MLADENKE

II.

44915

0'5^ Ct Z.Z^ L \

Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani (Maks Blejec)

Voditeljice mladenk!

Menda ne bo preveč, če vas zopet opozorimo na to, da
vaše mladenke kolikor mogoče same delajo, govorijo pri
sestankih. Tudi naj se mladenke same potrudijo, da bo pri
sestankih veselo in živahno. Pripovedujejo naj, kaj so le¬
pega brale ali doživele! Zapojo naj in deklamirajo!

Kako pa je s sklepi pri govorih? Važno je, da jih res
izvedejo. Zato je bolje delati manj sklepov*, pa tiste zares
in bolje izpolniti.

V novem letu naj vas pri vsem delu spremlja veselje
in božična pesem naj ne utihne v vaših srcih!

13. SESTANEK

(I. v j a n n a r j u.)

7 .  O. Župančič: Napisi /a mesece.

J a n u a r — prosinec.

Zametlo pot nam brez sledov,
in vendar moramo naprej;
veselo stopi, brate, glej:
tvoj pot gre v celo, čist in nov.

F e b r nar — svečan.

Snežink in burje zunaj ples,

.mi netimo si \ peči kres;
a na samotnili cestah tam,
brezdomci vi, kako je vam?

Marec  — sušeč.

Sveti Gregor je ptičke poženil,
Jurij bo kmalu rožam odklenil,
kamor pogledaš, usta na smeh —
kisel obraz je zdaj smrtni greh.

April  — mali traven.

Sveti Jurij meč opaše,
konja bistrega zajaše;
sveti Jurij, k nam prihajaj,
po glavah pozimskih mahaj!

4

Maj — veliki traven.

V loki za reko je taka pomlad:
deklica šla je cvetja brat,
komaj do veje dvigne roko,
že se ji prsti vsi razcvete.

Junij  —- rožnik.

Visoko vzpet je sonca lok čez svet,
Vid gleda skozi noč, Krstnik zavzet
z očmi prižiga \ mraku bajni cvet.

Julij  — mali srpan.

A jutri pojdem na goro,
naj se oči mi napi jo
višin, daljin — da z bleskom tem
nasproti pojdem hudim dnem.

A vgust  — veliki srpan.

Prav zgodaj danes vstal gospod
in slišal pesem je ženjic
in splašil jato prepelic,
pa s čela si otrl je pot.

S e p t e m ber — kimovec.

Na tehtnici nebeški noč in dan
se tehtata: in noč je težja že;
a v gozdu ptiček, čriček sred poljan
za pratikarsko nič modrost ne ve.

Oktober  — vinotok
In človek vedel ni ne kod ne kam.
pa iga pripelje Bog pred vinski hram
visokih ciljev mu navdihne sod —
in človek vedel ni rie kam ne kod.

5

N o \ emler  — liistopad.

Pojdi med grobove,
tilio požaluj,
a ne izprašuj,
živec; svoje dnove
brez mrličev snuj.

D ecember  — gruden.

Gruden je truden, se je že naveličal,
časa voz nam bo v snegu obtičal —

.kar zazvene kraguljčki kot smeh:
mladi Prosinec na novih saneh.

12 mladenk, vsaka deklamira en mesec.

8. Mladenka je sončna in vesela v vseh okoliščinah.

Kakšno novo leto si želimo? Da bi bilo srečno, lepo
in veselo. Da bi bili zadovoljni in dobre volje.

Kaj imamo me mladenke raje, sonce ali pusto in kislo,
vreme? Sonce, kajne? Pa zakaj govorim tu o soncu in o
slabem vremenu? Ali ni naš obraz, ki včasi prav močno
izraža ono, kar se godi v duši, razpoloženje v notranjosti,
včasi kot sončen, žarek, ki razveseli in prežene temne misli
vsem okoli nas? Same smo že večkrat videle take vesele
obraze, take sončne ljudi, ki so kljub vsem težavam ostali
vedri in se je na njihovem obrazu izražal vsaj mir, če že
ne veselje. Oh takem človeku je tudi nam lepo.

In me? Ne bomo se vedno smejale. Saj tega tudi nihče
ne zahteva od nas. Pa saj se naše veselje ne izraža samo
v tem. Če je v naši duši dobrota in ljubezen do vseh okoli
nas, ki jim hočemo vedno in ob vsaki priliki storiti kaj
dobrega, pripraviti veselje, bodo že mogli dejati o nas. da
smo sončna dekleta.

Pomislimo na to, da smo božji otroci, da je naša do¬
movina tako lepa, da imamo starše, ki skrbe za nas! Pa

6

se spomnimo revežev, ki so izgubili svoj dom. onih, ki
so zapuščene sirote! Ali ne bomo vesele v misli, da je nam
tako dobro? In mlade smo. Gotovo ste že slišale koga, ki
si je želel biti mlad. Zavedajmo se, da je naša mladost
že sama po sebi velik dar božji, ki nas mora napolnjevati
z veseljem. Kaj tiste naše malenkostne skrbi za šolo in
dom, še omembe skoro niso vredne. Najlepša je mladost.
Mladost bo naša vekomaj, poje naša lepa pesem. Vzroka
imamo dovolj za veselje. Pa dajmo tudi drugim od tega
svojega veselja! Pomagajmo jim. da bodo veseli! Saj to
naredimo cesto s takimi malenkostmi. Doma na primer
bomo skušale izpolniti vsako željo, pa nas bodo veseli in
tudi me bomo vesele. Če z veseljem delamo, bomo s tem
drugim veselje naredile.

Kaj pa takrat, če nam ni lahko, če pride nad nas kaka
težava, boste vprašale. Da. tudi takrat ne smemo preveč
potegniti obraza in misliti samo na svojo težavo. Tudi ta¬
krat nam bo v dušo posvetil žarek veselja, če bomo do
drugih dobre.

Kadar so drugi veseli in pojo, pojmo tudi me! Včasi
se moramo k temu malo prisiliti, da smo vesele. Ob tem
pa bomo postale tudi zares vesele. Rade bomo zapele ve¬
selo pesem, da bodo tudi naši sestanki veseli.

Zapojmo prve tri kitice pesmi »Preljubo veselje ...«

Mladenke pripovedujejo o božičnem obisku družine, o
božičnih običajih in kako so preživele sveti večer.

Petje božičnih pesmi.

9. Telovadba in sklep.

7

U.  SESTANEK

(II. v j a n u a r j u.)

7 .  Mladenka je štedljiva in delavna.

Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, pravi
narodni pregovor. A 'kaj bi se me menile o tem, bo morda
katera ugovarjala. Saj nimamo denarja, da bi ga nosile
na kupček. Kako pa naj štedim, če nič. nimam? Anica, ali
še nisi nikoli dobila dinarja od tete ali botre? Kai pa si
naredila z njim? Si kupila sladkorčke ali pa si ga vrgla
v svoj nabiralnik ali dala mami. da ga spravi?

Kako delamo v šoli z zvezki? Trgamo liste ven kar za
prazen nič? Ali na knjige kaj pazimo? Tn na svojo obleko?
Se preoblečemo, ko se vrnemo v nedeljo od božje službe?
Ali pa. hočemo vedno biti v najboljši obleki, da jo kmalu
ponosimo in zamažemo? Je to štedljivost? Tudi na starše
moramo misliti, koliko izdatkov imajo zaradi nas, zato ne
smemo zapravljati njihovega denarja na ta način, da bi
prav nič ne pazile na svoje stvari. Moramo se včasih znati
odreči svojim željam. Če se borno mogle odreči v malem,
se bomo pripravile na večje stvari v živl jenju, ki jih bomo
morale pustiti; ne bomo zahtevale stvari, ki jih naš polo¬
žaj ne bi dopuščal. Česar se Janezek nauči, Janez zna. Da
pa je možna štednja celo v veliki skupnosti, nam dokazuje
Nemčija, kjer je štednja ukazana od države, listi, ki ima
na primer dosti denarja, da bi si mogel kupiti štiri ali pet
oblek na leto, dobi dovoljenje samo za eno, prav tako kot
oni, ki nima dosti.

Mladenka tudi rada dela. Z veseljem izpolnjuje svojo

8

nalogo, opravlja svoje delo. Hoče koristiti. Vsa srečna je,
če so drugi zadovoljni z njo, sama pa tudi s ponosom in
zadoščenjem gleda na svoje delo. Vedno najde kako stvar,
kjer more pomagati, odvzeti del truda svojim domačim.
Tudi dobro vidi. kje bi se dalo kaj zagrabiti. Ne naredi
samo tistega, kar ji ukažejo, ampak tudi sama najde delo.
Nikdar se ne zgodi, da bi vsi drugi imeli polne roke dela,
-ona pa bi se sprehajala s prekrižanimi rokami ali zehala
in gledala v zrak.

