odličnih v razredu sploh nimamo. Prav dobri so bili štirje, dobrih je bilo deset, štirje so bili zadostni i^ kar dvanajst nezadostnih. Sklenili smo, da se bomo v drugem polletju bolje učili in s tem pokazali profesorjem, da smo jim hvaležni in da se lahko učimo, če hočemo. Dušica Ulaga, Jesenice Pridi črni brat Piše Amerikanka Shirlev Cl&rke Težko je danes govoriti o Ameriki, ne da bi govorili o Martinu Luthru Kingu in o desetih odstotkih prebivalstva Združenih držav, ki zaradi črne barve svoje kože £e vedno niso našli prostora pod demokratičnim ameriškim soncem, »črnska revolucija«, kot ji pravijo, je bila nujnost. Nujnost sveta, v katerem je padel od strela borec za pravice človeka (tudi črnega) John F. Kennedy, v katerem je imenovanje vodje črnskega gibanja Martina L. Kin-ga kot kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za mir dvignilo mnogo ogorčenih glasov... in v katerem si je film le redko upal pogledati črnskemu problemu v obraz. Med redke ustvarjalce, ki so z objektivno kamero skušali ujeti konček resnice o ameriškem črncu, se je zdaj uvrstila režiserka iz neodvisne newyorške skupine Charlev Clarke, znana po uspelem filmu »Zveza« (The Connection), s katerim je imela tudi precejšnje cenzurne težave. Svojemu noemu filmu je dala naslov »Hladni svet« (The Cool World), zapisali pa so tudi nekaj njenih misli o njem. Ker so iskrene in pogumne, vam jih nekaj posredujemo. ČRNI GETO Harlem, ZDA, leži na sami konici otoka Man-hattana in kar neverjetno se zdi, da se Peta avenija, ena najelegantnejših in najlepših stanovanjskih in trgovskih avenij na svetu, res končuje v najbolj umazani ne\vyorški četrti. Peta avenija med 115. in 120. cesto, med avenijama Lenox in "Madison (prav tu je strogi center harlemskega geta) je prizorišče »Hladnega sveta«, tu smo posneli naš film. V Združenih državah so črnski geti na Severu v mnogočem bolj vznemirljivi kot tisti na Jugu, zakaj že samo dejstvo, da obstojajo, izpričuje žalostno resnico, da črnec, na severu in na jugu, na vzhodu in na zahodu nima socialnega ne ekonomskega ne psihološkega položaja v ameriškem »dobrem življenju«. Zanj ni mesta, kamor bi se lahko zatekel, in ne mesta, kjer bi se lahko dvignil. Slavna ameriška»topilnica ras« ni zanj, ker je črn. Za mladega fanta ali dekle, ki se skuša dvigniti v tem getu, je edini odgovor, »igrati hladno, predrzno igro«. Življenje ulice je njegov ali njen način življenja. Ideali in vrednote ulice so njihovi ideali in vrednote — in junaki ulice so »hladni«, če si »hladen«, ne jemlješ nikomur in si dobiš, kar moreš. Tvoji junaki so najbolj »hladni« od vseh: spretni gangsterji, »mački«, ki imajo denar in spoštovanje ulice, pa čeprav to spoštovanje izvira iz strahu. Ti so se iz življenja naučili, da zanje ni »dobrega življenja« belih ljudi. ri-> bi se »prebili«, morajo »ljudi« premagati — jufeljce in bele gospodarje iz mesta, pravzaprav ves beli svet, ki je vse od njihovega rojstva prepričan, da iz njih ne more biti drugega, kot lopovi in gangsterji. Kot pravi eden od fantov v filmu: »Če ravnajo z menoj, kot da sem govno, potem to tudi bom.« PRAVICA, BITI ČLOVEK Vse to sem napisala, ker se ob tem zavedam, da je črno ljudstvo po vsem svetu in končno tudi v Ameriki danes na pohodu. Svobodo hočejo, ne samo ekonomsko svobodo, ampak še bolj važno socialno kv psihološko svobodo — pravico, biti človek med dragimi ljudmi. V tem vzdušju je nastal moj film — in v prepričanju, da se bomo mi »beli«, če bomo spoznali, kakšno je /ivlienie črnca v ameriškem eetu. nridružili na- šim črnskim ameriškim rojakom in ustvarili resnično bratstvo. Predolgo že smo krivi strašnega zločina. Moj film kaže posledice nekaterih od teh zločinov. Napravljen je bil v upanju, da bomo ustavili te zločine takoj zdaj — ne v neki daljni bodočnosti, ampak zdaj. V filmih skoro da ni bilo poskusov, realistično obravnavati črnca. Hollywood je vedno prikazoval črnce v nekakšnih fantazijah, kot »Ko-čica v oblakih« ali »Zeleni pašniki« — stalno si prizadevajoč, da bi ohranil sliko črncev kakršne bi hotel imeti: »srečne pojoče otroke«. Kdaj boš videl svojo pravo podobo v filmu, črni Američan? Snemanje »Hladnega sveta« je bilo zaradi tega in mnogih drugih vzrokov zelo težko. Kot črnski pisatelj in igralec se je moj soavtor Carl Lee zavedal odpora producentov do snemanja filmov o črncih. Njihov odgovor je, da »filmi o črncih niso komercialni«. Nihče ne bo hodil v kino, da bi gledal dva črnca, kako se poljubu-jeta.