t-osii projoman: t»
t slo leto naprej 26 K — h pol leta Setrt , mesec
13, .
6,50. 2 , 20 ,
V «pravnlštvu projoman za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje ua dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naradnina in inierate sprejema upravniitva v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice It. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah Jt. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iiviemii
nedelje in praznike. ol> pol 6. uri popoldne.
Stev. 260.
V Ljubljani, v torek 12. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Jugoslovanski poslanci za vseučilišče v Ijubljani.
Dunaj, 11. nov.
PoBlanci dr. Susteršič, dr. F e r • jančič in dr. Ivčevič ter tovariši jutri nujno predlagajo:
Že nad 50 let Slovenci ponavljajo za btevo, naj hi se jim dalo slovensko vseučilišče. L. 1848 je tedanja vlada to zahtevo pri znala kot utemeljeno ter tako vseučilišče kot koristno in potrebno. Tudi je tedaj vlada na-glašala, da načelo narodne ravnopravnosti in pravična obramba skupnih koristij zahtevata izvršitev te zahteve, ter je vsled tega tudi obl|ubila ustanovitev slovenskega vseučilišča.
To vprašanje pa se tedaj vsled političnih zmešnjav, državnopravnih in finančnih skrbij ni rešilo.
Od tedaj pa ta zahteva ni zaspala, temveč je v zadnjih letih dobivala vedno več tal in odmeva.
Slovence pa v tem vprašanju odkrito in odločno podpirajo tudi Hrvatje in Srbi v Avstriji. Ta zahteva je danes skupna vsemu jugoslovanskemu prebivalstvu.
V seji dne 20. oktobra 1898 je poslanec dr. Ferjančič vložil prošnjo, ki vsestransko utemeljuje vprašanje glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter zahteva ustanovitev takega zavoda.
Ta zahteva pa je postala nujnejša in važnejša ravno sedaj, ko je sedanja vlada na interpelacijo barona Malfattija, dr. Hor-tisa in tovarišev povodom znanih dogodkov na vseučilišču v Inomostu izjavila, da hoče za pravnike italijanske narodnosti na ino-moškem vseučilišču ustanoviti samostojno fakulteto ali pa Bkrbeti za to, da morejo italijanski dijaki na drug način v svojem materinskem jeziku poslušati predavanja na vseučilišču.
Ako torej vlada obljubi vseučilišče Italijanom, ki štejejo v Avstriji okoli 670 000 duš in imajo na leto do 400 dijakov na avstrijskih vseučiliščih, je gotovo tembolj opravičeno, da vlada ustanovi vseučilišče za Jugoslovane, ki štejejo v Avstriji nad dva milijona duš in pošiljajo na leto nad 700 dijakov na nemška vseučilišča.
Zahteva, da se jugoslovanska mladina poučuje in izobrazuje na vseučilišču v svo jem materinskem jeziku, je utemeljena v didaktičnih razlogih, kakor tudi v načelu ravnopravnosti. Ti razlogi zahtevajo, da vlada nemudoma stori vse potrebne korake za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča, oziroma da čimpreje v poslanski zbornici pred loži dotično predlogo. Vsako obotavljanje in odlašanje bi Jugoslovane naravnost žalilo.
Finančni pomisleki tukaj niso mero-dajni, ker ta opravičena zahteva je kulturnega pomena, za katero se ne zanimajo le Jugoslovani, ampak so mora zanimati tudi vlada.
sicer pa je samo ob sebi umevno, da mora vsaka nevtralna vlada podpirati in pospeševati kulturni razvoj vsake narodnosti.
Kar se tiče finančnega vprašanja, na-glašamo, da je deželni zbor kranjski leta 1898 sklenil, da dovoli za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani podporo v znesku enega milijona kron, in da je mestna občina ljubljanska obljubila 100.000 kron.
Z o žirom na to podpisani nujno predlagajo :
»O. kr. se vlada poživlja, da čimpreje zbornici predloži načrt zakona, s katerim bo Jugoslovanom zagotovi vseučilišče s pravno, modroslovno in bogoslovno fakulteto.
V formalnem oziru pa predlagajo, naj se ta predlog izroči šolskemu odseku.
Ta nujni predlog so podpisali vsi slo venski, hrvatski in srbski državni poslanci. Skorai gotovo pa razprava o nujnosti predloga ne pride še ta teden na vrsto, ker ima zbornica ta teden le dve seji, v katerih pridejo na vrsto drugi nujni predlogi, tako glede zadnjih volitev v Galiciji in glede francoskih kongregacij.
Volitve na Hrvaškem.
V Karlovcu, 6. nov.
Prav za prav bi morale biti volitve še le na spomlad maja meseca. Ali vlada ni gledala, kdaj je čas, nego je odredila, da so bile 6. t. m. In tako je ves narod, ki ni bil se čisto nič pripravljen, iznenadila.
Vsakdo ve, da sta na Hrvaškem dve stranki: stranka narodna (privrženci vlade)
in stranka opozicijonalna. ki se zopet med seboj deli. Vlada je vedela, da so ni opozicija še čisto nič pripravila, in odredila je volitve kar v kratkem času, da niso mogli kandidatje in zastopniki čisto nič delovati.
Volitve so se bile slabo izvršile za Hrvate, ker dosedaj so imeli 25 opozicijonal-nih mandatov, ali od sedaj jih ne bo niti polovica, torej bo vlada lahko delala, kar bo hotela.
Hrvatje so zdaj »na rubu propasti« in težko se bodo izvlekli. Po pravici bi oni zmagali, ali kaj, če pa žandarmi in vojaki opozicijonalce pozaprejo, streljajo ali se jih na kakov drugi način znebijo.
Pripovedal bom za primer, kake stvari se dogajajo na Hrvaškem pri volitvah.
V	Draganiču se je narod pripravljal, da bo volil opozicijonalca Modrušana, in to je šlo seveda tajno. Ali vlada je zvedela in dala mnogo kmetov zapreti, obkolila celo vas z vojaki, ki niso nikogar notri pustili. Volili pa niso samo oni, ki imajo pravico, ampak tudi kočijaž', hlapci, mrtvi in oni, ki so v Ameriki. Nekateri kmetje so večkrat glasovali. Ce je župnik katero spregovoril in nezadovoljnost izrazil, se je zadri nanj vladni komisar: »Šta vas brige I« in zapo-vedal pisarju: «Piši Junkovičul«
Kmete so oclo noč napajali, potemtakem seveda niso mogli znati v jutro, kaj delajo. Ce je bil še kateri kmet pri zavesti in rekel ime Modrušan, je šel takoj v »buharo«.
In tako so seveda vladinovei dobili mandat in Hrvaška je izgubila genijalnega zastopnika Modrušana. Kakor se sliši, je opozicija dobila samo štiri mandate. Drugače se ne more nič izvedeti, ker vsi listi so zaplenjeni. Samo »Narodne novine«, vladne, pripovedujejo, da je narod navdušeno pozdravil Kovačeviča v Draganiču, a to je, kakor znamo, debela laž.
V	Karlovcu, v ti hrvaški Ahilovi peti, je zmagal opozicijonalec Banjavčič.
Modrušan namerava iti k cesarju, da zapove nove volitve. Bog daj, da bi kaj opravil!
Shod delavstva tobačne tovarne.
V	nedeljo dne 10. t. m. vršil se je iz-borno obiskani thcd delavstva ljubljanske
tovarne v veliki dvorani »Katol. doma« ob 3. uri popoludne.
Veselilo nas je zlasti, ko smo videli, da se je tudi moško delavstvo v častnem številu udeležilo zborovanja ; pohvale vredno je tudi žensko delavstvo, ki je vkljub lepemu vremenu in istinito neugodnemu času v lepem številu prišlo na shod. Zborovanje trajalo je nad 2 uri in poslušalstvo je vstrajalo, kar je tudi pohvale vredno.