Ste že slišale na primer kako mater, ko je dejala: »Ne
morem biti brez dela.« Ali pa: »Najbolj zadovoljna sem,
če imam dosti dela. Res je, tlelo nam daje zadovoljnost,
veselje do življenja. Če res delamo, potem nas počitek in
razvedrilo tudi tembolj razveseli. In v delu samem je za¬
dovoljstvo. Ljudje postanejo od brezdelja nesrečni — Le¬
noba je mati vsega zla. #

Mladenke .pripovedujejo, kako so ravnale z denarjem,
ki so ga kdaj dobile.

Božične pesmi.

8. Slovenska Marijina božja pota.

Čudovito lepa je slovenska zemlja. Lepa prav posebno
še zato, ker je posejana z belimi cerkvicami, ki dajejo
naši pokrajini čisto poseben značaj. Vse te mnoge cerkve
in cerkvice, svetišča božja, kažejo pravi obraz duše naših
pradedov. Dokazujejo njihovo živo vero in pobožnost do
Boga.

Kakor bele golobice čuvajo svoja gnezda, tako čuvajo
naše ljudi in našo domovino te bele golobice — cerkvice
na hribčkih. Kako lepo se skladajo s sliko naše pokrajine!
Velik opomin so nam, da vedno živimo v prieu jočnosti
božji. Prst božji so, ki vedno kaže navzgor in nas opominja
na dolžnosti do Boga.

Našemu narodu so se že pred stoletji nekatera svetišča
posebno priljubila. Tja je bodil v svojih stiskali iskat za-

9

vetja, .prosit in molit Boga, prosit Mater Marijo za posebno
pomoč in varstvo. So to prav posebno nekatera Marijina
svetišča, ki so postala sčasoma prava mesta na gori«, prava
zbirališča in taborišča vseli dobrih slovenskih duš. V teh
svetiščih nam je Bog prav posebno blizu, naša molitev je
bolj zbrana in pobožna. Ta romarska svetišča našega na¬
roda so navadno na gorah in hribih, cesto precej oddaljena
od velikih mest, železnic in cest. Samo če smo pripravljeni
na nekaj žrtev, se moremo povzpeti do njih. A naša lju¬
bezen, ki nas žene, da zapustimo dom in svoje delo in on
dan ali dva posvetimo misli na dušo in Boga, je bogato
poplačana. Romarska svetišča so kraji bogatih milosti in
celo čudežev. Koliko Slovencev je prav na lepo opravljeni
božji poti našlo rešitev težkih vprašanj in dobilo telesno
in predvsem duševno zdravje.

Človek je v svojem življenju romar. Ali naj ne bi
potem romal zopet in zopet k Materi in po Njej k Očetu
in k Sinu?

Poromajmo danes, mladenke, v duhu na nekatera Ma¬
rijina božja pota, ki kakor straže ob mejah čuvajo naš
narod.

Svete Vilarje!  Tam, kjer se naš narod srečuje
z dvema velikima narodoma, z italijanskim in nemškim,
blizu Triglava, kraljuje naša Ljuba Gospa na Svetih Vi-
šarjih. 1800 metrov visoko kipi proti nebu Njeno svetišče.
V tej veliki višini kliče k sebi slovenske otroke. Tu naj
potrjujejo zvestobo Njej in slovenskemu narodu. Tu naj
se tudi oklepe za krščansko življenje na slovenski zemlji.
O. Višarska Kraljica, slovenski narod Ti je dolžan veliko
zahvalo. Čuvaj ga še vse prihodnje čase, kjer koli živi!

S Svetih Višavij bomo poleteli k našim koroškim bra¬
tom in sestram in obiskali Mater Marijo v Gospe
Sveti.  Iz Celovca dobro uro hoda proti severu leži ob
robu Gosposvetskega polja grič in na griču stoji staro¬
davna, častitljiva Marijina cerkev. Sveta Gospa deli tam

10

bno

jina

ava

teh

je

na-
ena
eni
j iv-
en
ato
in
eni
no

hi

tu

la-

aš

je

n.

i-

e.

Jj

ij

i.

0

1

milosti. \ prejšnjih časih so naši predniki radi romali k
' Njej in še danes, ko je vsa okolica že ponemčena, .moreš
j slišati v tej cerkvi zlasti ob Marijinih praznikih slovensko
Jpesem in slovensko molitev. V davnih časih so pri Gospe

I Sveti prisegali naši vojvode v našem slovenskem jeziku.
Pri Gospe Sveti so posvetili svoje življenje v službo Bogu
j in našemu narodu. Zato nam je Gospa Sveta še posebno
j draga.

Mladenke! Morda so Svete Višarje in Gospa Sveta da¬
leč od nas. morda ne bomo nikoli tako srečne, da bi mogle
I poromati tja. Vedeti pa moramo za nje. Vsaka mla¬
denka ve: Svete Višarje in Gospa Sveta so
j naši spomeniki,  Marijo je tam častil in jo še časti
i naš slovenski narod.

Bližje, na iepern Gorenjskim so Brezje.  V brezijski
cerkvi je posebno ljuba domača kapelica Marije Po¬
maga  j. Ko prideš do Brezij, te prevzame že lepota go¬
rate okolice, a predvsem si prevzet, ko prideš v to kape¬
lico. Tu lahko moliš! Tu moraš moliti in prositi, tako te
prevzame ta sveti kraj. Poleti prihajajo sem vsako nedeljo
■ Slovenci iz vse Slovenije. Tudi Slovenci iz tujine, ki pri¬
hajajo  v domovino na obisk, obiščejo vedno tudi Marijo
Pomagaj na Brezjah. V Ameriki imajo sicer Slovenci tudi
:  svoje Brezje s prav tako Marijino sliko. Škof Jeglič jo je
! ameriškim Slovencem slovesno blagoslovil in kronal. Pa
vedno, ko pridejo ameriški Slovenci v svojo staro domo¬
vino. obiščejo te naše Brezje na slovenskih tleli. Prav tako
tudi Slovenci iz Francije, Nemčije, Holandije in drugod.
V kapelici Marije Pomagaj moreš na spominskih slikah in
zahvalnih pismih videti polno dokazov, kako je Marija
j pomagala.

Mladenke, spomnimo se še Matere Marije na
Ptujski gori.  Ob robu dravsko-ptujskega polja stoji
na hribu starodavno Marijino svetišče. Za glavnim oltar¬
jem je velik kip Matere Marije. Na roki drži Jezuščka, s

11

Svojim plaščem pa ogrinja množice ljudi. Če stojiš pred
tem kipom, se ti zdi. da tudi tebe varno ogrinja Materin
plašč. Mnoge spominske slike, ki vise po stenah okrog tega
kipa, zopet dokazujejo hvaležnost romarjev. Xa Ptujski
gori bi prav posebno želeli, naj bi nam Mati Marija po¬
vedala. kako je bilo v časih turških bojev. Zgodovina nam
namreč pripoveduje, kako je Marija pomagala našim pred¬
nikom v teh bojih za vero. Zopet živimo v časih, ko se
moramo boriti za vero slovenskega naroda. Vemo, Marija
bo pomagala. Bodimo pa tudi mi tako dobri Njeni otroci,
kakor so bili naši verni predniki!

V naši domovini je mnogo cerkev in cerkvic posveče¬
nih Mariji. Povsod je Mariji drugače ime. Po vrsti so vse
te cerkve in cerkvice kakor mogočne litanije, ki jih moli
naša slovenska zemlja.

Mladenke pojo »Lepa si, lepa ...«

9 .  Telovadba in sklep.

želi
rde
jeti
ni k
in

del

toč*

mu

za

pred
it er in
tega
ujski
i poj

troei. Živela je deklica, Marjetica po imenu, v tisti lepi de¬
želi, kjer ni nobeno okno brez cvetja; povsod vidiš same
reče-  rdeče nageljne, rožmarin in roženkravt. Po cesti mimo Mar-
vse jetičineiga, okna pa je prišel kraljevič, preoblečen v popot-
moli nika. Gnala ga je po svetu želja, da bi si našel prijateljico
in družico za življenje. Prehodil je ž.e mnogo dežel, toda
deklice, ki bi mu bila ugajala, ni našel. Videl je lepe cve¬
toče obraze, smehljajoče oči. slišal vedro pesem. Vse to
mu je ugajalo. Ko pa je eno ali drugo izmed njih pobaral,
za koga trosi toliko lepote in toliko pesmi, so mu vse po
vrsti nevljudno odgovarjale: Za tebe ne, razcapanec. Ča¬

kamo kraljeviča, ki bo prišel tod mimo in si bo izmed nas
izbral ženo.« Kraljeviča so v dno duše boleli nevljudni
odgovori, ker je bil dober in plemenit človek in ni nikdar
v življenju storil nikomur nič hudega. Toda sani pri sebi
se je smehljal odgovorom napihnjenih deklic. Vedel je, da
bo prišla ura, ko jih bo lahko kruto kaznoval za njihovo
nevljudnost. In tako je prišel tudi mimo Marjetičinega
okna. Deklica je bila prav tako lepa kakor vse prejšnje.
Gledala je skozi okno, pela in se smejala.

Za koga trosiš toliko lepote, toliko pesmi in veselega
smeha?« jo je vprašal.