« V »Hladnem svetu« obravnava črnce kot človeška bitja, kot ljudi, v katerih se zrcali njihovo poreklo in njihovo okolje. Pokazala sva," kako pritisk vsiljene segregacije (prisiljeni so, da živijo ločeno od svojih belih ameriških rojakov) iznakazi življenje skupine mladih fantov, ki na pragu moškosti odkrijejo, da je njihova edina možnost — geto in tisto, kar življenje v getu nudi. To pripelje do njihovega dokončnega zloma kot otrok in kot potencialnih mož, ki bi biM zmožni odierati konstruktivno vloaro v družbi. PRVI V HARLEMU Harlem je delček Amerike, ki ga po imenu pozna ves svet. Zato se sliši neverjetno, da je •najin film prvi, ki je bil kdajkoli posnet tam! In vendar je res. (»Hladni svet« sta.Clarke in Lee s snemalcem Bairdom Brvantom posnela z razmeroma skromnimi sredstvi neodvisnega producenta Wisemana v dveh letih. Glavni igralci v filmu so skupina nadarjenih črnih fantičev iz Harlema, ki so bili tudi važen vir scenaristu Leeju. Zaradi dela z amaterji je bilo v filmu mnogo tudi improvizacije, ki je sploh značilna za newyorško skupino. Mimogrede: tudi njen najuglednejši predstavnik John Cassavettes je s svojim prvim filmom »Sence« segel v ameriško rasni problem — življenje Puertoričanov!) Moj novi film je bil končan pred nekaj me« seci, v zadnjih mesecih pa se je v naši deželi marsikaj zgodilo. Mogoče bo tudi naš film še pospešil ta proces. Upamo tako. Neka revija je pred kratkim objavila članek »Sto najbogatejših ameriških črncev«. Bili so zdravniki, odrski ljudje in lastniki pogrebnih zavodov — in še mnogi drugi, ki skušajo uspeti v poslovnem svetu. Mogoče pet ali deset tisoč črncev v Združenih državah res najde pot iz bede; toda mi smo misliil na ostalih petnajst milijonov. Mislim, da bi se črnci morali poročati z našimi sestrami in brati in z našimi materami; odgovor na tako imenovano črnsko vprašanje v Združenih državah je popolna integracija na vseh ravneh. Ne verjamem, da bi zadostoval ekonomski preobrat k boljšim službam za črnce in k spodobnemu ravnanju z njimi v hotelih. Priti mora do popolne psihološke in socialne osvoboditve »ZASEBNO ŽIVLJENJE« francoskega režiserja Louisa Mallea (Ljubimca) je zgodba o hitrem vzponu in življenju sodobne filmse zvezdnice, v katerem ni mesta za takoimenovano zasebno življenje. Samo sebe je zaigrala Brigitte Bardot, ob njej pa je med drugimi nastopil tudi Marcello Mastroianni. »ALI SO šE ANGELČKI?« je naslov prikupne in duhovite švedske barvne komedije o mladi ljubezni, ki vedno zmaga. Igrata Christine Schol-lin in Jarl Kulle. »GORINGOV ŠOLSKI PRIJATELJ« je Heinz Ruhmann, pošten nemški človek, ki niti v Hitlerjevi niti v povojni Nemčiji ne najde lahko svojega prostora pod soncem. V tej družbeni drami Roberta Siodmaka igrajo še Lonnv von Friedel, Ernst Schroder. in Mario Adorf. Slika iz film« »Zasthno livlienie« RADIJSKI VEUA OD 15. DO 21. FEBRUARJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 15. februarja 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola -a nižjo stopnjo — 925 Zimsko veselje — 9.45 Solistična zab. glasba — 10.15 V ritmu pcflke in valčka — 10.35 Zbor Robert VVagner poje najlepše pesmi o morju — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Od tod in on-dod — 13.30 GlaAeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo iri pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje moški zbor »Zarja« iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — _ 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 'Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dvajset minut priljubljenih popevk — 2020 Usodni Toledo — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta — 20.15 Harmonika in kitara — 20.45 Glasbeni večeri — 22.10 Zaplešimo v sobotno noč NEDELJA — 16. februarja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.46 Majhen koncert — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Prenos zabavno-glasbene matineje iz Kranja — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Godala v ritmu — 12.05 Naši poslušalci čestitajo- in pozdravljajo — II. — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov — 15.05 Nedeljski mozaik zabavne glasbe — 16.00 Humoreska' tega tedna — 16.20 Domače melodije in napevi za prijetno nedeljsko popoldne — 16.45 Zabavna glasba — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.20 Glasba iz znamenitih oper — 19.05 Glasbene raz- glednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Skladatelji v spominu svojih sodobnikov — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Iz sodobne vzhodnonemške, romunske in češke glasbe DRUGI PROGRAM_ 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih — 13.10 Znameniti pevci v priljubljenih operah — 14.00 Melodije iz filmov in glasbenih revij — 14.30 Miniaturna portreta iz Amerike — 15.05 Iz znamenitih baletov,.