Leto XII z vsebine številka 4 cena 1,46 EUR 28. april 2010 Spet leto velike krize v hmeljarstvu...............................................................str. 7 V vseslovenski akciji očistili tudi našo dolino....................................str. 8-9 v . t S P / 9 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. Očistili dolino Potem ko so v Občini Žalec prvo čistilno akcijo izpeljali že konec marca, pa so se prav vse občine v Spodnji Savinjski dolini pridružile tudi največji čistilni akciji v zgodovini naše države Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je v organizaciji društva Ekologi brez meja potekala 17. aprila. Na 7000 divjih odlagališčih v državi je skupaj četrt milijona prostovoljcev zbralo 60.000 kubičnih metrov odpadkov, od tega blizu 4.500 prostovoljcev, pripadnikov različnih inštitucij, šol, društev in drugih iz naše doline več kot 2000 kubičnih metrov odpadkov. Projekt je potekal v dveh delih. Najprej so evidentirali črna odlagališča, odstranili komunalne odpadke z njih in pristojnim inštitucijam predali podatke o gradbenih in nevarnih odpadkih. Drugi del projekta pa je bil osredotočen na čiščenje ulic, cest, okolice šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje poho-dniških poti. Odziv ljudi in uspeh akcije sta presenetila tako organizatorje vseslovenske akcije kot tudi organizatorje akcije v Savinjski dolini. Vsekakor pa je spodbuda za organizacijo podobnih akcij tudi v prihodnje. Na fotografiji desno so učenci II. OŠ Žalec, ki se je tako kot številne druge šole odločila svoje eko poslanstvo nadgraditi z udeležbo na akciji. Več na str. 8 in 9. L. K. Drevesa ob dnevu Zemlje Ob zasaditvi drevesa na Polzeli; zbrane sta ob tem nagovorila župan Ljubo Žnidar in predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik, učenci OŠ pa so pripravili kulturni program Na svetovni dan Zemlje so v naši dolini ponovno posajali drevesa in tudi tako že tradicionalno pokazali na ekološki odnos do okolja. Ta dan pa so obeležili tudi z drugimi prireditvami. V Občini Žalec so pozvali vse Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 n Pražarna in kavni butik Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Fani Fakin, Zmajile 19, Črnomelj 2. Marja Vasle, Založe 55, Polzela 3. Ilija Jelisavac, Bevkova 12, Žalec šole, zavode, KS, MS Žalec in turistična društva, da ob tem svetovnemu dnevu posadijo v svojem kraju ali delovnem okolju drevo in s tem prispevajo k urejenosti in lepšemu videzu našega okolja. Odziv je bil zelo velik, saj so skupaj posadili kar 190 dreves in za sadike ter material porabili 8.600 evrov. ZKŠT Žalec in TD Petrovče sta organizirala zasaditev severovzhodnega roba parka ob graščini Novo Celje, TD Petrovče tudi zasaditev drevoreda v Arji vasi ob lokalni cesti, TD Gotovlje obnovo drevoreda ob graščini Plevna, in Športni center Žalec - Balinarski klub zasaditev drevja ob balinišču. Pri izvedbi del (priprava terena, dobava in razvoz materiala) je sodelovalo JKP Žalec, Enota za urejanje javnih površin. V Občini Polzela so na dan zemlje pred kulturnim domom na Polzeli zasadili parkovni javor. Pol ure za tem so v mali dvorani kulturnega doma predstavili tri raziskovalne naloge turističnega podmladka na OŠ Polzela, nato pa so prisluhnili predavanju z naslovom Naravno kompostiranje organskih odpadkov na našem domu. Predaval je predsednik Zavoda za ohranjanje narave Loče Iztok Šajtegel. Ob tej priložnosti so odprli stojnico z ekološkimi izdelki in postregli z jedmi iz ekološke pridelave, hkrati pa predstavili založbo Marfem, revijo Ekovelikan ter slikanice za otroke. Zelo pohvalno je, da so v občini na različnih lokacijah letos posadili že več kot 550 iglavcev in listavcev. T. Tavčar So štiri desetletja veliko, malo ali ravno dovolj? Najbrž je te dni eno izmed redkih skupnih stališč mnogih Slovencev, pa tudi nas, Spo-dnjesavinjčanov, da smo dan Zemlje, ki smo ga obeležili v četrtek, proslavili na najboljši možen način. Sredi aprila se nas je namreč kar četrt milijona odločilo sodelovati v akciji, v kateri smo v enem dnevu očistili Slovenijo in jo olajšali za več kot 60.000 kubičnih metrov odpadkov. Tudi tisoči Savinjčanov smo bili zraven. Našo dolino smo očistili 2.000 kubičnih metrov različnih odpadkov z različnih divjih in manj divjih odlagališč v naravi. Različni svetovni dnevi nas zadnja leta vse bolj opominjajo na to, da imamo samo eno življenje, eno zdravje, eno naravo, eno okolje, ene vodne vire ..., eno Zemljo, če hočete. Počasi se nam pozna tudi v skupni zavesti. Ekovrtci in ekošole so začele dvigovati ekološko zavest že v najzgodnejšem obdobju. Otroci zdaj pod tem vtisom vzgajajo starše. Doma ločujemo odpadke, zbiramo papir, kartuše, plastiko, zobe si umivamo pri zaprtih pipah, ugašamo luči, varčujemo ne le zaradi denarja, pač pa zaradi višje ekozavesti. V medijih so ekoteme dobrodošlo gradivo v poplavi politike in afer, tista, ki ji bolj kot kdaj-koli prej prisluhnemo in jo tudi veliko bolje slišimo. Letos mineva 40 let, odkar so v Ameriki obeležili prvi dan Zemlje. 