Govorniki so poudarjali sledeče: Zahtevo, stavljeno v Dravljah, da bi se uslužbencem tobačne tovarne prodajal premog po isti ceni, kakor onim na drž. kolodvoru, je g. inšpektor obljubil pri direkciji podpirati in je upanje da direkcija to zahtevo izvede. Drva se tudi ne bodejo več prodajala na dražbi, marveč se bodejo prodajala oddelkoma. Naznanilo se je nadalje tudi, da je inšpektor društvu naklonjen in je obljubil, kolikor mu bode mogoče, podpirati društvene težnje.
Na shodu se je kritikovalo, odnosno želelo odpomoči v sledečih slučajih: V tako-zvani pripravljavnici (Vorrichtung) vlada med delavkami nezadovoljnost. Vzrok tej nezadovoljnosti je, da so se zvišale plače v oddelku kratkih amodk, a v pripravljavnici je ostalo vse pri starem. Shod izraža željo, naj bi Be tudi delavstvu v pripravljavnici ¿boljšalo plače. Pri tem se pripomni, da so se v času, ko je v Ljubljani sedanji g. nadzornik, zboljšale plače letno za okoli 150.000 kron.
Kritikuje se nadalje tovarniški red, ki se je zopet za eno leto podaljšal. Isti jo jako strog in natančen ; želja je, naj bi Be v najkrajšem času v prilog delavstva prenaredil; pri premembi tovarniškega reda naj sodeluje društveno načelstvo.
V nekem oddelku Bta se nahajala dva paznika, ki agitujeta mej delavstvom proti vstopu v društvo. Eden se jo celo izrazil, če bi bil on kaj več, bi vsako osebo, ki v društvo stopi, odslovil; značilno je, da sto te dve osebici tudi jako olikanega obnašanja. Nadalje se čujejo pritožbe proti nekemu go-epodu uradniku, ki zabranjuje delavcem in delavkam opravičeni dopust Hud delavnim časom. Želja in najodločnejša zahteva delavstva je, da bi nekateri nadzorovalni organi opustili psovko, s katerimi delavstvo pita|o.
LISTEK.
„Klub samcev".
Greift nur hinein in's volle Menschenleben Und wo ihr's packt, da ist's interessant.
S temi besedami je dal Göthe dramski umetnosti v prologu k Faustu umetniški pravec. Namen odra — interesantnost, to se pravi, naj daje gledavcu estetičnega užitka, snov pa je — pravo, resnično človeško življenje. Estetični užitek naj da ideja umotvora, a odseva naj iz različnega a resničnega življenja posameznikov. Zato je brez dvombe tudi naloga kritikova, da ocenjuje vselej v prvi vrsti s tega stališča dramsko umetnost. Kritik, ki misli, da jo natančen in veleprecizen, če zabeleži s strogo ogorčenostjo, da se je igravec na odru izpod-taknil, da je nekdo za pet trenotkov zakasnil n istop, ta se korenito moti. Nalot^a kritikova je v prvi vrsti zadeti in zaslediti, katero idejo je gojil umetnik, potem oceniti, v koliko se mu jo posrečilo toisto ro alizirati — no gumbi in čeveljci, nakitni lišp etc. — to naj bo za plitve duše. Toda
istina pa je, da je kritika neka zver, ki lahko igra barve, kakor ji drago. Quot ca-piia — — Isto delo pod než različnih ljudij, in kmalu ne boš vedel, za kaj se prav za prav gre, vzlasti če igra subjektivnost di rektivno ulogo.
Zato je pa tudi dobra kritika spoštovanja vreden duševni sad in meni se zdi v literarni stroki mjtežje in najodgovorneje delo: p štena kritika. Poskusimo torej s »Klubom samčev«. Balucki je bil um. tnik, njegova dela se vsesplošno hvalijo, romajo od odra do odra — ergo mora biti v tej veseloigri ideja, čeprav v podobi skeleče šibe. Gn je samo plitva satirična zabava, tedaj Balucki ni umetnik.
»Narodov« podlistkar je zasledil v igri tisto vsesplošno zgodovinsko moč ženBke, ki omami in z omamo zmaga, kot alkohol ali opij. Ta žalostna resnica je gotovo zgodovinska, a so takisto zgodovinske njene posledice — prav take kakor opija in alkohola, da sicer navdušita, dvigneta, a hkrati razdirata in uničujeta, človeka, bi rekel, samo zato dvigneta kvišku, da ga s toli večjo silo telebita na tia, to je na vsak
način misel za bridko Batiro, ki bi se dala dramski vprizoriti na možeh svetovne po-veatnice. A v »Klubu samcev« je šiba obrnjena — tako bi sodil po treznem prev-darku — drugam.
Balucki je čisto namenoma narekaval gospe Dziuraziulinski besede v tretjem dejanju, da jih izgovori sama kot najtežjo puščico sredi odra: »O, mnžje! Poštenih in pndn h, nedotaknjenih in izobraženih deklet ne marate; pred navihano koketko pa klečite v prahu in nočete spoznati, da vas vodi za nos! Da, možje, vi sami ste krivi, da smo take!« Ne vem, če more kdo prečkati, da ni prav tu težišče satire, da jo Balucki hotel povedati sodobni družbi v brk, da je sama kriva, da jo vzrok moški spol, če je ženstvo tako, da se samci bojijo zakona. Samci zahtevajo zabavo od žensk, zabave celo pikantne, frivolno, zahtevajo toalet, plesov, soarej, in čimbolj jim ustrega ženska v tem oziru, tem bolj jo obožujejo, tem bolj drve zanjo in jo obsipajo s pokloni. S tem se pa dokazuje dro-biževa malenkost, ki jo pega na možu, in zato jo umevno, da se zakon razdere radi
žveplenk — radi bagatel, ki niso vredne, da bi se mož zanje menil. Torej mislim, da je dognana resnica, katero je hotel Balucki spraviti na oder, v prvi vrsti, da je sveta naloga družbo odgajati žensko mladino ter praktično izveBti to, kar je započela šola ali samostan.
Kdor sodi, da ni te idejo v veseloigri, dokaže naj, drage voljo ee umaknem.
S-^daj pa neko vprašanje: Ali ne bi bilo umestno pripraviti občinstva po dnovnikih na tako predstave ter obrazložiti objektivno kritično idejo, no da bi so govorilo o dejanju samem? Morda bi so potem sramotno vrzeli gledišča pri pametnih igrah nekoliko zamašile. Ali smo res obsojeni in zakleti, da imamo samo tedaj časa in denarja dovolj, če je treba, da brat na brata navali, da se zažene za elemerno politično bega telo strašanski hrup v Izraelu, da kurimo za narod samo s slamo, da bodo še kas-neji rodovi morali duhati ta dim, a jih bo tako strašno zeblo ob njem ?
Gledo vprizoritve vsem samo čast!
Naravn .et blesteli so pa gdč. Sounka, Terfieva in g. Danilo.	F. S. F.
N e o rg a n i z o v a n o delavstvo se pač pusti psovati in šikanirati, organizovano ae pa več ne pusti. Ono zahteva, da postopajo napram delavstvu nadziralni organi kot z ljudmi, in ne kot s .svinjami', kakor je neki paznik pred kratkim blagovolil neko delavko nazivati. Za sedaj, v nadeji, da se dotičniki pobolj šajo, se ne navedejo po imenih, če pa ostanejo surovi, bodemo brezobzirni tudi mi, in naj si posledice pripišejo samim sebi.
Shod se je izrekel tudi za to, naj bi se dovolilo zopet delavkam samim kuhati v kuhinjah. Društvo štejo sedaj 1700 članov, pristopilo bo še kakih 600 delavcev, tedenski prispevek je 6 vinarjev ; oboleli člani dobe 2 K tedenske podpore. Predsedstvo se za varuje proti očitanju, da bi delalo morebiti za kako stranko, v društvu ne sme biti politike, marveč društvena politika je zboljšanje gmotnega in moralnega stališča svojih članov. SliČna društva ima sedaj 12 tova-ren; zveza vseh društev izvrši se najbrže prihodnjo pomlad. Skrivnosti ni in ne sme biti v društvu nobene, zato je vse delovanje društvenega načelstva javno in odkrito-
Kot povabljena gosta govorita nadalje Moškerc in dr. Janez Ev. Krek. Moške rc primerja delavsko razmerje v tobačni tovarni nekdaj in sedaj. Delavke in delavce so svo-ječasno pred leti uradniki in nadzorniki sistematično pretepavali, jih zmerjali in pso-vali. Godile so se tudi druge umazanije. Ti časi so minuli in tudi ugled delavstva tob. tovarne se je povzdignil. Govori o pnčetnih težavah pri ustanovitvi društva. Navdušuje delavstvo k vstrajnosti in agitaciji za pristop k društvu. Le v geslu: vsi za enega in eden za vse postane delavstvo močno in mogočno, da, nepremagl|ivo. V društvu bodite vsi edini, ne glede na politično in zasebno prepričanje posameznika, in dosegli, da, morali bodete doseči vse opravičene zahteve vaše.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. novembra.
vAvantiu o bodočnosti Avstrije.