Za vsakega, ki gre mimo mojega okna in ga razvese¬
ljuje moja lepota in moja pesem. Kajti zavedam se, da
me je  ustvaril Bog, da z vsem, kar mi je podaril privlač¬
nega in razveseljujočega, poveličujem Njegovo slavo.

nam
ored-l
o se;;
arija

15. SESTANEK

7.  Mladenka je vedno vljudna.

Takole pripoveduje pravljica:

13

Kraljevič je bil zavzet. To je bil moder odgovor molj ^
dre deklice, ki je vreden kraljeve krone. Stopil je sko/.i ' l
vrata njene sobice. Vrgel je s sebe plašč popotnika in pod ''

njim je zažarelo kraljevo oblačilo. 1

116

»Pridi,« jo je prijel za roko. ».popeljem te v svoj grad.]

Moja žena boš.«

Marjetica se mu je srečna nasmehnila. Podala mu jel ^
roko in šla z njim.

ne

Vračala sta se mimo deklic, ki so še vedno čakale
kraljeviča. ^

»Za koga trosite toliko lepote, pesmi in vedrega sme- /a
ha?« jih je zopet vprašal in držal Marjetico za roko. De¬
klice so spoznale v kraljeviču popotnika, ki so ga v svoji to

ošabnosti imenovale razcapanca. Osramočene in razočarane | K

so skrivale svoje obraze, kajti zavedle so se, da so zaigrale
in zapravile svojo življenjsko srečo.

Katera izmed vas ne bi hotela biti kakor Marjetica? ^
Kaj nas ona uči? Uči nas, da moramo biti vljudne vedno j
in povsod, nasproti vsakemu človeku, četudi je še tako j^i
ubog in neznaten.

Mladenke deklamirajo kako pesem, ki jo znajo o vi j ud- ( p

nosti. . tc

S. Mladenka je otrok Cerkve.

J  si

Katera je prva točka našega vodila? Slovenska mla- Z(

denka živi v zavesti, da je božji in Marijin otrok.« Ne le U

kraljevi, vse več, otrok sem Kralja vseli kraljev, Boga sa- U
mega! Kdo pa je Njegov namestnik na zemlji? Sveti oče, J'
škof in duhovniki. Ti vodijo in vladajo vso veliko družino s
otrok božjih, vse božje kraljestvo na zemlji. Kako pa se 8
imenuje to božje kraljestvo? Sveta Cerkev. Kdo je usta¬
novil sveto Cerkev? Kristus sam. ^

Slovenska mladenka je božji otrok, zato tudi otrok ^
svete Cerkve.

14


11104

skozi

i pod

grad.]

u jej

kalcj

sine-l

De-

'ojij

rano j
ralo *

ica P j
dno t
a,ko |

ud- j

da¬

le

sa-

iče,

ino

■sc;

tu-

ok

Me vse spoštujemo svojo mater, rade jo imamo! Če
kdo hoče reči o tvoji materi kaj krivičnega ali grdega, ali
boš potem kar molčala in pustila, da govori? Ne, branila
jo boš. In še rajši jo boš imela, svojo mater! Materi osta¬
nemo zveste, za mater smo pogumne in hrabre!

Poleg naše matere, ki je doma, imamo še eno mater, ki
vse stori za nas: sveto Cerkev. Če bi ne imeli sv. Cerkve,
bi ne bili krščeni, ne bili bi torej božji otroci. Nihče nas
ne bi učil, kako naj živimo. Nihče nam ne bi odpustil
naših grehov. Če bi ne imeli svete Cerkve, bi ne imeli
Kristusa na oltarjih in v tabernakljih! Nebesa bi nam bila
zaprta — za vselej!

Smo že kdaj mislile na to, mladenke? Vse to, da, vse
io naše bogastvo nam je dala naša mati sveta Cerkev. Ali
bomo potem ostale ravnodušne do te matere, ki nam je
vse dala? Rade jo bomo imele kot svojo mater! Ponosne
smo nanjo! Če ljudje o sveti Cerkvi kaj slabega, grdega,
krivičnega poreko, kaj boš storila? Molčala? Pustila, da
govore? Ali nas bo sram, da smo otroci Cerkve? Ali je
kraljeviča Andreja ali Tomislava sram, da sta kraljeva
otroka? Čemu neki? Ponos  ua  sta na to. In  bo nas sram,
da smo otroci božji, otroci svete Cerkve?  Saj
to je še več kot kraljevi otroci.

Kako pa bomo na zunaj pokazale svojo ljubezen do
svete Cerkev? Kaj mislite? Kdo vodi sveto Cerkev na
zemlji? Sveti oče, škofje in duhovniki. Zato bomo svojo
ljubezen do Cerkve pokazale prav posebno s tem. da bomo
ljubile in spoštovale svetega očeta, škofe in duhovnike. Ali
jih vsi ljudje spoštujejo? Ali jih vsakdo pozdravi, če jih
sreča? Ali niso včasih ljudje robati do duhovnikov? Ne
govore večkrat o duhovnikih grdo?

Je bilo svojčas tudi tako? Ne! Če so ljudje zagledali
duhovnika, so že mislili na Jezusa. Dobro so vedeli: Du¬
hovnik: To je drugi Kristus!

Kako to, da je danes tako drugače? Zato, ker vsi ljudje

15


niso več dobri. Mnogo ljudi Boga več ne ljubi. Kdor pa | d
Boga ne ljubi, ali bo imel rad Njegovega namestnika, du- k;
hovnika? Ne. Zakaj? Zato, ker je duhovnik takim ljudem
živ očitek. Ker duhovnik slabe ljudi spominja na to, da j ip<
ne smejo grešiti... da morajo skrbeti ra svojo dušo... da : 0 j
bodo nekoč morali Bogu odgovarjati za svoje življenje... |j
da bodo nekoč umrli,  hi ker na to ne mislijo radi, zato
nimajo radi duhovnika. Nesrečni ljudje! Kako so ubogi! j vi
Kak3 slabo poznajo duhovnika! Kako pa bomo me, otroci
Cerkve, storile, da pokažemo duhovniku svoje spoštova¬
nje, svojo hvaležnost?

Molile bomo za duhovnike. Opravljale bomo pobožnost
duhovniških sobot. Kaj pa je to? Po vsem svetu dobri
katoličani vsako soboto po prvem petku vse molitve, delo,
veselje in žalost tistega dne. zlasti pa sveto mašo in sveto
obhajilo darujejo za duhovnike in za to, da bi Bog mnogo
dobrih poklical v- duhovniški stan. Mi Slovenci moramo za
to še prav posebno moliti, ker pri nas duhovnikov tako j
manjka! Je pa toliko dela zanje. Torej — duhovniške so¬
bote! Kaj pa še? O duhovnikih bomo govorile vedno spošt¬
ljivo. Kako bom rekla, če govorim o njih?  »Župnik so
rekli, kaplan so šli?« Gospod  župnik, gospod  kaplan!

Kaj bom storila, če slišim, da se ljudje norčujejo iz du¬
hovnikov? Se bom z njimi smejala? In če bom slišala, da
govore ljudje slabo o duhovniku? Branila ga bom ali od¬
ločno šla proč, da vsi vidijo, da mi to n i p r a v. Kaj
bomo storile, če srečamo duhovnika? Pozdravile ga bomo
spoštljivo: Hvaljen Jezus! Zakaj? Na koga mislimo, če
srečamo duhovnika? Na Boga, da! In če srečamo tujega
duhovnika, ga bomo tudi tako pozdravile? Zakaj? Ker je
vsak du h o v n i k drugi  K r i s t u s.

Mislimo na to: Ni večjega dostojanstva na svetu, kakor
duhovniško. Ni večje dobrote za svet, kakor je duhovnik.
Duhovnik je drugi Kristus. Če bi ne imeli duhovnika,
bi tudi Kristusa ne imeli. Pokažimo, da se tega zave-

16

damo vedno in povsod! Tako bomo najbolje po¬
kazale, da smo res pravi, zvesti otroci Cerkve!

(n zdaj, od 18. do 25. januarja lahko pokažemo še na
poseben način, da smo otroci Cerkve. Kako? S tem, da
opravljamo molitveno osmino. V kak namen? Da bi vsi
ljudje našli pot v sv. Cerkev. Bomo to storile?

Vselej pa se bomo zavedale tega in vsakdo naj to
vidi na nas: Otrok sem Cerkve in Cerkev ljubim!

Mladenke pripovedujejo o domači cerkvi.

Petje.

9. Telovadba in sklep.

17

16. SESTANEK

(IV. v j a n u a i- j u.)


Naše vodilo je vodilo /.a vse naše življenje.

Neka mladenka je bila spretna in velikodušna. Veselje*
jo je bilo pogledati. In kar je bilo najlepše: izpolnjevalal
je vsako točko vodila, dokler ni nekoč odstopila od mla-j
denk. Še ni minil en teden, in že se je zgodilo, da jel
govorila neresnico. Zlagala se je.