22. aprila 1970je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, takrat najprej v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Vsako leto se jim je nato pridružil še kakšen milijonček ostalih Zemljanov, a 40 let smo potrebovali, da smo se začeli zavedati Zemlje kot planeta, ki nam ne nudi le virov za naše preživetje, temveč je tudi ranljiva, skorajda umrljiva materija kot vse ostalo, kar živi na njej. Morda se tega ravno ne zaveda še vseh 6,8 milijarde Zemljanov, a če se zaveda vsaj razviti svet, namreč, da smo na Zemlji povezani, odvisni drug od drugega in da tisto, kar počnemo z njo in na njej, vpliva na vse, ne le na tiste, tam daleč, ki z nami nimajo povezave, potem je veljalo počakati teh 40 let. Dolga ali kratka doba? Če pomislim, kaj se je meni dogajalo v zadnjih štiridesetih -začnem lahko od rojstva, ki skoraj sovpada s tem terminom, potem je to dolga doba. Če pa stojim na stališču, da nikoli ni prepozno, potem je doba relativno kratka. Dogodki preteklih dni so spodbudni: akcije čiščenja okolja, sajenje dreves, ekonagrade našim osnovnošolcem, generaciji, ki bo živela raje kot životarila na dediščini tega, kar počnejo generacije preteklih desetletij in tega trenutka. Če je bilo teh 40 let ravno dovolj, pa bomo videli čez kakšno leto, desetletje. V dneh, ko obeležujemo najsvetlejše dogodke iz naše polpretekle zgodovine, kjer smo že zabeležili usodne zmage, lahko vsaj Slovenci navdih najdemo tudi v tem. In ker je pred vrati čarobni in zaljubljeni maj, še priporočilo: ne čakajte nanj, da se zaveste vseh »aprilskih« tem o Zemlji in našem obstoju. Jutri je svetovni dan plesa, zaplešite z njim v svetlo, čisto, okolju in vam prijazno prihodnost. Lucija Kolar Ob dnevu upora Ob dnevu upora proti okupatorju so se po dolini zvrstile proslave in druge prireditve, med njimi so se prazniku v petek poklonili v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Z nekaterimi prireditvami in kresovanji pa bodo te dni obeležili tudi 1. maj, praznik dela. Tako bo PD Tabor na predve- čer praznika dela pripravilo kresovanje na Zajčevi koči, na 1. maj pa prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajče-vo kočo. Različne pohode pa pripravljajo tudi druga planinska društva po dolini. Čestitkam ob praznikih se pridružujemo tudi mi. L. K. 9771580096004 2 april 2010 OBČINA ŽALEC _SfUAMd&f&.datin&S Žalski svetniki imeli aprila dve seji Na novi ploščadi Svetniki Občine Žalec so imeli v začetku tega meseca dopisno sejo, na redni, 27. seji pa so se zbrali 19. aprila. Sejo je v odsotnosti župana vodil podžupan Danijel Zagoričnik, na dnevnem redu pa je bilo 13 točk. Na dopisni seji je bila samo ena zadeva, to je projekt Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem. Seznanili so se s končnim poročilom o prispelih ponudbah za podelitev koncesije za gradnjo v javno-zasebnem partnerstvu. Na razpis so prispele tri ponudbe, ki so jih poslala podjetja Nivo, Pluton in CMCelje. Samo ponudba CM-Celje je izpolnjevala vse razpisne pogoje, zato se je komisija odločila, da objavi še razpis za gradnjo po klasičnem načinu financiranja. S tem so se strinjali tudi občinski svetniki in razpis je bil objavljen 9. aprila, odpiranje ponudb pa bo 20. maja. Žalski svetniki so se na 27. redni seji najprej lotili premoženj-sko-pravnih zadev, med katerimi je največ razprave spodbudil predlog dopolnitve Odloka o letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Iz tega odloka so po daljši razpravi in krajši prekinitvi seje, med katero je Tanja Razboršek Rehar pripravila tudi amandma glede orientacijskih cen, na predlog svetnika Andreja Vengusta iz-vzeli zemljišče v mestnem središču. Dopolnjen odlok je bil potrjen. V nadaljevanju seje je bila potrjena nova cena stori- tve pomoč družini na domu, ki znaša 17,43 evra na uro, ob nedeljah in praznikih 19,27 evra. Subvencija znaša 8,72 evra (9,63 evra za nedelje in praznike). V drugi obravnavi je bil potrjen Program varnosti Občine Žalec, v prvi in drugi pa Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Odlok so v enaki vsebini sprejele vse štiri občine, veljati pa bo začel 1. julija. Takrat bo začela delovati redarska služba tudi v Žalcu, je povedal vodja Oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir. Za žalsko občino sta predvidena dva redarja, ki bosta opravljala nadzor po vsej občini, tudi izven naselij, in preverjala pritožbe, ki jih bo prejela občinska uprava ali neposredno medobčinski inšpektorat. En delavec bo iz žalske občinske uprave prezaposlen v Medobčinski inšpektorat za vodenje upravnih oziroma inšpekcijskih postopkov. Na aprilski redni seji je bil v prvi in drugi obravnavi sprejet predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru. To je južno od ceste skozi Šempeter, kjer je še nepozidano območje. Zgrajena bo povezovalna cesta od glavne ceste do križišča s Šolsko in Savinjsko ulico, predvideni so trije poslovno-stanovanjski objekti, večje parkirišče za potrebe stanovalcev in prireditev v šoli ter ureditev športnega parka pri šoli. Predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Vrtcev Občine Žalec, osnovnih šol Griže, Petrov-če, Šempeter v Savinjski dolini ter I. in II. osnovne šole Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec so bili v prvi in drugi obravnavi. Čeprav se je uskladitev nanašala na zakonsko določeno sestavo svetov zavodov šol z 9 na 11 članov, so žalski svetniki temu namenili precej časa. Ivan Jelen je vložil amandma, da morajo biti trije predstavniki staršev v svetu šole krajevno zastopani, oziroma eden za Žalec, drugi iz Krajevne skupnosti Gotovlje za tamkajšnjo podružnično šolo in tretji iz Krajevne skupnosti Ponikva za tamkajšnjo podružnično šolo. Ta amandma je pozneje prekvalificiral v pobudo, odloki pa so bili sprejeti v predlagani obliki. V prvi obravnavi so sprejeli predlog Odloka o določitvi števila članov in volilnih enot za volitve članov sveta krajevne skupnosti v Občini Žalec, ki je zdaj v 15-dnevni javni obravnavi. Potrdili so tudi Družbeno pogodbo za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, Razvojno agencijo savinjske regije, in sprejeli stališča Občine Žalec do posegov v prostor oziroma, kot so včasih imenovali, do prostorskih odmikov. K. R. Razgibano kulturno življenje Predsednik zveze Ivo