— 19.05 Simfonija v C-duru — 19.4S Plesna orkestra bolgarskega in madžarskega radia — 20.14 »Rudo poema« — 20.45 Di-vertimento — 21.00 V nedeljo zvečer — 22.10 Jugoslovanska komorna soareja PONEDELJEK — 17. febr. 8.05 Slovenske narodne pesmi poje oktet bratov Pir-nat — 825 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta Nada Vidmar in Mirko Brajnik — 10.15 Pianista Vandrovic in Axolred — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 .Kmetijski nasveti — 1225 Zvočni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 18.45 Svet tehnike — .19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert mladih glasbenih umetnikov — 21.35 Komorna medigra — 22.10 Popevke za vas — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine — 1920 Figarova svatba — 20.10 Zvočni portret ansambla Terrv Savdor — 29.45 Violinske skladbe — 21.00 Za oddih in za zabavo TOREK — 18. februarja 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Nekaj domačih v zasedbi harmonike, kitare in basa — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Majhni instrumentalni ansambli — 9.45 Pesmi Marijana Lipov-ška — 10.15 Helmut Zacha-rias s svojim orkestrom — 10.40 Opera »Lohengrin« 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne — 13.30 Iberia — simfonična suita — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Poslušajte harmonikarski zbor »Svc-bode« iz Šentvida — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dunajske melodije — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotj-ih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mariborski komorni zbor poje — 2020 Radijska igra — 21.11 Med našimi novimi glasbenimi posnetki — 22.10 Melodije za lahko noč Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika — 19.20 Plesne miniature — 19.30 Veliki pianisti — 20.00 Po svetu jazza — 20.45 S koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani — 21.10 Radi bi vas zabavali SREDA — 19. februarja 8.05 Jutranji divertimen-to — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Za prijetno razvedrilo — 10.15 Narodna glasba iz Afrike — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Ritmi in melodije — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Poljske, bolgarske in sovjetske popevke — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Pomnoženi Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ciklus Chopinovih skladb — 17.42 Iz fonoteke Radia Koper -*- 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonična pesnitev — 20.30 Plesni orkestri Conniff, Glea-son in Martv Gold — 21.05 Skupni program JRT —22.10 Zvoki ob kaminu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke današnjih dni DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika — 19.20 Vloga zbora v evropski glasbeni kulturi — 19.53 Iz klavirskih del — 20.10 Zvoki ob kaminu — 20.45 Andante za godala — 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza — 21.10 Moderni plesni ritmi ČETRTEK — 20. februarja 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe, orkestri in ansambli — 10.15 Pihalna godba VValter Schacht — 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Izbrali smo za vas — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Deset minut s kvintetom Jožeta Kampiča — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Na obisku v vzhodno-nemškem radiu — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Madžarski napevi — 21.00 Literarni večer — 21.40 Prva suita iz baleta »Zlata ribica« — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Godala v noči — 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvaško-srbske-ga jezika — 19.20 Konceitant-na fantazija — 19.38 Trio opus v g-duru — 20.10 Zlo-djev denar — 20.45 Škotska rapsodija — 21.00 Melodije po pošti PETEK — 21. februarja 8.05 Veliki valčki in operetne uverture — 8.35 Slovenske narodne — 8.55 Pionirski tednik — 925 Divertimento in suita — 10.15 Odlomek iz opere »Madame Butterfly« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225^ Zvoki za prijetno opoldne — 13.30 Naši in tuji instrumentalni solisti *— 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Domače