Začudeno so jo pogledale in vprašale: ampak Marica,!
kako moreš vendar kaj takega storiti? Saj tega še nisi ‘
nikdar storila, da bi lagala. In veste! kaj je odgovorila?]
Saj vendar nisem več pri mladenkah! Vodilo za mene]
ne velja več!«

Boste tudi ve kdaj tako rekle? Ne! Saj veste, da je
naše vodilo za naše življenje,  da velja za vse naše
življenje. Po vodilu moramo živeti pri sestanku, v šoli
ali pri delu. doma, na cesti, vsepovsod. Po vodilu moramo
živeti danes in jutri, vsak dan, sedaj, ko smo mladenke,
pa prav tako, ko bomo članice, ali ko bomo morda iz¬
stopile iz društva. Tudi ko bomo popolnoma samostojne —
bomo v srcu mladenke — in vodilo našega življenja bo
vodilo slovenske mladenke.

Vodilo nam mora hiti drago, saj nam vedno pove,
kakšne moramo kot mladenke biti. in kar koli se nam
tudi lahko zgodi, vodilu ostane vsaka dobra mladenka
zvesta. Vodilo nam mora biti do zadnje, najmanjše točke
sveto. Nikoli ne smemo dopustiti, da lri me same ali naš
krožek storil kaj takšnega, kar bi bilo proti vodilu.

Če hočete vedeti, ali ste vredne nositi ime slovenske
katoliške mladenke, se same vprašajte: Kako se držim

18

jaz vodila? Kako ga izpolnjujem? Mi je vodilo sveto?
Čutim, da je proti moji časti, če se obnašam proti vodilu?
Se res vsemu mojemu življenju pozna, da je vodilo mo¬
jega življenja vodilo slovenske katoliške mla¬
denke?

Spomnimo se sedaj 5. točke vodila: Mladenka je po¬
štena, in si odkritosrčno odgovorimo na vsa ta vprašanja:

Kaj bomo storile, če bomo spoznale, da to ali drugo
točko vodila zanemarjamo, da morda poskušamo na vse na¬
čine, kako bi ušle dolžnosti, da hočemo vedno vedeti, zakaj
to, zakaj ono, kar se zahteva, da smo samosvoje in pozab¬
ljamo, da moramo drugim veiseilje skazati, da morda nismo
čiste v besedah, mislih in dejanjih? Odločno sklenimo,
da bomo več mislile  na vodilo in se ga zvesto držale.

Saj me nočemo postati samo polovičarske mladenke!
Zapomnimo si to:

Prava mladenka po vodilu živi,
natančno in zvesto, povsod in vse dni!

S. Obisk.

Mladenke pripravijo sobo za obisk. Prineso prt na
mizo, par koščkov kruha, skodelico za kavo ali čaj s krož¬
nikom. Tudi kruh denejo na krožnik in na drugega morda
jabolka. Na mizo postavijo tudi šopek .zelenja. Seveda
mora biti vse lepo pospravljeno. Razdele si vloge. Ena bo
hišna gospodinja Lojzka, ki ima par otrok, Micko, Ma¬
ričko, Reziko..., ena služkinja Ančka, tretja gospa Ivanka,
ki bo s hčerko Francko prišla na obisk.

Služkinja pospravlja, briše prah, gospodinja plete no¬
gavico, otroci se igrajo. Druge mladenke pa kje v kakem
kotu gledajo. Na mizi je samo krožnik z jabolki.

Naenkrat potrka na vrata. Ančka gre odpret ali pa
reče: »Prosim!« Gospa s hčerko je prišla na obisk. Ančka
pozdravi in vpraša: »Koga želi gospa?« »Dober dan, Ančka«,
odgovori ta. »Je vaša gospa doma?« »Da, gospa. Vstopite,

19

prosim! Boste odložili plašč? Pomaga ji sleči plašč in
ga obesi na kljuko.

Gospa Ivanka pride do domače gospe in jo pozdravi.
Ta ji odzdravi in ji da roko. Prav tako vstanejo tudi otroci
in pozdravijo gospo. Ona jim da roko. Nato ji domača |
gospa reče: Boš malo sedla. Ivanka! Ti, Francka, se hočeš
malo poigrati z našo Micko, Maričko. Reziko...? Deklica -.
pravi: »Prosim!« in gre k otrokom ter, se z njimi igra. ]
»Ančka, skuhali nam boste malo kave«, pravi gospa Lojzka, j
»Otrokom pa borno dali jabolk in kruha. Hočeš tudi ti
kako jabolko, Ivanka?«

»Ne bom se branila, saj veš, kakšna prijateljica sadja
sem.« Ančka ji prinese krožnik za odrezke in nož ter !
prtiček, da si more obrisati roke. Ivanka razreže jabolko j
in ga je. Vsakemu otroku tudi dajo po eno jabolko. Otroci j
jih pa kar grizejo in se igrajo. Gospe se pogovarjata o ‘
svojih otrocih ali kar koli drugega.

Čez nekaj časa prinese Ančka kavo ali čaj, (kar malo :
vode v skodelicah) in kruh. (Skodelici imata krožnika,
seveda je tudi kruh na krožniku.) Najprej vzame kruh j
gospa Ivanka, potem Lojzka in končno dobi še v sak otrok
košček kruha. Vsak se zahvali zanj. Kavo začne piti gospa
Ivanka. Ko sta se gospe dosti nagovorili in so še otroci
kaj deklamirali ali zapeli, reče gospa Ivanka: »Zdaj pa
moram iti. Prijetno je pri tebi. Tudi se rada pogovarjam '
s teboj, vendar moram še v trgovino, da ne zapro. No-,
Francka, obleči se bo treba. Kdaj boš prišla ti k meni? J
Pripelji tudi svoje hčerke!« Domenita se, nato se gospa
Ivanka še zahvali za postrežbo. Ančka ji pomaga obleči '
plašč. Ivanka se poslovi, da roko \sem in odide. Otroci :
seveda vstanejo. Francka jih povabi k sebi, da jim bo
pokazala svojo punčko. Lojzka jo spremi do vrat.

Razgovor o veselem sestanku, ki bo prihodnjič.

9. Telovadba in sklep.

20

17. SESTANEK

(L v f e b r u a r j u.)

Mladenke prinesejo kruha in jabolk, orehov, krhljev,
pa še, če imajo kaj drugega. Lepo okrase sobo. Na mizo
postavijo krožnike kar iz papirja in nanje denejo za vsako
mladenko po eno jabolko in kos kruha. Seveda se vse,
kar so prinesle, pravično razdeli med vse.

Če katera zna igrati orglice ali karmoniko, naj tudi
prinese s'seboj.

1. Najprej pojo kako veselo: N. pr.: Eno rož'co ljubim.

2. Sledi vesel prizorček. Morda »Cokljice«.

C o k 1 j i c e.

Osebe: gospa Korenova, sosedova služkinja, čevljar.

Pozorišče: miza, par stolov, omara, 11 cokljic v vrsti
(ali 11 parov čevljev); Korenova sedi in šiva nogavice.

Korenova  (v narečju): Ta Lov rek! Kako je zopet
strgal nogavice. Škoda. Drugače je kakor angelček. Čeprav
včasih županova dekla pravi, da je on tisti, ki vedno kokoši
naganja... in. da je on šipe pobil na kovačnici... ne, ne,
drugače je ko angelček, priden dečko! Saj res! Vsak večer,
ko spravim otroke spat, preštejem cokljice. In če jih na¬
štejem 12, sem mirna in mirno lahko čalkam na moža. No¬
coj jih še nisem preštela. (Šteje:) 1 par cokljic, 2 para
cokljic, 3 pari cokljic, 4..., 5...  do: 11 parov cokljic.
Oh, najbrž Lov reka ni doma. Saj se mi je zdelo, da enega

21

ni doma. O, o Lov rek, kje .si, kje si, (joče) ko bi le mož
kmalu prišel — da bi ga lahko šel iskat. (Nelkdo trka.)

Služkinja:  Dober večer mati! Naša gospodinja so
me poslali, da bi vi jutri prišli k nam prat.

Korenova:  Kaj.jaz ...  prat...? Lovreka ni. Glej,

vsak večer, ko sem otroke spravila v posteljo, preštejem
cokljice in če jih je 12, .sem mirna: vem. da so vsi doma.
Danes jih je pa samo 11!

Služkinja:  Pojdite! Mati. vi ste napačno šteli! Bova
obe še enkrat. (Skupaj štejeta: t par coikljic, 2 para cok-
Ijic, ... 11 parov cokljiic . ..)

Korenova:  Ali ne vidiš? Ko bi bil vsaj mož doma!
Da bi .ga šel iskat!

Služkinja:  Mi je žal. Korenova. Bom pač povedala
gospodinji, kako je. (Odide.) (Nekdo trka.)

Čevljar  (mladenka s suknjo in klobukom):. Dober
večer mati! Pa ikaj vidim? . .. ste bolni? Pazite se ... da
se ne prehladite... kaj bo vaš mož začel z dvanajstimi
otroki, če bi vi umrli.