Lindič med podajanjem letnega poročila Na 12. redni skupščini so se prejšnjo sredo v prostorih hmeljarskega muzeja sestali delegati Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. O lanskoletnem delu je poročal predsednik zveze Ivo Lindič. V Občini Žalec deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 17 kulturnih društev z 947 člani in 5 šolskih kulturnih društev. Skupaj štejejo 1528 članov. Znotraj društev deluje na posameznih področjih 16 vokalnih, 14 instrumentalnih, 13 gledaliških in lutkovnih skupin in 4 likovne. Na področju instrumentalne glasbe je bilo izvedenih 41 samostojnih koncertov, 39 sokoncertov in 207 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe pa 26 samostoj- nih koncertov, 32 sokoncertov in 128 nastopov. Na področju plesa so izvedli 38 nastopov v domačem kraju, 20 gostovanj, sodelovali so na 7 tekmovanjih ter se udeležili mednarodnih tekmovanj v Litvi, Turčiji in na Portugalskem. Na likovnem področju so pripravili 20 razstav v domačem kraju, 7 razstav drugod ter sodelovali v 18 drugih projektih oziroma kolonijah. Učenci v šolskih kulturnih društvih pa so sodelovali kar na 372 nastopih z različnih kulturnih področij. Društva se financirajo iz občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. Za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme je iz občinskega proračuna pridobila lani skoraj 84 tisoč evrov, ki so bili razdeljeni po kriterijih za financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec. Vsa društva skupaj vzdržujejo društvene prostore v skupni izmeri 4707 kvadratnih metrov. Problemi ostajajo v večini primerov podobni lanskim in se pojavljajo zlasti pri investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih delujejo društva. Lani so kar precej gostovali v tujini. Folklorna skupina Galicija je gostovala v Turčiji, s Ponikve v Litvi, Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč v Benetkah in Tolkalna skupina ŠUS v Belgiji. KUD Grifon Šempeter je izvedlo 4. mednarodni folklorni festival, KUD Žalec pa 7. festival Sredi zvezd. Program dela za letos je podoben lanskemu. Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Savinja. Ivanka Strnad iz KUD Svoboda Griže je prejela zlati znak, srebrnega Dani Florjančič iz KD Gotovlje in Ivo Napotnik iz Pevskega društva Šempeter, bronastega pa Cvetka Ramšak iz KD Petrovče in Folklorna skupina Ponikva. Častni član zveze je postal Janez Meglič. Skupščino je popestril mešani pevski zbor Planinskega društva Žalec T. Tavčar Nova lokacija nakladalne ploščadi naj bi Občina Žalec je v prostorih Eko muzeja hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije pripravila predstavitev problematike nakladalne ploščadi za razsute tovore na železniški postaji v Žalcu. Udeležili so se je tudi člani pristojnih odborov občinskega sveta in predsednik Mestne skupnosti Žalec. Problem nakladalne ploščadi za razsute tovore ob žalski železniški postaji je star že več let. Podjetje Montana ima nakladalno ploščad na lokaciji, kjer železniški tir prečka cesto ob železnici od ceste Žalec-Griže proti nadvozu v Žalcu oziroma Novem Celju. Zaradi odprtosti nakladalne rampe se je prah širil na okoliške stanovanjske hiše, to pa je zelo motilo tamkajšnje prebivalce, ki so se pred časom zelo pritoževali. V zadnjem obdobju je podjetju Montana promet padel, tako da zelo redko nakladajo, kljub temu pa so že pred dvema letoma pripravili projekt prestavitve nakladalne ploščadi in ureditve novega, bolj ekološkega oziroma zaprtega sistema. Že pred letom in pol so kupili strojno opremo posebej za novo lokacijo. Zapletlo pa se je z enim samim zemljiščem, ki je še v občinski lasti. Nova lokacija nakladalne ploščadi je tik ob železnici, nasproti podjetja Tehnos, to je v industrijski coni, pri čemer železniški tir ne prečka ceste, tovornjaki pa bodo dovažali material preko nadvoza, kjer se bodo tudi vračali. Direktor podjetja Montana Stanislav Mežner je dodal, da je problem za uresničitev projekta bila tik ob železnici predstavljalo občinsko zemljišče, ki je znotraj območja nove nakladalne ploščadi. S Slovenskimi železnicami so ta razmerja uredili, občina in podjetje Montana pa se nista uspela dogovoriti o zamenjavi zemljišča, ki ga Montana tudi ni bila pripravljena odkupiti. Po začetku recesije podjetje Montana niti ni tako več zanimala izvedba projekta. Vendar pa se je zdaj temu projektu pridružilo podjetje Ceste mostovi Celje, ki ima s Slovenskimi železnicami oziroma njihovim podjetjem za gradnjo pogodbo za dobavo tako imenovanega tolčenca iz kamno- lomov Liboje in Velika Pirešica, in to za obnovo oziroma gradnjo železnic od Zidanega Mosta do madžarske meje, je povedal izvršni direktor za področje asfalt kamnolom Vojko Stermecki. Nakladalno ploščad potrebujejo čim prej, sicer bodo tovornjaki material vozili v Celje in ga tam natovarjali na železniške vagone. Čeprav bo v Žalcu poleg Montane in morda še kakšnega podjetja uporabljalo nakladalno ploščad podjetje Ceste mostovi Celje, pa količine še vedno ne bodo tako velike, da bi bile moteče, je dodal Vojko Stermec-ki, natovarjanje naj bi potekalo predvidoma dva dni in pol na teden, preračunano na osemurni delovnik. Res pa je, da se lahko količine povečajo, če bodo tako kazale potrebe oziroma bodo Slovenske železnice pospešile dela. Vendar pa na lokaciji nove nakladalne ploščadi ni stanovanjskih objektov, sistem pa bo tudi bolj zaprt od sedanjega. Vsi prisotni na predstavitvi so izrazili upanje, da bodo ta problem končno rešili, saj neuporabljena strojna oprema bremeni Montano, CMC nujno potrebuje takšen objekt, stara nakladalna ploščad pa ne sodi najbolj na sedanjo lokacijo. K. R. Dve krvodajalski akciji S krvodajalske akcije v Šempetru Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v zadnjih aprilskih dneh pripravila dve krvodajalski akciji. Prvo v Žalcu, kjer se je odvzema udeležilo 112 krvodajalcev, drugo v prostorih OŠ Šempeter, kjer je kri darovalo 76 krvodajalcev. Z akcijama sta bila izvajalca akcije, Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje, zadovoljna. Naslednja od enajstih akcij, ki jih pripravlja Območno združenja RK Žalec, bo 11. junija v prostorih Doma Svobode Griže. T. T. Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 21. maj, 19.30 Slovenske a-cappella skupine (Amadeus, Jazzva, male malice, Cantemus, 4given gost italijanska skupina Maybe6ix) Sobota, 22. maj, 10.00 Vokalna delavnica z Rajmirjem Kraljevičem in klapo KUD Cambi Sobota, 22. maj, 19.30 Koncert Pivači KUD-a Cambi in PoPseslish Nedelja, 23. maj, 17.00 Zbori pojejo popevke (ŽePZ Okarina, MePZ Gorenje, Vox Camerata, PoPseslish) Prodaja vstopnic: TIC Zalee, 710 04 34 * _SoAilnlsAe^. datin&S OBČINA ŽALEC april 2010 3 Mesto si je vzelo prostor zase Ob podrtju žičnice, kjer bo zraslo "malo mesto" Žalec zahod Zahodni del Žalca, med staro vpadnico v mesto na jugu, obvoznico na severu in Gotoveljsko cesto na vzhodu, spreminja svojo podobo. Približno pet hektarjev velika žičnica hmelja je 7. aprila padla, na tem območju pa bodo kmalu zabrneli gradbeni stroji, ki bodo polje spremenili v sodobno mestno sosesko. Po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta Žalec Zahod v občinskem svetu, neodplačnem prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč RS na Občino Žalec ter sklenitvijo dogovora o odškodnini za žičnice, nasad hmelja in namakalni sistem se bo postopoma začela uresničevati v prostorskem dokumentu predvidena nova raba tega prostora. Nekaj let napovedovana gradnja novih objektov se je začela z rušenjem žičnice, ki so se je poleg lastnikov Ro-tovnikovih in župana udeležili tudi vodje občinskih oddelkov in služb ter nekateri meščani. Kot je ob tem povedal župan Lojze Posedel, bodo takoj po odstranitvi žičnice začeli graditi dovozno cesto do lokacije doma starejših, varovanih stanovanj in novega vrtca ter dovozno cesto do novega nakupovalnega centra. Občina Žalec bo komunalno infrastrukturo zgradila tudi z evropskimi sredstvi, zato so z deli začeli takoj po prenosu zemljišč s kmetijskega sklada na občino. Pogodba za izgradnjo novega nakupovalnega centra je po besedah župana Lojzeta Posedela podpisana, takoj, ko bo zgrajena komunalna infrastruktura, bodo začeli z gradnjo, začeli pa bodo tudi s postopki za izgradnjo novega doma starejših, varovanih stanovanj in novega vrtca. Po besedah vodje Oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataše Gaber Sivka bo imel vrtec štiri oddelke, kdaj ga bodo začeli graditi, pa bo odvisno od števila vpisa predšolskih otrok v vrtce. Najtežje pa občani pričakujejo dom upokojencev oziroma dom starejših. Dom bo dislocirana enota Doma upokojencev Polzela, v njem pa bo prostora za 134 stanovalcev. V neposredni bližini so predvideni velika zelena površina in varovana stanovanja. Prav tako bodo na tem ob- močju zgradili štiri vila bloke (dva morata biti zgrajena v dveh letih po podpisu pogodbe z investitorjem), nekaj individualnih stanovanjskih hiš, zgradili pa naj bi še en nakupovalni center. Dovoz do trgovskih centrov bo z obvoznice in tako bo pred gotovelj-skim križiščem iz smeri Šempetra še eno križišče. In čeprav so za hmeljski nasad, žičnico in namakalni sistem njihovi lastniki dobili dobrih 60 tisoč evrov odško- dnine, Bogomirju Rotovniku ob padcu žičnice ni bilo lahko pri srcu: »Občutki so težki. To je bila za nas najboljša njiva, na kateri smo pridelali od 25 do 26 centov hmelja na hektar. Na nobeni drugi njivi nismo uspeli toliko. Sicer je bila sorta bobek, ki je bolj rodna, pa vendar, tudi bobek se je prodajal. Žičnica je morala zdaj pasti zaradi višje sile in naj bo temu tako. Bomo morali preživeti na drug način, imamo druge dejavnosti, pa tudi še nekaj hmeljišč.« Kmetijstvo je tokrat moralo dati prostor širjenju mesta. Prav dejstvo, da so takoj ob mestu kmetijska zemljišča prve kakovosti, pa povzroča težave pri načrtih in željah po dolgoročnem razvoju občine. Poleg poplavnih območij v občini je namreč to eden od razlogov za dolgotrajnost postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ki je osrednji dokument prostorskega razvoja občine. K. R. Ob prazniku dela, 1. maju, čestitamo vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem časopisa Utrip Savinjske doline. Župan Občine Žalec s sodelavci Jubilejni koncert ob 60-letnici Šestdeset uspešnih let Planinstvo je za mnoge način življenja, neposreden stik z naravo in priljubljena oblika rekreacije, ki ugodno vpliva na počutje in zdravje človeka. Tega se zelo dobro zavedajo tudi članice in člani PD Zabukovica, ki so v soboto, 17. aprila, slavnostno obeležili 60-letnico delovanja svojega planinskega društva. Prireditev ob 60-letnici društva v Domu Svobode Griže je mnoge napolnila z lepimi občutki in spomini, ki jih je polepšal prijeten kulturni program, v katerem so nastopili Moški pevski zbor Polzela, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže, Olga Marko-vič, ki je tako kot vedno poskrbela za humorno vzdušje, in učenci OŠ Griže. Prireditev pa je povezovala Danica Vončina Veligošek. Številni gostje so v svojih nagovorih pohvalili delo društva in se z darili zahvalili članom za njihov prispevek k planinstvu. Med gosti so bili tokrat tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stane Gašpa-rič in Marko Goršič, ki sta društvu izročila spominsko listino Planinske zveze Slovenije, Manja