Kakor drugi avstrijski listi, peča se umevno tudi tržaški „Avanti" s krizo, ki sedaj pretresa Avstrijo. Ob tej priliki pa pravi ta list mej drugim tudi sledeče: Krizi moramo pripisovati mnogo večjo važnost, nego se vidi na prvi hip. Kriza namreč kaže, kako mogočno so začeli slovanski poslanci imponirati avstrijski vladi. Cehi so začasno opustili svoje državnopravne zahteve, in so stopili na polje praktičnih pridobitev, kakor so zahteve vseučilišča za Moravsko, češkega notranjega uradnega jezika ter zahteva njih jugoslovanskih zaveznikov po hrvatsko slovenski univerzi. Cehi so dokazali, da njih zahteve niso politika izsiljevanja, kakor so trdili Nemci, temveč, da jim to, kar zahtevajo, tudi po pravici pripada, medtem, ko Nemci nikakor ne morejo dokazati opravičenosti svoje zahteve po nemškem državnem jeziku. Tak je, za onega, ki objektivno sodi stvari, politično-parlamentarni položaj Avstrije. Razprava o proračunu je odvisna torej od Slovanov, odnosno od tega, kako se bo vlada ozirala na njihove zahteve. Stvari so dospele tja, kjer je treba odločitve, kjer bo Avstrija primorana plavati v slovanskih vodah, ne da bi se smela ozirati nazaj. Potem pa ta list nadaljuje: „Ni se pa treba bati, da iz tega nastane kaka škoda drugim narodom, ker v prvi vrsti je i n t e -lektuelni del slovanskih narodov pripravi j enejši za p r i -poznavanje potreb drugih narodov,nego so Nemci, kateri nočejo opustiti trdovratne, a nerazsodne zahteve, da bi samo vladali Avstrijo in le sebi v prid." „Avanti" s to svojo izjavo priporoča svojim italijanskim rojakom, naj se iz-nebe starih predsodkov do Slovanov, obenem pa tudi prizna, na kateri strani je pravičnost.
Prememba v tržaškem namestništvu,
o kateri smo že na kratko sporočili, daje Bedaj tudi nemškim listom povod za razna razmotrivanja. Tržaški namestnik pojde torej namesto grofa Merveldta v Tirole, na mesto groia GoCssa pa pride namest. podpredsednik na Dunaju grof Giovanelli Gerstenburg, roj. Tridentinec. Dunajska »Reichspost« pripo-
minja, da je skrajni čas. da tržaški namestnik čim preje odrine s svojega mesta. Tega mnenja so tudi primorski Slovani, toda vprašanje je, če bo njegov naslednik boljši od njega
Nemška »gemeinbürg »chaf t«,
ob katere prvem pojavu se je v nemških listih bahato naglašalo, da bo deflnitivno zajezila nevarnost »slovanske« in menda tudi »klerikalne« povodnji, je v zadnjem času obstojala le še po imenu. Sedaj pa, ko je vlada ustregla češki želji z ustanovitvijo češke tehnike v Brnu, so levičarski kolovodje, posebno pa vsenemci, takoj čutili potrebo , da se postavi »gemeinbürgschaft« zopet na prvotno moč. Vsenemci že skli-cuiejo v posvet poslance nemške ljudske, nemške liberalne in liberalne veleposestniške stranke, da se dogovore, kako priti v okom »vednemu slaviziranju« našega šolstva. Ko se v tem oziru sprejme primerna resolucija, bo tudi vsenemška zveza na trdnih nogah. — Upajmo, da ta sestanek, če se sploh vrši, ne bo škodil že zagotovljeni brnski tehniki, do katere imajo Cehi vse pravice.
Nemški carinski tarif — pokopan.
V kratkem se snide nemški državni zbor in takoj v prvih dneh mu predloži vlada načrt znanega carinskega tarifa. Načrt, ki ga je izvršil Posadovski, je rešen v od seku zveznega sveta tudi v drugem branju brez posebnih prememb in brezdvomno ga odobri tudi plenum zveznega sveta. Tako torej pride načrt le malo premenjen pred torum državnega zbora. V tem zastopu se kaže na prvi hip, da načrt ne bo zadel ob velike ovire, ker je \ečina drž. zbora agrarno-konservativna. in tudi oni krogi, ki niso posebno prijazni visoki carini, se ogrevajo za visoko varstveno carino. Tcda vkljub temu se bo našla v tem zastopu znatna manjšina, ki bo napela vse sile, da vladin načrt ne postane zakon. V odločni opoziciji se bodo namreč združili liberalci in socijalni demokratje. Posluževali se bodo takozvane tehniške obstrukcije, ki bo preprečila pravočasno rešitev predloge. Načrt mora biti rešen do 31. dec 1902, ker to je zadnji rok za odpoved trgovinskih pogodb. Ako ee pa to ne zgodi, tudi z letom 1903 niso razveljavljene pogodbe in torej veljajo še za eno leto, do konca 1904. Ta udarec bo pa za vlado tem hujši, ker z letom 1908 poteče doba državnega zbora in nove volitve se vrše v znamenju carinskega tarifa. Zmagovali bodo socijalni demokratje z geslom »ceni kruh«. Tak izid volitve pa ne bo prav nič ugoden carinskemu načrtu.
Sibirska železnica dogotovljena.
Gradba velike sibirske železnice je bila te dni po večini dogotovljena. Ta veseli dogodek je naznanil finančni minister Witte carju Nikolaju. Zgradba se je pričela 19. maja 1898 v Wladiwostoku in sedaj so dovršena glavna dela tudi že v Mandžuriji, čeravno so zadnji nemiri v Kini zelo ovirali znamenito delo. Car Nikolai je odgovoril z naslednjo brzojavko : Odkrito se zahvaljujem za veselo sporočilo in Vam čestitam k do-vršitvi največjega železniškega podjetja na svetu v tako kratkem času ob neverjetnih težkočah. S to železniško zvezo je dan prvi pogoj za svetovno železniško zvezo, ki bo vezala vso zemsko celino.
Japonci proti Rusiji.
Znano je, da bi bil Li-Hung-Čang rad sklenil z Rusijo znano pogodbo glede Mandžurije in da je bila vsa stvar v najboljšem tiru, dokler se je sam mogel pobrigati za stvar. Po poročilih iz Carigrada je bilo treba zadnji dan pred smrtjo Li-llung-Čangovo pritisniti na pogodbo le še državni pečat, ki ga je hranil on. A to so znali preprečiti v prvi vrsti Japonci, ko jim je Kitajska vlada po svojem zastopniku sporočila o tem. Japonci so si znali pridobiti na svojo stran podkralje južnih pokrajin, in ti so poslali cesarici odločen protest proti pogodbi z Rusijo. Li Hung-čang je potem prejel brzojavno obvestilo, da cesarica odreka podpis, in s tem je bila ravno ob Li-Hung-Cangovi smrti zadeva pokopana. — Kaj bo Rusija sedaj ukrenila, seveda še ni znano, jasno pa je, da tega koraka Kitajske vlade no bo mirno prenesla.
Književnost in umetnost. Dva Progarjeva umotvora.