Korenova:  Nehaj, nehaj... Kaj, dvanajst, saj jih
imam samo enajst.

Čevljar:  Ali je eden mrtev?

Korenova:  Ne, ampak glejte... vsak večer, ko spra¬
vim otroke v posteljo, štejem cokljice in če jih je dvanajst,
sem mirna. Zdaj jih imam pa samo enajst. (Šteje.) Lovre-
kovih ni!

Čevljar:  Niste prav šteli! Bova skupaj štela (Šte¬
jeta.)

Korenova:  V idite, ali nisem rekla?

Čevljar:  Veste kaj, jaz bom orožnikom povedal,
oni ga bodo že našli. Saj je Lovrek tako dober fantek.

Korenova:  Da, storite to. Lovrek je priden.

Čevljar:  Pridem čez en čas povedat. Z Bogom!


K o r enot  a:  Ko bi le mož prišel, da bi ga šel iskat.
Lovrek. moj fantek, kje si vendar? (Za odrom nekdo vpije:
.Vrati, Maaaaaaatiiiiiiii! Lovrek je šel s cokljami .spat...)
Korenova:  Hvala Bogu, ga vendar imam!

1. Petje. Harmonika oziroma orglice.

4. Še kakšna igra.

5. Malica. Mladenke začno jesti, kar imajo na »krož¬
nikih« in se pogovarjajo.

6. Telovadba in sklep.

23

18. SESTANEK

([I. v f e b r u a r j u.)

7 .  Čemu post?

Zakaj je Kristus prišel na svet? Da bi nas odrešil s
svojim trpljenjem od rojstva do smrti na križu. Kaj je
moral Jezus, ko je bil še majhen, že tudi trpeti? Da, po¬
mislimo na mraz v hlevčku, na beg v Egipet. Potem, ko
je Kristus kot deček hodil od hiše do hiše spraševat, če
imajo ljudje 'kaj dela za sv. Jožefa in so ga večkrat za¬
vrnili. Potem pri tesarskem delu itd. Vse to so bili majhni
križci, ki so Ga spominjali na veliki križ. ki je čakal
Nanj. S tistim križem nami je odprl vrata v nebesa.

Kakšen čas se začenja zdaj? Post. Kakšne barve plašč
ima duhovnik v postu? Vijoličaste. Ali to pomeni veselje?
Ne, pokoro. Pokoro? Zalkaj? Na kaj nas spominja postni
čas? Na Jezusa, ki se je tudi 40 dni postil v puščavi.
Pripravljal se je na svoje delo za nas. Najprej se je postil,
krvavi pot potil, bil bičan, s trnjem kronam, križ je nesel
in križan bil, preden je na Veliko noč od mrtvih vstal.
Zato hoče On sam, da se tudi mi podobno pripravimo na
Veliko noč. Zato je postavil postni čas. Kako se mi vsi
postimo vsak petek? Mesa ne jemo. Kako pa se odrasli
ljudje postijo ves post? Manj jedo kakor navadno. Samo
enkrat na dan se najedo do sitega. Ali bi bilo prav, če bi
se me tudi tako postile? Ne, me smo še premlade za to,
me se še ne smemo tako postiti. Pa vendar se hočemo
pripraviti na Veliko noč. Kako se bomo torej postile? Kaj
mislite? Ali bi bil tole post: Na primer: zjutraj ves post
skočiti iz postelje precej tisti hip, ko tc pokličejo? Je to

24

lahko? Ne vselej, marsikatera od nas bi se za to morala
premagati! Ali: z veselim obrazom jesti vse, kar pride
na mizo. Včasih vzeti manj tiste jedi. ki jo imamo rajši,
pa one več, ki je nimamo rade. Ali: biti v postu prijazna
in vesela vedno in povsod, zlasti doma. Ali: potruditi se,
da v postu ne bom ugovarjala. Zdaj pa ve povejte, kako
se še lahko postimo... Ali pa bomo vse to i z |x> I ni le, kar
smo zdaj imenovali? Toliko ne zmoremo, kaj ne? Pač pa
si bomo iz ljubezni do Gospoda izbrale vsaka eno žrtev
za post. Vzele bomo na piko na primer kako svojo napako
in se ves post trudile, da bi jo premagale. Vsak dan! Ali
kako žrtev od tistih, ki smo jih prej omenile. Tiho si
bomo izbrale vsaika svoje in ne bomo druga drugi pripo¬
vedovale o tem.

Tudi bomo v postu večkrat šle k sv. maši in pristopile
k sv. obhajilu. Potem nam bo dal Gospod moči. da se bomo
res dobro pripravile na Veliko noč. In včasih bomo molile
sv. križev pot. Ga /nate? Čisto preprosto boš šla od postaje
do postaje in premislila, kaj je storil Jezus iz ljubezni
prav do tebe. Tako nam bo laže, res dobro držati svoj
post, svojo žrtev, ki smo jo izbrale.

Še nekaj! Na križu nas je Jezus odrešil. Križ je zna¬
menje. v katerem smo krščeni v božje otroke. Torej —
naj višje odlikovanje na svetil! Ali pa vsi ljudje danes
križ spoštujejo? Se vsi ljudje spoštljivo križajo in mislijo
na Jezusa, ko se križajo? Me same? Hočemo se ves post
vsakokrat spoštljivo prekrižati! Počasi in spoštljivo! Nikdar
nas ne bo sram tega, saj križ je naša najvišja odlika!

Deklamacija: Gregorčič »V pepelnični noči«.

Petje: Zastava kraljeva vihra...

8. Igra: »Pozor«.

Vsaka mladenka ima svojo številko. Mladenke sede v
krogu ali okrog mize.

25


Ena mladenka je kraljična. Ta igro začne:

Kraljica je izgubila zaklad, — ona pravi, da je ves
zlat, jaz pa pravim, našla ga je številka .. .

Mladenka, katere številko je kraljična imenovala, mora
takoj vprašati: »Prosim, gospa? Jaz. gospa?«

Kraljična:  »Da, gospa, vi, gospa!«

Številka:  »Oprostite, gospa, jaz ne, gospa, ampak
številka...

Kakor prejšnja, vpraša sedaj ta mladenka z istimi

besedami.

trs

Ce tekmujemo, se za vsako pomoto šteje ena kazenska n(
točka; zmaga mladenka z najnižjo številko kazenskih točk. jy[
Ako ne tekmujemo, mora vsaka za vsako napako za- pc
ložiti kak predmet, podobno kakor pri kapucinarčkus. cli

bi

9. Telovadba in sklep. g,

k;
P J

je

V'(

n<

T

k,

Zi

lx

P

j<

V:

Čl

tl

1 ’

j'

26

19. SESTANEK

(II f. v f e I) r u a r j u.)

7 .  Mladenka ljubi resnico.

Kdo je resnicoljuben človek? Resnicoljuben človek je
tisti človek, ki govori o čemer koli tako, kakor je, in mu
ne pride na misel, da bi kaj po svoje obrnil. Sosedova
Metka je dobila za god blago za novo obleko. Pa ni po¬
polnoma po njenem okusu. Njena bujna domišljija si vse
drugače predstavlja novo obleko. Mora biti več rožic v
blagu in svetiti se mora. Že po poti v šolo pripoveduje
Bregarjevi Stanki, kako lepa bo njena nova obleka, prav
kakor svilena, pa čeprav ni o svili duha ne sluha. In ko se
prvič pokaže v njej, se Bregarjeva Stanka začudi: l,e kje
je vsa tista svilena lepota, o kateri ji je Metka pripo¬
vedovala?! In Metka postane rdeča in začne nekaj nejas¬
nega mrmrati, ker ne ve, kako bi se izmazala iz zadrege.
Takrat se je Stanki preprosto zlagala, ni povedala tako.
kakor je v resnici in zdaj je v — kaši. Stanka jo bo imela
za lažnivko. Pa še drugim deklicam bo povedala in na nji
bo za vedno ostala temna senca. In tako se Metka zlaže
prvič in nato še in še. Senca raste iz dneva v dan. Ljudje
jo začno prezirati. Ne zaupajo ji prav ničesar. Vedno ob
vsaki priliki se zlaže. In če hodi kdo na sosedov vrt krast
češnje in jabolka, je to gotovo Metka. Saj kdor laže, ta
tudi 'krade, pravijo. In tako je nazadnje vsega kriva ona,
pa čeprav ni nikdar niti stopila na sosedov vrt.

Da, tako je, drage mladenke. Kdor ne ljubi resnice in
je ne spoštuje, ta lahko zaide v velike grehe. Tudi, če ni

27

kriv. ga ljudje takoj obsodijo, ker ne morejo drugače mi¬
sliti o njem kakor najslabše. Po njihovih mislih je tak
človek nezmožen kakega lepega dejanja. Katera izmed vas
bi hotela nositi na sebi tako grdo, rekla bi, skoro zločinsko
senco? Katere izmed vas ni strah, da bi jo pošteni in
odkritosrčni ljudje izobčili iz svoje srede in kazali s
prstom nanjo, češ: Glejte, to je tista, ki laže in krade, in
ko bo zrastla, jo bodo orožniki vlačili sem in tja, ker kar
se Janezek nauči, to Janez zna. — To sem že kar preveč
hudo in strašno rekla. Zares. Tako daleč me ne bomo šle.
Me ljubimo resnico, povemo vse po ipravici, pa četudi vemo,
da hi bilo v trenutku bolje za nas, da bi se zlagale. Toda
tega ne! Nobena laž ni tako skrita, da bi ne bila enkrat
očita.