Rajh, predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev (SMDO), župan Občine Žalec Lojze Posedel. S ponosom, da v krajevni skupnosti deluje tako množično in uspešno društvo, je spregovoril in društvu čestital tudi predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašovc. Z zelo zanimivim podatkom o ustanovitvi društva pa je postregel nekdanji župan Občine Laško Jože Rajh, ki je predsedniku PD Zabukovica Jožetu Jančiču izročil zani- Med podelitvijo spominskega darila Milanu Polavdru miv kolaž s podatki o usta- Pri tem velja spomniti, da navljanju PD Zabukovica, planinci so bili namreč pred ustanovitvijo PD Zabukovi-ca včlanjeni v PD Laško. Ob tej priložnosti pa ne smemo pozabiti pobratenega planinskega društva iz Šentjurja in PD Gornja Radgona ter vseh ostalih planinskih društev iz Savinjske doline in širše, ki so ta večer izkazali pozornost jubilantom. O delu, razvoju, zanimivostih in uspehih društva je zbranim spregovoril predsednik društva Jože Jančič, ki društvo vodi že deseto leto. Pred njim je deset let društvu predsedoval Srečko Čulk mlajši. Prvi predsednik društva je bil v letih 1950-1952 Rado Košec. Jože Jančič je poseben pozdrav namenil častnima članoma društva Srečku Kuraltu in Franciju Ježovniku ter njegovi ženi Magdi. V nadaljevanju je izpostavil nekatere mejnike v delovanju društva, od ustanovitve, razvitja prapora ob 10-letnici društva, izgradnje planinskega doma na Homu (1967), izgradnje - dograditve doma (1973) do dosežkov, ki so plod prizadevnih in ustvarjalnih članic in članov. Pevke Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže z zborovodkinjo Vesno Turičnik Pevska kultura ima v Gri-žah bogato tradicijo, saj so krajani že v prejšnjem sto_ letju vsako večje druženje obogatili s pesmijo. Zborovsko petje pa je povezovalo ljudi različnih stanov, poklicev in interesov. Leta razvoja in izgradnje so marsikje povzročila spremembe. Ljudje so v hitenju pozabili na druženje, čas jih je spremenil in večkrat tudi osamil. Zato je še več vredno, da se je ohranila pesem Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže. Lepa pesem, zapeta iz srca, namreč daje moč okolju, iz katerega je zrasla. Moč in volja sta članice zbora spremljala na vsako tedensko vajo toliko let, kolikor so pač zmogle - skupaj kar šestdeset. Prepevanje je bilo na nek način vedno odsev časa in prostora, zato je bila pesem rudarska, borbena, veselo sproščena, otožna. Pač v skladu z mislijo, da poješ, kadar si žalosten, in da poješ, ko si vesel. Odkar so se leta 1950 prvič zbrale, da bi organizirano zapele, se ženske niso dale. Vedno se je našlo dvajset do trideset žena, ki so s trdno voljo vztrajale v prepevanju. Ene so prepevale leto, dve, je bilo leta 1988 v planinsko društvo vpisanih kar 1923 članov, danes jih je nekaj čez 600. Ta večer so nekaterim podelili društvena priznanja ter bronaste, srebrne in zlate častne znake PZ Slovenije. Slednje so prejeli Jože Jančič, Radivoj Kot, Ivan Pinter, Vida Tratar in Štefka Urh. Srečko Čulk in Milan Polavder, ki sta že nosilca zlatega častnega znaka, pa sta prejela posebno spominsko darilo, ki jima ga je podelila predsednica SMDO Manja Rajh. D. Naraglav druge veliko več. Prihajale so nove, menjale so se generacije, zamenjalo se je nekaj zborovodij. Zbor so v 60 letih vodili Justina Holobar, Drago Predan, Avgust Cerar, Ivan Gostečnik, Marija Alatič, Milan Lesjak, Manja Urankar Majcen, Breda Veber in Petra Fendre, zadnjih pet leta pa zbor vodi Vesna Turičnik. Vstopa v šestdesetletnico delovanja, s pevkami najrazličnejših starosti, od 15 do 75 let, najrazličnejše izobrazbe, vse pa z enim vodilom, da je pesem tista, ki obriše solzo in razsvetli še tako turoben dan. Zbor v jubilejnem letu šteje 22 pevk, program zapetih pesmi pa je bogat in raznovrsten. Na koncertu je Marko Repnik, vodja Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, podelil pevkam pet bronastih, pet srebrnih in sedem zlatih Gallusovih značk. Značko so prejele Helena Thiele, Danica Gaberšek, Vladka Krušnik, Rozalija Goršek, Eva Dolin-šek, Anica Ropotar in Majda Fendre. Ob tej priložnosti so na ogled v preddverju doma postavile tudi zanimivo razstavo fotografij o 60-letnici delovanja zbora. T. T. Športne prireditve za vse, ki radi športajo rozpnimO jadra 3,2,1 START ali DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ, Športni center Žalec C) 4 april 2010 OBČINE Občina Tabor praznovala Preteklih deset dni je bilo v Občini Tabor zelo pestro. Po vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so se namreč začele prireditve ob občinskem prazniku. Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, KO Tabor, in Planinsko društvo Tabor sta pri domačiji zgornji Kra-vičnik organizirali pohod in tovariško srečanje. V torek, 20. aprila, so v sejni sobi pripravili dve predavanji, prvo na temo pokojninski sistem danes in predlagane spremembe in zakaj je dobro imeti del premoženja zaščitenega v plemenitih kovinah. Predavala sta Miha Berkopec in Peter Slapšak. Drugo predavanje so organizirali dan kasneje, predaval pa je domačin Alen Kovačič, ki je spregovoril o novostih balkonskega cvetja in poskrbel za projekcijo slik z velikega vrtnarskega sejma Tu-lin 2009. V četrtek, 22. aprila, na dan Zemlje, je turistično društvo organiziralo blagoslov obnovljene kapele v bližini šolske učne gozdne poti blizu doma krajanov. Večer za tem je v domu potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Tabor s podelitvijo občinskih priznanj, kulturnim programom in slavnostnim podpisom pogodbe za gradnjo prizidka k POŠ Tabor. Sobota, 24. aprila, je bila predvsem športno obarvana. Na Lovski koči LD Tabor je potekala