viže v instrumentalnih izvedbah — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri skladatelju Josephu Haydnu — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripovedujejo nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Popevke iz Sofije — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 — Iz slovenske violinske glasbe — 2051 Lepe melodije — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Italijanska pevka Milva — 23.30 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj iz angleščine — 19.20 Pogovori s kitaro — 19.50 Simfonična suita »Florida« — 20.45 Srečanje s pevko Radmilo Ka-rakljajič — 2055 Panorama sodobne jugoslovanske liri- • ke — 21.10 Glasbena medigra — 21.15 Listi iz glasbenega koledarja Teteuizup # SOBOTA — 15. febraurja RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 »Mlin na veter« — mladinska igra RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 19.20 Ekspedicija 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — humoristična oddaja RTV Ljubljana 21.45 Serijski film 22.15 Poročila JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Tisoč in ena strast — TV drama 21.45 Mali komorni koncert RTV Ljubljana 22.15 Poročila • PONEDELJE K — 17. feb. ♦ NEDELJA — 16. februarja RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja Športno popoldne RTV Ljubljana 1830 Denis-pokora (zabavni film za otroke) RTV Ljubljana 19.00 športna poročila 19.10 Serijski film Laramie RTV Ljubljana 10.40 šolska ura 1520 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Šolska oddaja RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Lutkovna zgodba za otroke 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Celovečerni film Evrovizija 22.00 Prenos proslave ob 450-letnici rojstva Galilea RTV. Ljubljana 22.45 Poročila # TOREK — 18. februarja NI SPOREDA! # SREDA — 19. februarja RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Slikanica za najmlajše RTV Beograd ' 1820 Na črko, na črko RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik in kulturna panorama 19.25 S kamero po svetu 19.50 TV pošta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Večer z Bojanom Adamičem 21.45 Zgodba o dr. Kildareju 2235 Poročila # ČETRTEK — 20. februarja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Spored Menda Mendoviča RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Kakor vam drago — glasbena oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Ne moreš vsega imeti — TV drama 2130 Poročila % PETEK — 21. februarja RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 TV filmski klub 18.30 Živčne bolezni 18.50 Jože Kampič — glasbeni kotiček 19.00 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 Kantata o kavi JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.45 Ekran na ekranu RTV Ljubljana 21.45 Slovenski pesniki 22.15 Poročila gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA, 16. februarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 17. program -ČETRTEK — 20. februarja Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA ob 17. uri za dijake in ob 20. uri za IZVEN — gostovanje na Jesenicah PETEK — 21. februarja Lorca: DOM BERNARDE AL-BE ob 17. in 19.30 za IZVEN — gostuje gledališče »Tone Čufar« z Jesenic KINO Kranj »CENTER« 15. februarja amer. barvni CS film ENAJST VETERANOV ob 18. in 20.30, premiera francoskega barvnega VV filma ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 23. uri 16. februarja špan.-italijanski barvni CS film KRVAVI KAPETAN ob 14., 16., 18. in 20. uri 17. februarja franc. barvni W film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob -16., 18. in 20. uri 18. februarja franc. barvni W film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri 19. februarja franc. barvni VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 15. februarja špan.-italijan-ski barvni CS film KRVAVI KAPETAN ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 18. uri, premiera švedskega barv. nega filma ALI SO šE ANGELČKI ob 22. uri 16. februarja špan.-italijan-ski barvni CS film KRVAVI KAPETAN ob 10. uri. ameriški barvni CS film ENAJST VETERANOV ob 15.30 in 20. uri, ameriški barvni * film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 18. uri 17. februarja špan.