Resnica je božja poslanka. Bog, ki je večna Resnica, jo
je poslal človeštvu v njegovo odrešenje. Dejal mu je: Če
boš verjelo vame in me ne boš z lažjo zatajilo, bo tvoje
življenje na zemlji raj in na onemi svetu boš uživalo večno
srečo. — Toda kaj so storili ljudje? Že prva dva človeka
sta mu odrekla pokorščino in nasedla ostudni laži kače.
In potem so šli še dalje: z lažjo so zatajili Boga in Nje¬
govega Sina Jezusa pribili na križ, kjer je umiral strašne
smrti zaradi naših grehov. Vse to so storili ljudje, ki niso
ljubili resnice, ampak so jo zaničevali in teptali v blato.

Drage mladenke, ali sedaj verujete v lepoto resnice in
v ostudno grdobo laži?

8. a) Dekleta se pogovarjajo o Turški Materi božji.

Pripovedujejo o Bernardki.

Deklamirajo in pojo Marijine pesmi.

8. b) Povestice.

9. Telovadba iu sklep.

28

I

20. SESTANEK

(] V. sestanek  v f e 1) r u a r j u.)

7 .  Velikonočna akcija.

Pred prazniki čistimo stanovanja, kaj pa hoče sv. Cer¬
kev. da očistimo za Veliko noč? Svoje duše, da! Vsak
kristjan ima dolžnost, da opravi v velikonočnem času sveto
spoved in prejme sveto obhajilo, da prav ta čas s Kristu¬
som v stane odrešen.

Kdor te dolžnosti ne izpolni, ni odrešen, ne vstane s
Kristusom.

Kaj ni Kristus trpel in umrl za vse ljudi, da bi vse
odrešil? In vendar, koliko je nesrečnih, ki so s smrtnim
grehom pregnali Boga iz svojih duš in niso več božji
otroci! V nevarnosti so, da se večno pogube.

Zakaj? Ne vedo, kaj je Kristus zanje storil, ne veru¬
jejo v Njegovo ljubezen do njih. Hudi duh jih je zapeljal.
Ali bodo zdaj izpolnili velikonočno dolžnost in vstali s
Kristusom? Kdo ve? Hudi duh jim brani. Ali jim mi lahko
kaj pomagamo? Seveda! Od koga pričakuje Gospod, da se
bo boril proti temu zapeljivcu, hudemu duhu, če ne od nas.
slovenskih mladenk? Kako pa?

V nekem kraju so se lani dekleta zmenila, da bodo
ves post in vse do praznika sv. Trojice vse svoje delo,
molitve, žrtve, vse sv. maše in sv. obhajila darovala za to,
da bi taki  uboga grešniki opravili velikonočno dolžnost. In
res so prišli k spovedi in sv.obhajilu ljudje, ki že po deset

29

ali dvajset let niso več opravili velikonočne dolžnosti! Ali
ni to nekaj lepega? Če so to dekleta storila, ali se vatni
zdi, da me, mladenke tega ne zmoremo?

Pa še nekaj so storile. Za Veliki petek so okrasile vso
križe, vsa znamenja! Na Veliki petek ob treh popoldne iso
prižgale lučko pred križem, ki so ga lepo okrasile s cvet ¬
jem in zelenjem. Potem so zbrale svoje domače okrog
križa in so se skupno zahvalile za odrešenje. Tudi v drugi!
družinah so se pogovorile z materami, da bi tudi pri njih
tako praznovali Veliki petek in se zahvalili za odrešenje.
Pridobile so domače, da so vsi šli k sv. spovedi in prejeli
prav na Veliki četrtek ali Veliko nedeljo sv. obhajilo. Po¬
skrbele so, da je tudi njihov dom bil ves v velikonočnem
razpoloženju: snažen, poln zelenja in cvetja. In zmenile so
se, katere družine v vasi so najrevnejše in kje je največ
otrok v ubogih družinah. Pa so šle naprosit moke, klobas,
mesa, jajc, pirhov in orehov, pa še potic, in to so nesle
tistim ubogim družinam. In še same so v postu tudi nekaj
prihranile, da so še kupile nekaj kave in sladkorja. Na
Veliko soboto so pa to nesle družinam. To je bilo veselja!
Zraven so pa nesle različne stare časopise, kot Glasnike,
Bogoljube, Nedelje itd., da bi ljudje še kaj lepega imeli
citati o praznikih. Vsako dekle je tudi prejelo vsaj eno
zadostilno sv. obhajilo ža tiste, ki ne izpolnijo velikonočne
dolžnosti. Na Veliki četrtek so pa skupno prejele sveto
obhajilo.

Vse to je velikonočna akcija.  Ali je me, mla¬
denke, še ne bi mogle izvesti? Pač! Pa se pomenimo, kaj
bi lahko storile! Kaj ves post, kaj na Veliki petek i:n
soboto...? Kaj doma im pri sosedovih? Kaj skupno, kaj pri
ubogih družinah?. . . Ka j bo storil krožek Mar jetica, kaj
Šmarnica?

Mater Marijo pa prosimo, naj blagoslovi našo veliko¬
nočno akcijo!

30

V ital Vodušek:

Križ.

V večernem polju bridko križ trhli.

Oče,

če je mogoče,
naj mimo gre.

Glej, saj še komaj zemljo drži,
trudno padajo mu roke ...

Zemlja krvavi pot poti,
polja, ta dobra polja trpe,
iz njih bridkosti rastemo mi.

Bridko nad poljem križ trpi.

Oče,

če križ mimo nas gre,
pa vsa zemlja v nebo naj drži
in vsa polja naj v poti gredo,
ti si v vseh potih
in pot si ti.

Ti si se v našo bridkost razpel,
nosil med nebom in zemljo prelom,
ti nas boš v videnje novo razvnel.

S križa omahnile roke iso k tlom.

Rožni venec iz 1. knjižice (str. 16—17).

8. Nekaj o zadnjih papežih.

Kristus je postavil sv. Petra za pastirja nas vseli, ki
smo Kristusove ovčice. Rekel je: Pasi moje ovce, pasi moje
ovce, — pasi moja jagnjeta. Takrat je Peter postal papež,
postal vrhovni pastir naših duš. — Pa Peter je umri — in

31

je svojo oblast izročil svojemu nasledniku. Tudi današnji
papež v Rimu je naslednik sv. Petra in ima prav isto oblast,
kakor jo je imel sv. Peter.

Papež je naš oče, ki skrbi za nas, ki nas ljubi, ki pa
nam ima oblast tudi zapovedovati. Svojega očeta moramo
poznati, ga ljubiti, vedeti moramo, kaj nam zapoveduje,
kako za nas skrbi. Moramo ga pa tudi ubogati.

Gotovo iso bili .največji papeži zadnjih let pape,
Pij X., P i j XI. in pa današnji papež P i j XII. Vsi so mnogo
dobrega storili, mnogo lepega učili in ves svet jili ob¬
čuduje. Visi trije papeži pa so tudi imeli prav posebno radi
otroke, mladino, prav tako kakor Jezus, veliki ljubitelj
mladine.

Papež  Pij  X. je živel in vladal Cerkev pred sve¬
tovno vojno. V tem času je bilo zelo žalostno na svetu.
Žalostno zato, ker so ljudje pozabili Jezusa, ki živi med
nami v tabernaklju. — Takrat so živeli krivoverci, ki jim
pravimo janzenisti, in ti krivoverci so učili, da smemo iti
k sv. obhajilu samo enkrat ali nekajkrat na leto, in še to
le tisti, ki so čisto brez vsakega greha, — Tudi majhnim
otrokom niso dovoljevali, da bi smeli Jezusa prejemati v
svoje srce. Šele, ko so bili otroci stari 14 ali 15 let, so
smeli pristopiti k prvemu sv. obhajilu. -

Papež Pij X. je vse to videl. Bil je zelo žalosten. Vedel
je, da ljudje ne morejo biti srečni. Saj samo pogosto sveto
obhajilo more dati moč in pogum, da lahko lepše, — brez
greha živijo in postanejo .srečni in veseli. Pa papež Pij X..
je tudi vedel, koliko nevarnosti preti mladini, ker je ves
svet okužen z grehom — in se mlade duše prav lahko
okužijo in zgubijo svojo lepoto in svoj zaklad: posvečujočo
milost božjo.