Jurijeva strelska tekma, na igrišču pri domu krajanov so v organizaciji Športnega društva Tabor igrali nogomet, popoldan pa so na istem prostoru pripravili medvaški turnir v malem nogometu in balinarski turnir. Ob 18. uri so se pomerili tudi za naslov najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. Najbolj množično in pestro pa je bilo v nedeljo, 25. aprila, na 18. Šentjurskem sejmu. Najprej so v cerkvi sv. Jurija prisluhnili sveti maši, v paradi pa so letos sodelovali godbeniki, konjeniki, hmeljarske starešine, gasilci društva Občine Tabor in ljubitelji starodobnih vozil. Sledila je slovesnost ob predaji nove motorne brizgalne PGD Loke, na odru velikega šotora pa je potekala prireditev Mladi talenti. Za uvod v zabavno po- Pločnik in cesta meseca maja Na odseku ceste proti pokopališču Dela na pločniku in ureditvi ceste do pokopališča v Braslovčah so v polnem teku. Načrtovano je tlakovanje pločnika v širini 1,6 m in obnova asfaltirane ceste v širini 4 m Prenova križišča Čeplje V teh dneh poteka izrazita prenova križišča na regional- ni cesti Vransko-Celje v naselju Čeplje v Občini Vransko. Dela na križišču Čeplje Znani dobitniki priznanj Vranski svetniki so na 23. redni seji občinskega sveta med drugim sprejeli sklep o podelitvi priznanj Občine Vransko za leto 2009. Grb Občine Vransko bodo na slavnostni seji občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku, 14. maja, podelili Ivanu Drolcu iz Ločice pri Vranskim za življenjsko delo in Mariji Zajec iz Brod za delo na pedagoškem področju. Plakete bodo prejeli Ansambel Zupanc za dosežke na glasbenem področju, Ogrevanje Sedeljšak, d. o. o., Vransko za dosežke na področju gospodarstva in Kulturno društvo Vransko za delovanje na področju kulture, priznanja pa Filip Križnik, Dejan Zor-ko, Marija Završnik, Marija Zagoričnik in Danica Sede-ljšak. Svetniki so za obdobje štirih let imenovali občinsko volilno komisijo, za njeno predsednico pa Brigito Mi-klavc. V okviru premoženjsko- poldne so poskrbeli folkloristi z Vranskega in vaška godba z Vrha nad Laškim, v nadaljevanju pa so za zabavo skrbeli Ansambel Mladika, Navihani mu-zikantje, Čar, A je to, Ansambel bratov Avbreht in Ansambel Zupan. Prireditev pa je povezoval humorist Darko Žvižej. Ob tej priložnosti so tudi letos poskrbeli za vrsto spremljajočih dogodkov. V domu krajanov so pripravili prodajno razstavo dobrot društva žena in deklet z dekoracijo iz dobrot, ki jo je ustvaril Alen Kovačič, razstavo radijsko vodenih letalskih modelov pod vodstvom Alojza Weichardta, razstavo ročnih del Vide Strožič in razstavo lesenih miniatur Francija Parašuha. Pod Lukmanovim kozolcem pa so poskrbeli tudi za razstavo malih živali. D. Naraglav OBČINA BRASLOVCE Župan Občine Braslovče čestita vsem občankam in občanom ob prazniku dela. V» ■ ■: :il ni 11 Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Zupan in Občinska uprava Občine Polzela Zastave za nove državljane in dolžini 350 metrov, opravili bodo tudi vsa dela za javno razsvetljavo ob pločniku, ob enem so že obnovili del vodovoda in prestavili električno napeljavo v zemljo. Sredstva za investicijo v višini 70 tisoč evrov so pridobili na osnovi uspešnega sodelovanja na razpisu za sofinanciranje iz Evropskega sklada za razvoj podeželja v višini 50 odstotkov in iz proračunskih sredstev Občine Braslovče. Ob pločniku so nasadili tudi del lipovega drevoreda, ki ga bodo po vsej dolžini nasadili do konca aprila. Z deli naj bi končali maja. T. Tavčar Župan Občine Braslovče Marko Balant in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta pripravila sprejem za novorojenčke, rojene v obdobju od 1. septembra lani do 15. marca letos. Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine ponovno premajhni, zato je župan najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Na sprejem je bilo povabljenih 38 otrok. Župan Balant je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico Kotiček na koncu sve- ta in kot novim državljanom Slovenije tudi državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Leta 2009 se je v braslovški občini rodilo 52 otrok, kar je sicer 10 manj kot leto prej, a še vedno več kot prejšnja leta. T. Tavčar Na tem območju se je v preteklosti zgodilo veliko prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Investitor je Direkcija RS za ceste. Poleg prenove celotnega cestnega telesa v dolžini 560 m bodo zgradili dva zavijalna pasova, prehod za pešce in avtobusno postajališče. Na celotnem področju križišča pa bodo postavili tudi javno razsvetljavo. Vrednost vseh del je ocenjena na približno 300 tisoč evrov. T. Tavčar Skupinski posnetek z županom Markom Balantom in podžupanom Rudijem Sedovškom Odlok o komunalnem prispevku pravnih zadev se je svet seznanil s končanim postopkom razlastitve zemljišča k. o. Prekopa in z višino sodne poravnave določene odškodnine in uporabnine. Svetniki pa niso ugodili prošnji za zmanjšanje komunalnega prispevka za izgradnjo stanovanjskih objektov v Čepljah. Sprejet je bil sklep, po katerem se plačilo dela komunalnega prispevka na podlagi predhodno sklenjene pogodbe odloži do 1. januarja 2012. T. Tavč ar Braslovški svetniki so se sestali na 24. redni seji občinskega sveta in obravnavali kar 17 točk dnevnega reda. Tako so v drugi obravnavi obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah programa opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo v Občini Bra-slovče in podlage za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje. Na odlok, ki je bil pred tem v javni obravnavi, ni bilo pripomb, svetnikom pa ga je še enkrat obrazložila Lucija Po-ličnik z Geodetskega zavoda Celje. Poudarila je, da se komunalni