-italiian-ski barvni CS film KRVAVI KAPETAN ob 16. uri, ameriški barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 18. uri, ameriški barvni CS film ENAJST VETERANOV ob 20. uri 18. februarja premiera nem. filma'' GORINGOV ŠOLSKI PRIJATELJ ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 15. februarja amer. barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 20. uri 16. februarja franc. bravni VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 14. in 20.20, ameriški barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 16. uri, ameriški barvni CS film ENAJST VETERANOV ob 18. uri 19. februarja švedski barvni film ALI SO šE ANGELČKI ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 15. februarja amer. barvni CS film ALAMO I. del ob 19.30 16. februarja amer. barvni CS film ALAMO I. del ob 15. in 17. uri Naklo 16. februarja amer. barvni CS film PEKLENI KLUB ob 16. in 19. uri Jesenice »R.ADIO« 15. do 16. februarja ameriški barvni CS film PLAMTE ČA ZVEZDA 17. februaria amer. barvni CS film D{RKA ZA SONCEM 18. do 19. februarja ameri ški CS film OSAMLJENI SO HRABRI 20. do 21. februarja nemški film DOKAŽITE ALIBI Jesenice »PLAVŽ« 15. do 16. februarja ameriški film OSAMLJENI SO HRABRI 17. do 18. februarja ameriški barvni CS film PLAMTE-ČA ZVEZDA 20. do 21. februarja angleški barvni VV film POGON Žirovnica 16. februarja amer. barvni VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE 19. februarja amer. barvni CS film PLAMTEČA ZVEZDA Dovje 15. februarja amer. barvni VV film ČLOVEK. KI JE UBIL LIBERTY VALANCE 16. februarja angleški barv-nj W film UPORNIK 20. februarja amer. barvni CS film PLAMTEČA ZVEZDA Koroška Bela 15. februarja angleški barvni film POGON 16. februarja avstr.-nemški barvni film PESEM O PISANEM BALONU 17. februarja ameriški CS film OSAMLJENI SO HRABRI Kranjska gora 14. do 15. februarja avstr.-nemški barvni film PESEM G PISANEM BALONU 16. februaria angleški barv ni VV film POGON 20. februarja ameriški Cc< film OSAMLJENI SO HRA BRI Ljubno 15. februarja ameriški film NAJLJUBŠI UČENEC ob 19.30 16. februarja ameriški film NAJLJUBŠI UČENEC ob 16. uri Duplica 15. februarja ital.-francoski barvni CS film AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV ob 19. uri 16. februarja ital. francoski barvni CS film AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV ob 15., 17. in 19. uri 16. februarja sovjetski film NEPOSLANO PISMO, mladinska predstava ob 10. uri 19. Jfebruarja sovjetski film PASTIR KOSTJA ob 17. uri 20. februarja sovjetski film PASTIR KOSTJA ob 19. uri Radovljica 15. februarja amer. barvni film TOPOVI IZ NAVARO-NA ob 1930 15. februarja ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 17.30 16. februarja amer. barvni film TOPOVI IZ NAVARO-NA ob 15. in 19.30 16. februarja ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 17.30 16. februarja ital. zgodovinski barvni CS film TEROR BARBAROV ob 10. uri dopoldne 18. februarja egip. film \L-ZIRKA DZAMILA ob 19.30 19. februarja egip. film AL-ŽIRKA DZAMILA ob 17.30 in 20. uri 20. februarja amer. barvni film PONOčNA ČIPKA ob 20. uri 21. februarja sovjetski zabavni film VLLAK PEUE NA VZH»D ob 20. uri Ji ris Obiskal sem tovarišico DAGMAR NOVAČEK, lastnico obsežne zbirke ex I i brisov. Že ko sem stopil skozi vezna vrata, se mi je zdelo, da tem odkril nekaj novega, norda nov svet v malem, saj ne je vse okolje spominjalo ;a muzej, v katerem bi našli hko prav vse, kar je lepega in originalnega, tja od 'brednih mask iz Kameruna, čipk iz časa Marije Anto-niette pa do ex librisov. No, mene so zanimali samo slednji, saj bi bil skopo odmerjen prostor v tej novi rubriki mnogo premajhen za bežen pregled vsega. Takole je tekel "pogovor: — Kaj je- pravzaprav ex libris? Pod tema dvema latinskima besedicama razumemo drobne nalepke, ki jih lepimo na notranjo, stran platnic. Z njimi označimo lastnika in pa zvrst knjige. Prav zaradi načina izražanja osebnosti lastnika in pa vsebine knjige ima ex libris umetniško vrednost. Seveda no vsak. — Kje in kdaj se je ex libris pojavil? V Švici in Nemci ii nekje v pričetku 15. stoletja. Imelo iih je plemstvo in kler, zato na njih skoro izkliučno zasledimo grbe. V moji zbirki je najstarejši tisti, ki izhaja iz Švice, nastal pa je konec 15. stoletja. — V čem je vrednost vaše zb;rke? Te z denarjem ne morem oceniti. Je mnogo večja, saj je na spomin na prijatelje, ki sem jih spoznala ravno ob tem konjičku neprecenljiv. Skoraj ni dežele v Evropi, •kjer nimam prijateljev. — Pa Slovenski ex libris? " Zelo cenim Jakca, Plečnika, Justina, Maleša, Tršarja, Smrekarja, šubica ... — In obseg vaše zbirke? od leta 1961 jih zbiram in o.i tedaj se jih je nabralo kar 7000. T