G. Progar, akad. kipar v Ceiovcu, izdelal je za stranska altarja romarske cerkve na sv. Višarjah dve podobi v visokem re-lievu iz fineura kararskepa marmorja (velikost 1'25: 0-75 m.). h fotografij, katero so nam po teh umotvorih na razpolago, je razvidna velika umetniška zmožnost g. Pro-garja. Podobi predstavljati prizor iz mlade-niške dobe Marije in Jezusa: sv. Ana podu čuje Marijo v branji, sv. Jožef Jezusa v mizarstvu; rodbinska prizora, tako rekoč navadna. Sestava (kompozicija) in izpeljava je pa tako jasna, vmišljena tako energično v cerkvenem duhu, da gledavec na prvi po gled čuti, da vidi pred seboj omenjene svete osebe in da so angelji, ki plavajo nad cvet niki v oblakih, le tradicionalno polnilo prostora v altarni, pokončni obliki. Da se 8pu ščamo nekoliko v podrobnosti vrlin teh po dob, naj bode omenjeno lepo drapiranje sv. Ane, lepa glava sv. Jožefa natančna in mar ljiva izvršba i dr.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. 8. nov. Dnč 2. in 3. nov. je bilo Zagorje toli srečno, da je imelo svojega nadpastirja v svoji sredi. Prevzvi-šeni gospod knezoškof je prišel k nam, da sam vpelje pri nas Marijino družbo za dekleta. Veliko je v resnici za Zagorje, da je prišlo do Marijine kongregacije vkljub temu, da so hudobni jeziki plašili dekleta ter jih odvračali od družbe. Slovesnost se je vršila v najlepšem redu.
„Narod" je že pred prazniki razoznanil širnemu svetu, da bo sprejem knezoškofa „regimenten", in v torkovi številki nam list inteligence označuje natančno to „regiment-nost", piše namreč:
Sprejet je bil (namreč škof) od devic, drugih oseb ni bilo pri sprejemu. Zastave so bile samo na zvoniku in na hišah, koje je stavbinsko društvo zidalo. Celo na farovžu in na „Katol. domu" ni bilo videti zastav. (Gotovo se poslednje zdi „Narodu" najbolj regimentno). V celem Zagorju je vihralo samo pet zastav v pozdrav knezoškofa. (Če bi bil dopisnik dobro štel, naštel bi jih bil lahko 6, reci šest, ker sta bili na Pancetovi hiši dve zastavi; pa brez zamere). Tako „Narod". Prevzvišeni je v soboto in nedeljo neumorno spovedoval in je okrog 500 ljudi prejelo sv. zakramente. V nedeljo je imel dopoldne in popoldne govor, v katera se v svoji učenosti zaletava „Narod." Mi pa škofovih govorov ne kritikujemo, ker govorništva nismo toliko študirali kot — „Narodov" dopisnik.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12 novembra.
Na delo za vseučilišče v Ljubljani! Pozivamo tem potom še enkrat vse slovenske občine in društva, da takoj odpošljejo izjave za vseučilišče v Ljubljani. Zadeva ni važna in nujna samo s sp'ošno slovenskega stališča, ampak je za Slovence tudi perečega gospodarskega pomena. Zato pričakujemo, da se ob stran vrle slovenske akademične mladine postavi ves narod in da tako pokažemo vladi, da nas je resna volja, doseči svoje pravice! Ob tej priliki pa apeliramo tudi na ostalo jugoslovansko časopisje, da prične v tem smislu takoj odločno akcijo.
Peticije za vseučilišče v Ljubljani. „Slovanskemu središču" je včeraj predsednik „Katol. slov. izobraževalnega društva" v Mengšu gosp. Franc Orel poslal v imenu društva izjavo za vseučilišče v Ljubljani. Polit, društvo „Edinost" v Trstu je po soglasnem sklepu odborove seje odposlalo nastopno brzojavko: Ekscelenca minister za nauk, dr. Hartel, Dunaj. Primorsko politično društvo „Edinost" v Trstu se po vsej vsebini pridružuje zahtevan, stavljenim dne 8. t. m. od jugoslovanskih vseučiliščnih slušateljev na Dunaju in v Gradcu radi ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča in radi izjednačenja študij in izpitov na vseučilišču zagrebškem s študijami na cislajtanskih vseučiliščih, ter izreka trdno nado, da vaša ekscelenca ti pravični zahtevi Jugoslovanov dovede čim prej do uresničenja in to v interesu omike in napredka tega naroda, s katerim se, dasi je državi zvest, tako mače-hevski postopa." Iz Kranjske gore
se nam brzojavlja: Naše županstvo je odposlalo prošnjo za ljubljansko vseučilišče.
Tudi Praga se je oglasila! Včeraj je bil na češki tehniki v Pragi sijajen shod vseh slovanskih praških vseučiliščnikov. Shod se je izjavil za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in češkega vseučilišča na Moravskem. Shodu je prisostvovalo 34 slovanskih akademičnih društev. Debato je otvoril rektor H r a s k y s slovenskim in češkim govorom, v katerem je povdarjal, da Slovenci prebivajo v štirih deželah in je njihovo število večje, nego ono Lahov. Povdarjal je, da so zahteve po slovenskem vseučilišču stare in da smo že imeli slovenske stolice. Govoril je dalje Slovenec Stare, ki je dejal, da je enakopravnost v Avstriji samo na papirju. Slovenci nimajo nobene visoke šole, nobene slovenske srednje šole in so le gostje v drugojezičnih šolah. Apeliral je na slovansko vzajemnost. Govorili so še zastopniki Čehov, Hrvatov, Srbov in Rusinov. Sprejela se je resolucija, ki poziva vse slovanske klube v državnem zboru, da nastopijo pri vladi za ustanovitev slovenskega in mo-ravsko-češkega vseučilišča in da se pripoznajo skušnje na zagrebškem vseučilišču tudi za tostransko državno polovico. Resolucijoje podpisalo 34 slovanskih akademičnih društev. Na zborovanju so se preči tali mnogobrojni izrazi soglašanja mnogih poslancev in praškega občinskega sveta.
Jugoslovanski akademiki graški — Pragi. Včeraj so jugoslovanski akademiki graski odposlali rektorju češke tehnike v Pragi naslednjo brzojavko: »Vaši magni-ficenci in vsem zavednim slovanskim zaveznikom v boju za narodne pravice pošiljajo iskrene pozdrave — jugoslovanski akademiki graški.«
Časopisje in vseučilišče v Ljubljani. Tržaški antisemitski „Avanti" nič ne nasprotuie ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in naše gibanje spremlja celo simpatično — Dalmatinski „Narodni List" in zagrebški „Obzor" pozivata jugoslovanske občine in društva, naj se izjavijo v smislu sklepov jugoslovanskega dijaštva. — V „N. Freie Presse" se je član gosposke zbornice stari profesor Musafija, temeljito osmešil s svojo trditvijo, da )e treba zagovarjati ustanovitev samolaškega vseučilišča z ozirom na Dalmatince. Stari profesor bi pač moral vedeti, da za svo|o trditev ne bo dobil v Dalmaciji nikogar, razven nekaj zaderskih re-negatov.
K proslavi štiristoletnice hrvaške umetne književnosti je odpotovala tudi deputacija Slovencev. „Slovensko Matico" zastopajo gg.: Podpredsednik Peter Gras-s e 11 i, odbornika dr. J. S t a r e in F. S. F i n ž g a r ter tajnik Evg. Lah, pisateljsko društvo g. prof. Pleteršnik, „Dom in Svet" g. Anton Medved in „Slovenca" dr. E v g e n L a m p e.
Družbe sv. Cirila in Metoda šent-peterska moška in ženska podružnica ste oddali glavnemu vodstvu 210 kron kakor dohodek licitacije martinove goske in sod-čeka martinovega vina pri martinovem jour-fixu. Prirejen je bil ta sestanek v proslavo imendana predsednika moške podružnice, veleč, gospoda Mariina Malenšeka. — Živeli obe za narodno stvar tako silno vneti in tako blagodejno delujoči podružnici!