prispevek plača kot enkratni znesek za objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Prispevek se lahko plača kot enkratni znesek ali največ v šestih obrokih, vendar tako, da je celotni prispevek plačan najkasneje v šestih mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je odmerjen komunalni prispevek. Po plačilu zadnjega obroka Občinska uprava Občine Braslovče izda soglasje o dovolitvi priključitve. Tako bo na primer v Občini Braslovče komunalni prispevek za kanalizacijsko infrastrukturo za stanovanjsko hišo velikosti parcele 850 kvadratnih metrov in neto tlorisni površini 200 kvadratnih metrov znašal 868 evrov. V žalski občini znaša tak prispevek 2.763 evrov, v Celju 3.528 in v Občini Polzela 758 evrov. Po krajši razpravi so svetniki potrdili odlok. Sledila je obravnava za tri odloke o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja levi in desni breg Savinje v Letušu in del območja vzhodni in zahodni del zazidalnega načrta Terase Braslovče. Pripomb ni bilo, saj gre v vseh primerih za gradnjo enodružinskih hiš. Svetniki so sprejeli tudi Odlok o spremembi Odloka vzgojno-izobraževal- nega zavoda Osnovna šola Braslovče in potrdili dva sklepa o ukinitvi zemljišč v splošni rabi na štirih manjših parcelah v Podvrhu in Spodnjih Gorčah ter sklep o prodaji treh parcel v k. o. Braslovče in k. o. Spodnje Gorče. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in soglašali k ceni ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. Nova cena je 17,40 evra, ob nedeljah in praznikih pa je za 2,17 evra višja. Od tega plača uporabnik 4,29 evra, kar je za 50 centov manj kot lani, ostalo pa krije Občina Braslovče iz proračuna. V takšno oskrbo je v bra-slovški občini vključenih deset oseb. Svetniki so ob koncu seje obravnavali družbeno pogodbo Razvojne agencije savinjske regije in pooblastili župana Marka Balanta za sklenitev pogodbe ter izvedbo vseh potrebnih dejanj v zvezi z ustanovitvijo družbe. T. T. _SoAilnlsAe^. datin&S OBČINE april 2010 5 Proti stotici še boljši kot prej Zborovodkinja in predsednik sta ob 90-letnici razrezala torto V stari telovadnici Osnovne šole Prebold je 17. aprila zvečer mogočno zadonela pesem Moškega pevskega zbora Kul-turno-prosvetnega društva Svoboda Prebold. Zbor je namreč z jubilejnim koncertom proslavil 90-letnico delovanja in občinstvu dokazal, da je dosegel novo kakovostno raven. Preboldski zbor je leta 1920 kot prvi dirigent vodil Fran Roš, zatem pa ga je prevzel še en ugleden Slovenec - Radovan Gobec. Preboldski zbor je deloval vseh devet desetletij, z izjemo kulturnega molka med drugo svetovno vojno. V tem času so se izmenjali številne zborovodje, zbor je doživljal vzpone in padce, v krajših obdobjih ostal celo brez strokovnega vodstva, vendar je preživel. Kot je povedal zdaj že pokojni zborovodja, si kulture in življenja v Preboldu brez moškega zbora ne bi mogli zamisliti: »Pri srcu nam je in potrebujemo ga.« To misel, ki jo je povedala povezo-valka programa Katja Petač, je z bučnim ploskanjem potrdilo tudi občinstvo. Moški pevski zbor deluje kot sekcija Kulturno-prosvetne-ga društva Svoboda Prebold. Od leta 2007 ga vodi Bojana Hrovat, ki je zbor popeljala še na višjo kakovostno raven. Ob 90-letnici so se pevci predstavili v novih oblekah, ki so jih kupili s pomočjo preboldske občine. Za koncert so izbrali zelo raznolik program ljudskih in umetnih ter celo pop skladb, presenetili pa tudi z odličnimi solisti (Andrej Wassermann, Matej Dolar, Andrej Stergar, David Stergar in Matija Upla-znik) ter veliko mero humorja in občutka za odrski nastop. Poslušalcem so ob koncu zapeli celo priredbo skladbe Fredija Milerja. Kot solistka se jim je pri eni skladbi pridružila tudi Manuela Goropevšek, kot gostje pa so nastopile pevke vokalne skupine Coronke iz Krškega. Preboldskim pevcem so ob jubileju med drugim čestitali župan Vinko Debelak, predsednik preboldskega kulturnega društva Franci Cigler, ki je s pomočjo Coronk in celotne dvorane zboru zapel čestitko za rojstni dan, nagovoril pa jih je tudi vodja žalske območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik. »Pravijo, da je čas denar. Menim, da je čas vrednota. Če bi bil čas denar, bi bili preboldski pevci zelo bogati. Namesto denarja pa jih bogatijo tudi vztrajnost, kultura in odlični glasovi. Naj vas krasijo še naprej, mi pa vam bomo stali ob strani,« je obljubil Marko Repnik in nekaterim izmed pevcem za okrogle obletnice prepevanja izročil Gallusova priznanja. Zlato Gallusovo značko je prejel Drago Lobni-kar. Predsednik Drago Natek se je v imenu zbora ob koncu s šopkom zahvalil sedanji zbo-rovodkinji Bojani Hrovat, pa tudi vsem ostalim zborovodjem, ki so se udeležili koncerta: Dragu Kumru, Valeriji Dolar in Matjažu Kaču, ki je zbor pred Bojano Hrovat vodil kar 14 let. Pevcem je ob jubileju podaril svojo skladbo (na tekst Polone Šumnik). Člani zbora so se zahvalili tudi vsem, ki so jim pomagali pri pripravi praznovanja, zborovodkinja in predsednik pa sta razrezala podarjeno torto. Ob koncu so na oder povabili vse pevce, ki so nekdaj prepevali v zboru in skupaj so zapeli ob spremljavi harmonikarjev. Seveda pa je koncertu sledilo praznovanje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. K. R. OBČINA PREBOLD VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE PREBOLD ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. OBČINA TABOR Spoštovani občani Občine Tabor! Ob prazniku dela vam želimo veliko kulturnih in zabavnih užitkov ter sprostitve v prazničnih dneh. Župan, občinski svet in občinska uprava Posodabljajo ZD V Občini Polzela se zavedajo, kako pomembna vrednota je naše zdravje. Vsako leto uporabnikom