Vse to je sv. Oče vedel, zato je obsodil nauk krivo¬
verskih janzenistov in napisal dve okrožnici, eno za od¬
rasle ljudi, ki jih vabi in prosi, naj prav pogosto, če

32

mogoče vsak dan, pristopajo k sv. obhajilu, — ker bodo
samo potem mogli ostati dobri in srečni; eno okrožnico ipa
je napisal še posebej za otroke. Tam zapoveduje, da mo¬
rajo otroci že takrat, ko so stari sedem let, začeti hoditi k
sv. obhajilu. Tudi otroke vabi, naj prav pogosto prihajajo
k obhajilni mizi in z Jezusom živijo, da jih ho On sam
varoval vsega hudega.

O. ko bi vsi ljudje poznali nauk papeža Pija X. in ga
ubogali, kako vse drugače, vse lepše bi bilo na svetu! Pa
katoliške mladenke hočejo poslušati glas sv. Očeta in po¬
gosto prejemati sv. obhajilo.

Tudi papež Pij XI. je mnogo dobrega storil. Kako so
se temu sv. Očetu smilili ubogi, siromašni ljudje! Hotel
jim je pomagati. Učil je, da morajo biti vsi ljudje pravični,
da ni pravično, če imajo eni pireveč bogastva, drugi pa
nimajo nič in stradajo; vse bi se moralo tako urediti, pravi
sv'. Oče, da bi vsi imeli zadosti in bi mogli lepo živeti. Ko
bi posebno nekateri hoteli poslušati glas sv. Očeta, bi ne
bilo toliko revnih ljudi med nami.

Se bolj pa so se sv. Očetu smilile duše, ki so revne, ki
nimajo bogastva milosti božje: to so  vsi ubogi pogani, ki
Kristusa ne priznajo, ki ne vedo nič o nebesih in nebeškem
Očetu. Zato je sv. Oče s svojim misijonskim delom mnogo
dobrega storil za uboge pogane.

Pa ne samo za pogane, tudi za tiste kristjane med nami,
ki nočejo več poznati Kristusa, ki niso več dobri otroci
matere katoliške Cerkve, tudi za te kristjane je sv. Oče
preskrbel s Katoliško akcijo. Rekel je: Danes je premalo
duhovnikov, da bi duhovniki sami mogli te ljudi zopet
pridobiti za Kristusa. Zato se morajo vsi dobri katoličani
združiti in pomagati duhovnikom z molitvijo, z žrtvami
in z lepim vzgledom in dobrimi tleli.

Tudi mladina mora pomagati, je rekel sv. Oče Pij XI.
Zato pa mladenke pomagamo K. A., n. pr. ko smo pred
božičem nesle jaslice in darila v revno družino.

33


Ko je .papež Pij XI. ležal na smrtni postelji, je že videl
grozeče oblake vojske, ki danes divja po svetu in njegova
zadnja prošnja je bila: O Jezus, mir!

Za njim je zavladal današnji sv. Oče Pij XII., o katerem
bom govorile prihodnjič.

9. Telovadba in sklep.

34

Ul

21. SESTANEK

(I. s e s t a n e k v m a r c n .)

7. Naša volja.

Ste že slišali povest -o trmastem osličku? Neki dalma¬
tinski kmet je peljal osla na trg. Prodal bi ga rad. Lepo
sta hodila po kameniti poti. Ko prideta do mesta — kar
naenkrat se osliček ustavi. Rekel je: »Ne grem in nočem!«
Kmet ga je vlekel, suval, vpil nad n jim. Pa nič ni pomagalo.

Mladenke, takega oslička imamo tudi me v sebi. Ta¬
kega. ki hoče vedno drugače, kakor je prav.

Mati reče doma: Pomivat, Rezika!« Osliček v nas pa

reče, ne, se grem rajši igrat. Dobro vem. da moram biti
dobra. Za vse dobro pripravljena — osliček .pa noče, pa
rečem trdo besedo, celo sunem koga iz jeze. Mnogokrat se
tako zgodi, kaj ne? Dobro vem, kako je zapisano v postavi,
vemo, kaj bi morale storiti — pa ne storimo. Tisti osliček
v nas noče z nami. Obleži ob cesti in se ne premakne.

Da je tisti kmetov osliček tak — no, ja — saj ne ve
zato! Saj ne zna drugače. Ne moremo mu zameriti.

Ampak me, mladenke! Me, ki bi rade bile drugim v
zgled! Ki bi rade bile apostoli!

Me pa moramo tistega oslička v nas ukrotiti! Molčati
mora tisti osliček, molčati, in me moramo storiti talko, kakor
vemo, da je prav. Potem borno šele prave mladenke! Potem
bomo šele lahko pokazale, da smo nekaj, da imamo močno
voljo.

Tako bi včasih rade ukazovale! — Največji poveljnik
je tisti, ki zna sam sebi ukazati, sebe premagati.

35


Vsakokrat, ko borno premagale samo sebe, se nam bo«
dobro zdelo. Vesele bomo.

Zato pa, mladenke! Bodimo močne in odločne! Ne po- |
slušajmo nikoli tistega oslička v nas! Vedno neizprosno |
storimo, kar vodilo od nas zahteva!

Malo premislimo: V čem se najtežje premagam? Ne I
znam ubogati? Ne znam biti dobra? Sem lena? Izbiram 1
vedno, kar je lažje?

Danes kličemo: osliček v nas naj molči, vodilo nam
je sveto.

8. Razgovor o papeževi proslavi. Po namenu sv. Očeta
bomo šle k sv. maši in sv. obhajilu. Določimo dan!

Igra.

9. Telovadba in sklep.

b

P

ti

v

d

k

v

z

v

s

1 >

j

1 .

J k
k

I 11

z

36

K)

22. SESTANEK

([T.  sestanek v marcu.)

Papeževa proslava.

;) -

IO

le
ni

m

1.  Papeška himna (deklamacija, dobite jo v »Večnem

a  življenju«).

2. Iz življenja sv. Očeta Pija XII.

Ko se je v ugledni rimski družini Pacelli 2. marca 1876
rodil sin. je neki sveti starček dejal: »Danes čez 63 let
bodo vsi kristjani pozdravili tega otroka v baziliki svetega
Petra.; Res se je izpolnilo prerokovanje in prav' na svoj
triinšestdeseti rojstni dan je bil izvoljen za papeža.

Starši sedanjega sv. Očeta so bili plemeniti in globoko
verni. Študiral je v Rimu bogoslovje in bil posvečen za
duhovnika. Že v svojem 23. letu je bil službeno dodeljen
kongregaciji za izredne cerkvene zadeve, kjer se rešujejo
\až.na vprašanja vsega sveta. Zaradi svoje sposobnosti in
zmožnosti in požrtvovalnega dela je imel odgovorno mesto
v cerkveni službi. Za škofa, je bil posvečen v 41. letu.
Služboval je tudi v Nemčiji. Veliko je potoval in bil zelo
priljubljen povsod, kamor je prišel. Na Evharistični kon¬
gres v Budimpešto je potoval tudi skozi Slovenijo. Zelo
je izobražen. Govori gladko devet jezikov. Njegovo živ¬
ljenje  je strogo svetniško.

Današnji papež se že od začetka trudi za mir, ker ve,
kakšno nesrečo prinese vojska vsem. pa tudi Kristusovemu
kral jestvu na zemlji. Tudi nas prosi, naj mnogo molimo za
mir, molimo za to, da bi Kristusov mir in sreča zopet
zavladala na svetu.

37

Pa ne samo moliti. Tudi delati moramo za mir. — j
Papež Pij XII. ve dobro, da miru tako dolgo ne 'bo, dokler r.
ne bodo ljudje postali boljši — bolj dobri in Kristusovi. :l
Zato se moramo truditi, da bomo ljudi pridobivali za ji
Kristusa in tako delali za mir.

O, ko bi vsi ljudje poznali sv. Očeta in njegove nauke!
Ko bi vsi poslušali in ljubili njega ki ga je Kristus po- I
stavil za pastirja naših duš! Saj on uči samo Kristusov
nauk. — Kakor da bi Kristus sam govoril, tako je, če nam 1
papež govori. Zato mladenke: poslušajmo papeža, bodimo j
dobri otroci katoliške Cerkve! Potem bomo same srečne 1
in bomo lahko srečo prinašale tudi drugim.

3. Petje: Kraljevo znamenje, križ, stoji.

-t. Deklamacija o papežu, ki jo dobite v Glasniku, J
Kraljestvu božjem ali Bogoljubu.

5. Mladenka bere iz sv. pisma prizor, ko je Kristus *
postavil sv. Petra za Svojega naslednika.

6. Telovadba in sklep.

23. SESTANEK

(III.  sestanek \ m a r c u.)

?■  Mladenka je dolžna biti koristna.

Zaka j živimo? Živimo zato, da si na tern svetu zaslužimo
I srečno življenje na onem svetu, ki bo večno. To je naš
cilj. Bog' nas je ustvaril za srečo, da bi ga nekoč gledali
iz obličja v obličje, kar je največja in najvišja sreča, nam
živim nedoumljiva.