Izjava političnega društva „Edinost". Politično društvo „Edinost" v Trstu je izdalo naslednjo izjavo: Vsled soglasnega odborovega sklepa dne 9. nov. 1901. izjavlja podpisano na znani napad v listu „Slov. Narod" na dež. poslanca in našega podpredsednika, g. dra. Otokarja RyMfa, da je ž njim v vsem njegovem dosedanjem javnem delovanju zložno in solidarno i n da se povsem strinja z njegovim govorom na zadnjem občnem zboru našega političnega društva, kakor tudi z njegovo izjavo na gori omenjeni napad. Polit, društvo „Edinost": Predsednik: Matko Mandič. Tajnik: dr. Ferdo Č e r n e.
Umrl je dne 11. t. m. Jožef Smo 1-nikar, posestnik na Lokah pri Kamniku
(župnija Spodnji Tuhinj), oče stolnega vikarja g. Luka Smolnikarja in c. kr. majorja IS. peipolks g. Fr. Smolnikarja. Pokojnik je bil najstarejši mož v ondotni, fari; porojen je bil dne 2. februvarja 1817, torej v 85. letu svoje Btarosti. Bd je skozi celo svoje življenje prav do zadnjega vedno krepak na dubu in telesu: mož stare slovenske korenine, krščanskega življenja, kre-menitega značaja, izvrsten gospodar in najboljši oče, zato od vseh spoštovan. Naj v miru počiva in uživa plačilo pri Bogu! — Umrl je sin tukajšnjega izvoščka Jagra ta-petnik Franc J a g e r.
Osebne vesti. Umrl je v Ljubljani umirovljoui vodja g. Albin Peter ne 1 v 58. letu svoje starosti V Oseku je umrl g. Henrik Oswald.
Preizkušnje za učiteljsko vspo-sobljenost so z vapehom prestale sledeče učiteljske kandidatinje in sicer za meščanske šole: S. Marija Teod. B e r t h v Gradcu, Ana Zupančič v Šmartinu na Paki, Ka-rol Krach er v Pulju; za ljudske doles slov. in nemškim učnim jezikom : Mar. Benedek v Rovtah, Ter. Bole v Vrabčah (z odliko), Ljudm. čeme v Sta rem trgu pri Ložu, Alojzija D os tal v Novi Štifti (z odliko), Marija Gantar v Čatežu, S. Terezija H a n ž e 1 i č v -Marija nišču« v Ljubljani, Leop. Hotschevar v Šmarju pri Jelšah, Roza Jelene v Framu, Olga Jenkov Toplicah pri Zagorju, Marija J e r a n v Sv. Juriju v Slov gor. Katar. Jeschenagg v Idriji, Valent. KauklerGroschel v Ptuju, Antonija Kračman pri Sv. Lenartu pri Laškem, Gabr. L u k a n c v Šiški, Felic. Mach v Šmariu pri Jelšah, Eleon. M a r t i n č i č v Knežaku, Fridr. Martinčič v Vrbovem, Roza M i k 1 a v e c pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Roza Mrva v Ihanu, M. Tekla P r a-protnik, Uršulinka v Ljubl|ani, Mar. R a j e r v Ratečah, S. Remigija R o s m a n n v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, Ana Scharlach v Celovcu, Pavla S c h i t t n i k na Ponikvi, Franč. Tavčar v St. Jerneju, Ana Tome v Tržiču, Ana Ber-n i k v Podgorju pri Slov. gradcu, Pavla
V	od u š e k v Pressbaumu pri Dunaju. Dalje kandidatje: Rudolf K al an v Pišecu, Ant. Lenarčič v St. Vidu nad Ljubljano, Al. Novak na Bledu, Avg. Praprotnik v Tržiču, Mart. Tratnik v Godoviču, Fran
V	o gl ar v Celju. — Dalje so bili aprobi-rani: za francoščino: Luiza Mayer weg iz Trsta, Josipina P a v 1 i č iz Ljubljane, Ana Pelz, Marijana Prihoda in Mar. bchwei-z ar, vse z Dunaja; konečno Fran Erker v Crmošnjicah za nemške šole, Terez. Ivančič in Marija Vider v Loškem potoku t^r Jos. Lapajne v Cerkljah za ljudske šole s slov. učnim jezikom.
Ljubljanski obrtniki bodo imeli dne 8. decembra t. 1, popoludne ob 2. uri shod v »Mestnem domu«. Na dnevnem redu je: Prememba obrtne novele, prisilna delavnica, zaveza vseh zadrug.
I. letošnji veliki koncert „Glasbene Matice" bo v četrtek, dne 14. t. m. zvečer ob 8. uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Izvaja se prvikrat v Ljubljani velika skladba Beethove-nova »Missa solemn is«. Dosedanji dve skupni skušnji vseh sodelujočih, v skupnem številu 186 moč i j, (zbor šteje 140 pevk in pevcev, orkester pa 46 mož), napravili sta na poslušalce najmogočnejši utis.
Za koncert »Glasbene Matice«, ki
bode v četrtek ob 8. uri zvečer, je zadnja skupna skušnja z zborom, solisti in orkestrom v sredo ob peti uri v »Narodnem Domu«. Odbor prosi vse cenjene člane pevskega zbora, naj pridejo točno in polnoštevilno, da se največje z borovo delo največjega skladatelja vsega sveta kar najdostoj-nejse izvede. Visoka čast bode vsakemu članu, da je sodeloval pri izvajanju takega dela. Naj bi tudi slavno občinstvo s prav mnogoštevilnim obiskom koncerta poplačalo izredno požrtvovalnost zborovo. Dogodek, da se Beethovnova »Slavnostna maša« izvaja pri nas in še z domačimi močmi, bodi vsemu Slovenstvu v ponos. — Vstopnico se dobivajo v trgovini g. Lozarja in na večer koncerta pri blagajni.
Drobtinioe o loškem samostanu.
»Narod« pojema, a vedno še malo broa. Putratil je že letos — sicer prav brezplodno
—	precej črnila ter črnil uršulinski zavod, svet pa »farbal« ; toda sponeslo se mu je vrlo slabo. Slišimo, da jd samostanski vodovod do malega že dodelan. Slovesno ga bodo blagoslovili ob otvoritvi premilostni knez in škof 25. t. m. Svetovali bi p. n. voditeljici samostanski, naj na to slavnost povabi tudi razne, gotove umetnike v stroki »farbarije«, pa tudi one rušitelje loškega napredka in ugleda, ki to zloglasno »farbo« prodajajo in pošiljajo v »Narod«, in so pretekle mesece kazali toli »prijaznosti« samostanu. Ker jim drugekrati ni dovoljon vpogled v to »skrivnostno« trdnjavo, imeli bodo vsaj sedaj zaželjeno priliko, da si na lastne oči ogledajo udobne naprave in vrline v vzgojevališču ; kar pa je najvtčje važnosti: iztaknejo namreč lahko v kakem kotičku slavnoimenitni »prabaeil«, ki jim je pred časom zmešal glave in pamet. Seveda se je bati, da bi v vodovodni studenčnici ne za sledili s svojimi mikroskopičnimi očmi zopet kakega antidiluvijalnega krokodila ; ker potem groza in strah ne le »brezobzirnim« nunam, ampak tudi g. preskuševalcu, četudi je vodo razkrojil ter dokazal, da je najboljše kakovosti. Vsekako najbolje pa bi bilo, če bi se razvneti živci raznih »tankovestnih« »Narodovih« pisavcev malo ohladili s krepkim curkom čvrste studenčnice, ki se bo odslej pretakala po samostanskih prostorih. Ker smo že pri stvari, drznemo se pristaviti še opazko, da fino vino: Bizeljec ali kali,
—	o katerem jo vedel »Narod« toli hvale, oziroma graje, — kakor se nam javlja —, še ni priromalo v Loko ter ob otvoritvi vodovoda ne bo prišlo na mizo. Morda se je med potjo konfisciralo ter vročilo v »Narodno tiskarni c, da tam polove iz njega morebitne nevarne bacile ... Če bo pa do imenovane slovesnosti na svojem mestu, — se bo pravočasno naznanilo.
Iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko nam dodatno k včerajšnjemu poročilu javljajo, da je sedai že ustreženo izraženi želji, ker je deželni šolski svet imenoval za Trato gospico učiteljico M. Mlakar, ki pride k nam iz Planine
Z Dunaja. V nedeljo se je vršil tu shod avstrijskega društva železniških uradnikov. Udeležili so se shoda uradniki državnih železnic. Na shod je priSel tudi dr. Lueger. Sprejete so bile naslednje zahteve: Plača naj se uradnikom poboljša za 400 kron. Povišanje penzijskih norm in povišanje minimalne penzije uradnikom in njihovim vdovam na 1000 kron. Ugotovijo naj se normo o dopustu, uredi ee naj Činovno vprašanje. — V nedeljo je dr-žavnodruštvo postnih in brzojavnih uslužbencev imelo shod, na katerem se je razpravljal položaj uslužbencev. Na debati so se udeleževali tudi poslanci dr. Lueger, Prochaska in K u r z. Zahteve poštnih in brzojavnih uradnikov in uslužbencev so se formulirale v utemeljeni peticiji, katero bode krščansko socijalni poslanec Prochaska v obliki predloga izročil državnemu zboru. — češki po slanci nameravajo staviti v državnem zboru nujni predlog, da se sodni avskul-tanti pomaknejo v 11. čin. razred.
Prihodnjo nedeljo bode priredilo tukajšnje „Katol. rokodelsko društvo" v „Rokodelskem društvu" „Martinov v e -č e r", za katerega se pripravlja ne samo zabaven vspored, ampak tudi obsegal bode izborna umetna proizvajanja društvenega pevskega zbora.
Zabavni večer »Meščan kluba« bode prihodnji četrtek ob 8. uri zvečer v prostorih »Katoliškega Doma«.
Graški akademični senat jo imel sejo, v kateri je, kakor poročajo nemški listi, sklenil počakati, da komisija, ki je določena v proučenje ulog dijakov raznih narodnosti, poroča senatu. Tej komisiji so mora dati »čas«, da zbere razne date. Senat je dejal, da meritorično uloge še ne more rešiti. Senat ni pooblastil rektorja, da bi so podal na Dunaj in bi ulogo predložil ministru. Rektor je baje, kakor pravi »Ta-gesposta«, hotel za svojo osebo priporočati ustanovitev samo treh juridičnih stolic v Ljubljani, a jugoslovansko dijaštvo odločno zahteva popolno univerzo v Ljubljani.
Občinske volitve v Gradou se
prično dne 19. t. m. z volitvijo III. razreda. Bi)j bode posebno v 111. razredu hud, ker se ga udeleže poleg združenih nemških na cijenalcev in liberalcev tudi krščanska ljudska stranka in soc.-dem. Kandidatje so že nominirani.
Nemška slavnost v Slovenskem Gradou je bila preteklo nedeljo povodom otvoritve nemške ljudske šole. Upitja je bilo veliko, a bolj ko vsi govori, so upila imena udoležnikov o spodnještajarskem »nemštvu« : Kokoschinegg, Lenko, Tomschegg, Goli, Po-totschmgg, Karmasch, Miglitsch, Chapek! Razdelilo se je mnogo priznalnih diplom Dr. Wuiffhard je govoril, da je nemška šola v Šoštanju zagotovljena in da sledi tudi nemška šola v Velenju.
Slovenska tovarna cikorije. Poleg Traunovega mlina na Glincah se nahaja nova I. jugosl. tovarna cikorije gosp. Ivana J e b a č i n a. Komisijonelni ogled se bode ondi vršil dne 25. t. m.
Iz Suhora. Dne 2. novembra je umrl Martin K 1 e m e n č i č v vasi Sela, h. št. 8. v starosti 81 let. Bil je mož še stare korenine, vedno in vsikdar kršč.-katoliškega mišljenja, vzoren gospodar in cerkveni ključar skozi 43 let župne cerkve sv. Jožefa in podružnice sv. Vida. Svetila mu večna luč!
Nesreča ali zločin. Iz Ptuja se poroča, da je hlapec I. Horvath v občini Pu-šence na takozvanem prostoru »Amerika« našel mrtvo truplo mladega dekleta v vodi. Truplo je 161etne hčerke posestnika Val. Sostariča iz Knzvoljana, občina Vinica na Hrvaškem. 4. oktobra je dekle nesla žito v nek malin v Ormož in od tedaj so jo pogrešali.
Iz Gorice. Cesar je izrazil umirov-Ijenemu realčnemu ravnatelju dr. S c h r e i-b e r j u in bivšemu članu dež. šol. sveta za njegovo vspešno delovanje Najvišje priznanje. Ravnatelj učiteljišča v Gorici Št. K r i ž n i č je imenovan članom dež. šol. sveta.
Samomor orožnika. V Trstu se je ustrelil 28letni orožnik Štefan Komel iz Gorice. V par trenotkih bil je mrtev.
Nemška cesarica v Opatiji. li Be-rolina je prišlo v Opatijo naročilo, naj pripravijo prostore za nemško cesarico, ki bode prišla v Opatijo koncem januvarija in bo ostala v Opatiji dva meseca. Okolu ve like noči pride ponjo v Opatijo nemški cesar.
V Celovcu so imeli nemškonacijonalni časnikarji iz Štajerske, Koroške in drugih planinskih dežel dne 3. t. m. zaupni shod.
Umrl je v Celovcu realčni profesor g. Jožt f H a m b o r g e r.
Drobne vesti. Pred vlak se je vrgel Janez J e r a j , mizar na Ilovci. Vrgel se je na železniški tir v Višnji gori, a strojevodja ga je v pravem času zapazil in vlak ustavil. — Vsled opeklin umrla je 3 četrt let stara hčerka Jurija Dobnikarja iz Topola. — U m o b o I e n ušel. Iz tukajšnje hiralnice je ušel umobolen Janez Solen. — Zagovornik Simiczeve. Z;ig ivorništvo Klotilde Simiczeve jo prevzel odvetnik dr. Viktor Rosenfeld z Dunaja. — Ljubljanski motorvozpovzročil nesrečo. V bližini Logatca je nek motor voz, ki je privozil iz Ljubljane, spkšil konja, ki je vozil na vozu delavce. Posestnik Ant. Vidic iz Dol. Otlice je pal raz voza. Poškodoval se je tako, da je skoro vsled poškodb umrl.
Razpisana učiteljska služba. Na enorazredmei na Ostrožnem brdu je do 21. t. mes. razpisana služba učitelja. Prošnje sprejema okrajni šolski svet v Lo gatcu. — Na štirirazrednici v Št. Jerneju pa je popolniti mesto nadučitelja. Prošnje sprejema do 28. novembra okr. šolski svet v Krškem.
Razpisane dijaške ustanove. Od prvega semestra šolskega leta 190L/1902. dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Na gimnazijo omejena dijaška ustanova dr. Andreja C e b a š k a letnih 168 K. Pravico do nje imajo dijaki iz usta-novnikovega sorodstva; kadar ni teh, dijaki iz župnije Smlednik. Pravica predlaganja pri-stoji kn. šk. konzistoriju v Ljubljani. — Na gimnazijo omejena ustanova Martina D e r č a r j a letnih 80 K 69 h. Pravico do užitka imajo: gimnazijalci iz Moravč. Usta-novnikovi sorodniki imajo prednost. — Dijaška ustanova cesarja Franca Jo- , žefa, ki ni omejena na noben naučni od-
delek. Pravico do nje imajo meščanski sinovi iz Loža. Pravica podeljevanja pristoji mestnemu obe. zastopu v Ložu. — Od ljudske šole dalje na kakšen naučni oddelek neomejena ustanova Gašperja Glava t i t z a letni 70 K za dečke in mladeniče iz rodu ustanovnikovih bratov in sester. — Druga ustanovil Jožefa Globoč-n i k a letnih 86 K 20 h, ki je od II. Ijudsko-šolskega razreda dalje omejena na gimnazi-jalne in realčne nauke in na učiteljišče. Pravico do nje imajo najbližji sorodniki ustanovnikovi; kadar ni teh, ubogi in nadarjeni dijaki iz župnije Cerklje, in kadar ni teh, drugi dijaki na ljubljanskih gimnazijah, vendar samo dotlej, dokler se ne zglasi sorodnik. Pravica predlaganja pristoji župniku v Cerkljah. — Četrta dijaška ustanova Jožefa Globočnika letnih 100 K, ki se more uživati od II. ali III. ljudskošolskega razreda dalje do bogoslovja. Pravico do nje imajo ustanovnikovi sorodniki in kadar ni teh, blagonravni dijaki iz župnije Cerklje, zlasti pa iz župnije Velesalo. — Drugo mesto dijaške ustanove jurja GoIlmayerja letnih 216 K 80 h, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje užitka imajo ubogi dijaki z Gorenjskega. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. — Drugo, sedmo in osmo mesto dijaške ustanove Jožefa Gor up a, vsako v letnem znesku 500 K. Ta ustanova se more uživati na srednjih in na visokih šolah, in se poviša na letnih 520 K, kadar uživavec ustanove odide na visoke šole. Pravico do nje užitka imajo: a) dijaki slovenske narodnosti iz ustanovnikovega sorodstva; b) dijaki slovenske in hrvatske narodnosti s Kranj-škega, Štajerskega, Koroškega in Primorja t. j. iz Trsta, Gorice in Gradišča, iz Istre, potem iz Reke in hrvaškega Primorja, in kadar bi ne bilo teh, dijaki drugih slovanskih rodov sploh. Pravica predlaganja pristoji ustanovniku.	(Dalje prih.) *
* »
Parlament na odru Znani Herman Bahr jo spisal igro »Apostel«, ki se ravnokar predstavna na Dunaju V drugem aktu se predstavita popolnoma po naravi posneta seja iz državne zbornice. Igra ni dosti vredna in je glavno delo imel prav za prav mizar, ki je zbornico spravil na oder, vendar bode igra baš radi »parlamenta na odru« vlekla.