V čem najdemo po navadi srečo na tem svetu? V novih
j oblekah, v lepih pisanih igračah, v lizanju sladkih bon-
; bončkov in čokolade, v kosu zapeljivo dobre torte, skratka,
v stvareh, ki trajajo samo malo časa. To imenujejo ljudje
srečo. Toda so tudi ljudje, ki take vrste srečo zametujejo
in jo prezirajo. Srečala sem neki dan Stezinarjevo Ber¬
nardko, ki je šla iz šole in sva se vso pot menili. Stezi-
narjeva Bernardka je dobra deklica in jo imajo vsi ljudje
radi. Je odkritosrčna, resnicoljubna, vedno vljudna in
vsakemu rada pomaga. Pa sem jo med drugim vprašala:

»No, Bernardka, zdaj  mi pa odkritosrčno povej, kdaj
j si najbolj vesela?«

»Takrat, ko je mamica z menoj zadovoljna. To se pravi,
ko vse delo, ki mi je naloženo, izvršim točno in pravilno.
Ali pa, če mi da kos kruha, pa srečam Sosedovo Lenčku,
katere starši so siromašni, pa ji dam polovico svoje malice.
Takrat se Lenčka tako lepo in prijetno nasmehne, da mi
kar srce poskoči od zadovoljstva. In potem jeva vsaka
svoj kos in se smejeva prav za prazen nič. Kar tako, ker
i nama je prijetno, da sva skupaj. Včasih srečam tudi Jodota.

39

Saj poznate reveža Jodota, ki je vedno tako raztrgan in
suh. Pravijo, da ni čisto pri zdravi puntati. Enkrat sem mu
rekla, naj pride k nam, da mu bo mama dala stare očetove
hlače in toplo jopo. Revež, kar tresel se je od mraza in
meni so solze same od sebe tekle po licu. Le kako morejo
ljudje kaj takega gledati, ne da bi revežu pomagali! Res
je prišel k nam in mama ga je za silo oblekla. Toplo in
veselo mi je bilo pri srcu, ko sem ga videla odhajati
oblečenega in ga ni nič več zeblo. Oh. če bi imela jaz
mnogo, mnogo denarja!«

Tako mi je odgovorila Bernardka in, se nekam za¬
mislila. Potem je spet dejala:

»Novih oblek pa nimam bogve kako rada. Zato ne, ker
me potem ljudje tako čudno gledajo in bogve kaj vse si
mislijo o meni. Da imam mogoče iz prevzetnosti novo
obleko, in da se radi tega držim. Toda Bog mi je priča,
da se zelo nerodno počutim v novi obleki, zlasti še. če
srečam koga, ki je v svoji revščini raztrgan in nima kaj
obleči. Takrat sem tako nesrečna, da bi se najraje skrila
pred očmi tistega reveža.«

Pridna deklica si,, sem ji dejala in jo pobožala po
licu. I,e kdo te je vsega tega naučil?«

»Srce mi tako pravi,« mi je odgovorila. »Pa tudi gospod
spovednik me tako uči. Vsak mesec grem ,k spovedi in se
pri sv. obhajilu tako prisrčno pogovorim z ljubim Jezusom.
Vedno ga vidim, kako leži siromašen in ubog v svojih
jaslicah in se smehlja. Vidim ga, kako prihaja po poti in
uči, skromen in skoro nepoznan, a z veliko božansko dušo,
prepolno ljubezni do nas. Vidim Ga, kako stoji pod križem,
izbičan in opljuvan zaradi naših grehov, kako umira Strašne
smrti, da bi odrešil človeštvo večne teme. A mi mu vra¬
čamo sovraštvo za ljubezen, hudo za dobro. A jaz nočem
med ljudi, ki tako delajo. Kako strašen mora biti trenutek,
ko bo stopil na sodni dan pred enega ali drugega in bo

40

dejal: Lačen sem bil, pa mi nisi dal jesti, žejen sem bil,
pa mi nisi dal piti, nag sem bil, pa me nisi oblekel.«

Tako lepo je govorila Bernardka in jaz sem jo zavzeto
poslušala. In kako mislite in govorite ve?

8. Mladenka pripoveduje o glavnih mislih velikega
tedna.

Vse pripovedujejo o velikonočnih običajih.

9. Telovadba in sklep.

41

24. SESTANEK

(I \ . s e s t a 11 (“ k v m a r c u.)

?. Velika noč.

Zvonovi pojo in vriskajo: Aleluja!

Aleluja, Gospod je v stal! In me smo vstale z njim!
Aleluja!

Vesel, velikonočen naj ho danes naš sestanek! Zdaj
so nam vsi dnevi en sam praznik. Naši lepi velikonočni
običaji ta praznik še povzdigujejo, zlasti, če tudi razumemo,
kaj pomenijo.

Pa vendar — ali se vam ne zdi. da je letos Velika noč
še lepša kot lani? Zakaj: Ker so letos boljši časi, kot lani?
Ne. Lani je bil mir, letos pa vojna in draginja. Pa vendar,
ali ste bile ve katero Veliko noč tako srečne kot letos, \
tem trdem času? Ne. Zakaj, mislite? Ker se najbrž še
nikdar nismo tako pripravile na Veliko noč, kot smo se
tem postu. Seveda nam je včasih spodletelo. Saj to ni
nič čudnega. Pa smo se potem zopet potrudile, da bi šlo.

Tudi smo letos izvedle velikonočno akcijo. Doslej pač
še nismo tako poznale sreče, ki je v tem. da koga raz¬
veselimo! Trudile smo se v postu, da bi same postajale
boljše; rade bi tako drugim pomagale, da bi za Veliko noč
z Gospodom vstali!

Po žalostnem Velikem petku je prišla vesela Velika
noč. Sonce je vzšlo in takrat je Jezus zmagoslavno vstal od
vmrti. Straže so padle na tla od strahu: Nikdar še niso
videle take svetlobe. Tn Jezus se je prikazal svoji Materi.
Koliko je pač Ona morala pretrpeti pod križem! Danes pa

42

Jo Jezus potolaži in se Ji zahvali za vse, kar je zaradi
Njega trpela. Kako je Marija srečna, ko Jezus poveličan
stoji pred Njo! To je bila vesela Velika noč za Mater, dan
sreče in veselja!

Potem se je Jezus prikazal Mariji Magdaleni. Bila je
tudi zelo žalostna. Zdaj je prišla h grobu. Je prišla prazna?
Ne, šave je prinesla s seboj, da bi Jezusa mazilila. In
zdaj je našla grob odprt in prazen! Ali je precej vedela,
da je Jezus od mrtvih vstal? Ne, mislila je, da so Ga
ukradli! Pa Jezus se ji prikaže. Ni Ga spoznala, mislila je,
da je vrtnar. Vprašala Ga je, kam je odnesel Jezusa.
Gospod pa jo pokliče: Marija!... Takrat Ga je spoznala,
vsa srečna. Tega velikonočnega jutra ni Magdalena nikdar
pozabila! In šla je ona ter druge ženi' oznanit apostolom
in učencem veselo vest: Gospod je vstal!

Tudi me smo v postu kaj potrpele, z Marijo in svetimi
ženami smo spremljale Jezusa. Premagovale smo se in
trudile, da bi darovale Gospodu svoje križce in s tem
počastile Njegov križ. Zato je tudi nas obiskal, ko smo se
v velikonočni spovedi popolnoma očistile, v velikonočnem
sv.obhajilu. Prišle smo Ga iskat in smo Ga našle. Vstal
je Gospod. Aleluja! Kot Marija in Magdalena smo stale
oh strani Gospodu v postu, zato nam je Gospod zdaj dal
tako lepo velikonočno veselje.

Pa tudi od nas hoče Gospod, da gremo oznanjat veselo
vest Vstajenja. Doma, pa tudi ubogim družinam, kjer smo
izvedle velikonočno akcijo, sosedom, deklicam in otrokom.

Oznanjujmo Vstajenje vedno, ne le danes in jutri!
Kako pa? Naše geslo in naše vodilo nam najbolje pove,
kako. Če bomo res živele po geslu in vodilu, bomo že s
tem oznanjale veselo vest o Gospodovi ljubezni do vseh
ljudi.

Da, letošnja Velika noč se nam mora poznati! O. saj
se nam pozna, sa j vemo, mladenke: Vstali Zveličar je še .
vedno pri nas. .v tabernaklju je v naši cerkvi! Pojdimo Ga

43

iskat čim večkrat, kot Ga je šla iskat Magdalena in svete
/ene. Bomo šle prazne? Žene so vzele s seboj dragocene
dišave. Kaj pa bomo me vzele s seboj? Katero žrtvico bi
Gospod najrajši imel od mene kot dragoceno dišavo? Vpra¬
šajmo se vsaka zase tiho, in se odločimo. Potem bomo
našle Gospoda vsakokrat, kot Ga je našla Magdalena.

Tako nam bo v sako sv. obhajilo vstajenje. Tako bomo
vedno vesele in vedno bo Velika noč.

8. Petje velikonočnih pesmi. Velikonočne deklamacije.

9. Telovadna in sklep.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

Zadružna tiskarna v Ljubljani