Eksplozija topa Iz Aten se poroča: Vsled eksplozij« jetlnega topa na angleški oklopnjači „R yal Sovereign", ki |e manevrirala izven pristanišča Astakos. so bili ubiti 1 častnik in 6 topničarjev. Poveljnik in 13 mornarjev so težko ranjeni.
151eten deček morilec in samomorilec. Iz Fl«yse pri Nizzi javljajo, da je loletni deček Bermonut iz neznatnih vzrokov ustrelil svo|ega osemletnega brata v glavo, kateri je ostal na mah mrtev. Ber-monu, vid« č brata mrtvega, prestrašil se je tako, da je takoj ubcžsl in so vrgel v neko reko.
Sredstvo proti vročinski bolezni.
Pariški časopisi por» čajo, da je prof. Chate-messe, učenec umrlega slavnega Pasteurja, sestavil vspešen serum proti tilusu.
Potres Na obrežju gardskega jezera je bil v p» tek zopet potres. Mod prebivalstvom je nastal velik Btrah. Od ljudij ni nihče ponesrečil.
100 učiteljio za Južno Afriko
išče angleška naučna uprava. Poučevati bi morale, kot se razglaša v dotičnem razpisu, burske otroke v ujetniških taborih Angleško državljanstvo so ne zahteva od prosilk, pač pa znanje angleškega ali nizozemskega jezika. Služba se podeli za sedaj le za eno leto s prosto vožnjo v II. razredu sem in t|e. Plača znaša 100 funtov ali 1200 gld. na leto, poleg tega prosto stanovanju, hrano in svečavo Ponudbo se vsprejemajo v Londonu do 23. novembra.
Panika v gledališču. I/. Louisville se poroča: Pri popoludanski predstavi v Temple gledališču je nastala med občinstvom silna panika, ker je nekdo zakričal ljudem: požar ! Vse je vrelo k izhodom, v*e jo hitelo preko druerega. Nastila je strašna zmešnjava. Z galerije so gledalci skakali v parter in s i tepli med seboj za izhod. 21 oseb je bilo v tej gnječi precej težko ranjenih, 2 gospoda bodeta najbržo umrla. Nesreča pa bi bila še večja, da ni takoj začela igrati, godba in da ni stopil na oder neki igralec ki je začel plesati in jo takoj pomiril gledalce vsaj na prvih sedežih.
TeieionsMa in brzojavna poročilu.
Dunaj, 12. nov. (0. H.) Pričetkom današnje seje so Jugoslovani vložili nujen predlog za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. — Nato se je pričela razprava o nujnem predlogu posl. Rom a o Kuka o nedostatkih pri zadnjih galiških doželnozborskili volitvah. Predlagatelj očita vladi in njenim organom, da so neopravičeno vplivali na volivce v prilog kandidatom poljskega osrednjega odbora.
Dunaj. 12. novembra. Jutri popo-ludne sklice „Slovenija" v dvorani re-zurze zborovanje, katerega se udeleži vse slovansko uijHStvo. Na dnevnem redu je: univerza ljubljanska.
Dunaj, 12. nov. Deputacija gra-ških in dunajskih jugoslovanskih vse-uoiliščnikov je danes prišla v parlament in je izročila slovanskim poslancem memorandum za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in protest proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu. Poslanci so obljubili, da bodo vse storili, da se upravičena želja Jugoslovanov uresniči.
Dunaj. 12. nov. Poslanec Žičkar in tovariši so predložili drž. zbornici-predlog za varstvo vinogradnikov.
Dunaj, 12. nov. Liberalna nemška stranka je sklenila glasovati za dispo-zici ski fond, ker je min. predsednik dal pomirjevalno izjavo, konservativno veleposestvo pa je sklenilo glasovati pro i. V seji proračunskega odseka bode ministerski predsednik izjavil, da točka v dispozicijskem fondu nima nobenega političnega pomena.
Dunaj, 12. nov. (C. B.) Načelnikom korespondenčnega urada je imenovan ministerijalni tajnik v notranjem ministerstvu, Karol vit. P a b r i g i, ki je postal ob enem sekcijski svetnik'.
Dunaj, 12. nov. Škofovske konference se bodo pečale z gibanjem „Los von Bom" in s sredstvi proti temu gibanju.
Dunaj, 12. nov. Dunajska trgovska in obrtna zbornica je storila korake proti razsodbi nekega dunajskega okrajnega sodišča, ki je razsodilo, da očitanje insolvence ni razžaljenje časti. Tudi ostale trgovske in obrtne zbornice bodo zvane. da store iste korake.
Dunaj, 12. nov. Eden znanih dunajskih špekulantov z žitom. Morway, je z vso svoio rodbino pobegnil.
Rim, 12. nov. Odbor lahonskih Dalmatincev pozval je stranke v zavodu sv. Jeronima, naj grofu Ooroniniju ne plačajo stanarine, dokler sodnija ne reši vprašanja o zavodu. Znani Alacevich napisal je libreto za opereto pod naslovom „Obsjedanje Vrane". Opereta se bode pela na jednem prvih rimskih gledališč in bo čisti dohodek namenjen za agitacijo lahonskega dalmatinskega odbora v zadevi zavoda sv. Jeronima.
Berolin, 12. nov. Transvalski poslanik dr. Leyds je prišel sem ter ostane v Berolinu nekaj dni.
Star Jutri
javno predavanje
i. dr. Frana pavletiča
v „Katoliškem Domu Začetek ob Vs8- uri zvečer. — Vstop prost.
Umrli so:
8.	novembra. Frančiška Smrekar, delavca hči, 8 mesecev, Ambrožev trg 7, božjast.
9.	novembra. Alojzija Majcen, gostilnčarja hči, 5 mesecev, Poljanska cesta 48, črevesni katar.
10.	novembra. Marija Trdina, gostija, 72 let,
Rimska cesta 17, marasmus senilh. — Marija Lukek,
gostija, 87 let, Konjušne ulice 3, ostarelost.
V hiralnici-
8.	novembra. Ivan RothschedI, bogoslovec, 19 let,
jetika. — Antonija Kovačič, gostija, 79 let, ostarelost.
— Ana Tomlje, vrtnarja žena, 39 let. jetika.
9.	novembra. Apolonija Mtdic, deiavka, 70 let,
dementia et epilepsia, status epilipticus.
V bolnišnici:
8. novembra. Marija Kužnik, strežnica, 63 let,
arterios clerosis, haemop'oe,
i	Cas opa-lOTauia	Ötanjo barometra f mm	l'.rnpe-r&tr.rii po r»l»ljn	Vülrtr	Nebo	4 ¿ a r •g ». K ■tí a « .
111 9. zveô.		733 5	4-4	si- jug	jasno	00
loi 1 zjutr. • |2. po pol.		134 0 782 8	3 3 88	si. ssvzh. si. zah.	oblač. »	
Žitne cene
dni 11. novembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za dO kilogramov.
Pšenica za jesen. .....K	—	do —
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8-93	„	8-94
Rž za jesen.........-	„	—
„ , pomlad 1902 ............7 70	„	7-71
Koruz» za novpmbnr . . . . „	—	»	—
. maj-junij 1902 . . . ,	5-84	„	685
Oves za jesen.........—	.	—
» pomlad 1902 . . . „	7 8i	„	7 86
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......K	do	—
„ „ april 1902 ............8-70	„	8-71
Rž za oktober.........—
„ „ april 1902 ......„	7'31	,	7 40
Oves za oktober......„	—	„	—
„ „ april 1902......747	,	748
Koruza za oktober......,	—	„	—
, „ maj 1902 ............6 60	,	5-61
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	8-50	do	910
južne žel.........8 60	,	9< O
Rž „ , ......„	7-45	,	7-70
Ječmen ..........720	„	8-60
„ ob Tisi........6-75	„	7-75
Koruza ogerska.........6-80	„	5-90
Cinkvant „ ................6 85	„	7-30
Oves srednji..........7-50	,	7 75
Fižol.............7-75	„ 10-75
BEeteoroloftlÖno porodilo.
ViSina nad morjem 306*8 m, srednji zračni tlak 736-0 mu
S-ednja včerajšnja tempemcra 4-2 normale : 4-6
''^'-y; -¿^¡iíí	;
1095 1-1
Podpisana s tužnim srcem naznanjata v svojem imenu in v imenu svojih bratov, sester ter drugih sorodnikov, da je iskreno ljubljeni, nepozabni, blagi oče
Jožef Smolnikar
posestnik
dne 11. t. m., ob 3. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 85. lelu svoje starosti, po kratki bolezni blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo, dne 13. novembra, ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na Lokah št. 20 n.t farno pokopališče v Spodnjem Tuhinju.
Sv zadušne maše se bodo darovale v farni cerkvi sv. Martina v Spodnjem Tuhinju in v ljubljanski stolnici.
Dragi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in blag spomin.
Na Lokah pri Kamniku, dne 12. novembra 1901.
Luka Smolnikar
stolni vikar,
Franc Smolnikar
c. in kr. major,
Zahvala.
1091 1-1
Ob priliki bridke izgube naše iskreno ljubljene matere, oz roma soproge, gospe
Terezije Lampert
izrekamo naitoplejšo zahvalo predvsem preč. g. župn ku Hugolinu Sattnerju in njega asisten-i, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojaico v njenih bridkih urah tolažili in jo spremili k večnenu počitku.
Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin.
Martin Lampert.
897 Priznano naravna 3217
istrska Tina
pošiljata po nizki ceni
Kehec & Zrtlaznik, Puli.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz mesla in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11.4
il

f
I
kateri zaradi bolehnosti ne more opravljati pastirske službe, želi mesta, najrajši pri kakem samostanu, da bi tam opravljal sveto mašo.	1077 3-3
Naslov pove uredn;štvo »Slovenca«.
Cfavbišče
na najlepšem kraju ob Tržaški cesti, tukaj, Šest oralov velikosti,
je na prodaj
za zmerno nizko ceno, ali vse skupaj, ali pa v manjših parcelah.	1075 3-2
Več pove g. Konrad StOeklinger v Ljubljani, liimska cesta 15.
v
|J v a
t 1
«SH^W Ji
m
Npitalske (Lingarjevc) ulicc
^ Ljubljana -«r
opozarjnta slavno p. n. obôinBtvo pri nakupovanju

jesenskega in zimskega blaga
in drugih potrebščin
na nju bogato zalogo.
Cene najnižje.
909 3-a
Št. 40.173.
Razglas.
1094 3-1
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1902	'
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada ; B. zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestne elektrarne;
6	mestnega loterijskega zaklada;
7	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice
že sestavljeni in b do razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu Štirinajst dni in sicer od 13-do 27. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. novembra 1901.
„Grand Prix".
N il j višja ocllilca! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno
le, če /lg6Q na /t.RA.RM:
podplatu /C.nETEPBVPrti

^ CAO*
1089 10-1

1>
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Me.sstorflT, ISelin A Co., Dunaj, I.
Na drobno na prodaj v vsaki boljši prodajalni čevljev, gumi ln modnega blaga.
m
P II KI ** J » 8*
••i
*> o r z ža.
RfcŠ-Fiiwi
On» 11. novembra.
ilkspfl; 4r»*vni dolg r nouii kupni drinvni dol? v «reb-ti ■ A-nirijika zlata renta 4c/„ .	...
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . •,«g*r»ka '¿lalK renta 4°/0 . .	. . . .
jgtrska kronska rent» 4°/„, 200 .... -tvstro-oferske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . London vssta ....	. .
'<«»*kt dr«., bankovci ta 100 m. nem. drž. veij
98-76 98 55 11850 95-50 11805 H2 93 160H-— 619 ~ 239-26 117-17
20 mark . .	•.-< 47
20 frankov (uapoleondor) . ,	9 "4
Italijanski bankovci	. 92 60
C. kr. cekini	. 11 30
Dni 11. novembra.
3-2"/a državne ortrtkf- i. lbo-i. Hbv gld..	190 50
5°/0 državne Hrečke l. 1860, 100 gld. .	.170 -
Orlavne srečke 1. 1864, 100 gld. .	. . 218 —
4 /0 zadolžmce Rudolfove želez, po i00 kron	, 96 15
Tišine srečk? 4%, 100 gld ...	114-25
Dunavskf vrsvrmvne sfečke 6°/„	264'—
junavsko v.itvtiiivuo posojilo I. l.v/8 .	11 6 —
žastavua pisma «». osr. tem.-kred. batifce t®/r,	. M-50
"rijoi .letne obvmnme dr -Savne železnice	429 50
južne železnice 3°/0	311 —
iu/.ne železnice 6°/,.	118 —
dolenjskih železnic 4",„	- —
tireditnt ;rečke, 100 gld..........401 60
4" 0 arečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	. 5>X) -
Avstrijskega rudečega križa srečke, tO gld	48 25
Ogersktiga » „ » 6 >	24- —
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . .	, 15 60
Ruuolfove srečke, 10 nld. . .	65 —
■ >3'iruive srečk«, 40 gld. .......	225 —
St Oenois srečke, 40 gld..............265 —
Waidste'nove sreuke, 20 p!d...... ..
LijubljansKe srečke .......	63 50
Akcije «lglo-avstnjske bauk«. 200 gld. . .	259 —
Akcije Ferdinandove sev. Selez., 1000 gl. »i- * .	5550 —
Akcije l"',a-4kiiga Llovda 500 eld. .	79 5 -
Akcije juza.e ielezaic«, 200 gld sr. . .	63
Splošna avstniska navbiaska družba .	135 25
MontanaKa družba avstr. plan. ....	343 -
Crboveijsss premogarska irulba. 70 gld.	41)8 —
■'»oirnih ruhliov 100 . ....	25375
Ük« ¿Vftkujp in prodaja istovrstnih úriatnib pe-plrjev, srečk., denarjev itd, Zavarovanja zn ignbe pri irebanjlb, pri lzžrebanjn najmanjšega dobitka. Fromose za vsako žrebanje. Kulariins 11 v r t i t e » naroAtl na b«rzl,	«»eniamienri iiolmsua uruzda „M M M C 11 iS" 1., Weite IQ in 13, Bnuaj, 1., Stroítuigasse 2.	asL.ila ~»ja, v vseh Bospuaaríklh m fln^núnin «(varub, potem o kursnib vrednostih vseh ApekulacIJskíN vradnsstsik lesMlrjev m vestni 'vèti -a dosugo kolisor je mogoče visocngs obrestovanja pri popolni varnosti M' naloženih gï avuic. *£B