Zdravstvenega doma Polzela zagotavljajo večjo ponudbo kakovostne zdravstvene oskrbe. V prejšnjih letih so prenovili prostore splošne ambulante, razširili so ponudbo zdravstvenih storitev, saj so pridobili ambulanto za fizioterapi-jo, vgradili so dvigalo, kupili klimatske naprave in prenovili prostore lekarne. Letos pa je občina pristopila k celotni prenovi toaletnih prostorov v pritličju in I. nadstropju. Prenova je obsegala gradbeno obrtniška dela, obnovili so strojne in elek-troinštalacije, na novo ometli prostore, na novo uredili prezračevanje, opravili so kerami-čarska in slikopleskarka dela ter postavili sanitarno opremo. Prostori so prilagojeni tudi invalidom na vozičkih. Vrednost vseh del in opreme je znašala 42 tisoč evrov. T. T. Braslovški odbojkarji pri županu Brez sprememb volilnih enot Na sprejemu pri županu Marku Balantu Braslovški odbojkarji so se po treh sezonah nastopanja v 3. državni odbojkarski ligi v letošnji sezoni uvrstili v 2. državno ligo. To je eden večjih uspehov braslovškega športa. Pretekli teden so uradno zaključili tekmovalno sezono 2009/2010, in sicer s potrditvijo Odbojkarske zveze Slovenije o napredovanju in z uradnim povabilom k županu Občine Braslovče Marku Balantu. Srečanja so se udeležili vsi igralci braslovške ekipe skupaj s tehničnim vodstvom in vodstvom kluba. Braslovške odbojkarje pa sta poleg župana pozdravila tudi direktor občinske uprave Milan Šoštarič in podžupan Rudi Se-dovšek. Športnikom so čestitali in se jim zahvalili za promocijo Občine Braslovče v slovenskem prostoru in jim podelili sim- bolične nagrade. Odbojkarji so se zahvalili za izjemne pogoje, ki jim jih je občina zagotovila s postavitvijo nove telovadnice, in obljubili, da bodo s športnimi uspehi nadaljevali tudi v novi sezoni. Županu pa so ob tej priložnosti podelili dres. Na novo sezono se že pripravljajo, kaj več o sestavi ekipe in načrtih, pa v eni od naslednjih številk Utripa. T. Tavčar Trikrat več za zimsko službo Za nami je precej dolga in stroškovno zelo težka zima. Zima, ki običajno poskrbi za prijetno zimsko rajanje, je v občinah povzročila kar precej sivih las. Vrtoglavi stroški, ki jih bodo morale posamezne občine odvesti za poplačilo izvajanja zimske službe, pa bodo razlog za rebalans pro- računa v marsikaterem občinskem svetu. Tako je tudi v Občini Braslovče. Za izvajanje pluženja in posipanja so letos namenili 40 tisoč evrov. Svetniki morajo v kratkem zagotoviti dodatna sredstva za poplačilo izvajanja zimske službe. Na območju braslovške občine izvaja zim- sko službo dvanajst pogodbenih izvajalcev in cestno podjetje VOC Latkova vas. Stroški so za mesec november in december v letu 2009 znašali 31.400 evrov, januarja, februarja in marca pa kar 107.800 evrov. Skupaj je torej občina porabila za izvajanje zimske službe v letošnji zimi 139.200 evrov. T. T. Svetniki občine Prebold so se minuli četrtek sestali na 30. redni seji občinskega sveta. Najprej so potrdili na prejšnji seji odložen predlog tehničnega popravka Odloka o lokacijskem načrtu območja L4/6 SOC, nato pa je bil na dnevnem redu skrajšan postopek za prejetje predloga spremembe 13. člena Statuta Občine Prebold. Ta je bil povezan z naslednjo točko, po kateri naj bi v 1. in 2. volilni enoti, ki imata precej več prebivalcev kot tretja volilna enota, volili po 6 občinskih svetnikov, v tretji pa pet. Tako bi bilo skupaj 17 in ne 15 občinskih svetnikov kot doslej. V javni obravnavi je bil sicer tudi predlog, da bi celotna občina za volitve župana in občinskih svetnikov bila ena volilna enota, Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja pa je nato v sprejem predlagala samo prvega omenjenega. Vendar pa svetniki na včerajšnji seji niso izglasovali spremembe statuta, tako da ostanejo tri volilne enote in v vsaki enoti po pet svetniških mandatov. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki razrešili člana krajevnega odbora Prebold-Center Janeza Primožiča in namesto njega imenovali Igorja Hrboka. V 30-dnevno javno obravnavo so dali predlog Pravilnika za nabavo gasilske tehnike in druge reševalne opreme. Potrdili so predlog Družbene pogodbe za Razvojno agencijo savinjske regije, d. o. o. ter se seznanili s poročili o poslovanju javnih zavodov v letu 2009, katerih ustanoviteljica je občina Prebold. Soglašali so z novo ceno izvajanja storitve Pomoč družini na domu, ki od 1. aprila znaša 16,58 evra na uro, na dan praznika ali nedeljo pa 18,41 evra. Stroški socialne oskrbe za uporabnika znašajo 3,88 evra na uro (ob nedeljah in praznikih 4,80). Občinski svet je potrdil tudi Odlok o izvedbenem delu ob- činskega prostorskega načrta Občine Prebold. Sprejetje tega dokumenta je velik uspeh tudi zaradi zapletenosti in dolgotrajnosti postopka, poleg tega pa so bili stroški njegove priprave zelo visoki - v dveh mandatih kar 100 tisoč evrov, je med drugim poudaril župan Vinko Debelak. Poleg pobud in vprašanj so pod točko razno potrdili sklep, da se ob takojšnjem plačilu celotnega komunalnega prispevka občanom prizna 10-odstotni popust. K. R. OBČINA PREBOLD r a z p i s u j e POČITNIŠKO DELO V LETU 2010 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Občine Prebold (www.prebold.com). OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih Občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) r a z p i s u j e POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2010 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Občine (www.prebold.com), pobude se oddajo v pisni in elektronski obliki najkasneje do ponedeljka, 10. maja 2010, do 12. ure. 6 april 2010 PO DOLINI _SfUAMd&f&.datin&S Jubilej Doma Nine Pokorn 20 let skupine za samopomoč Med govorom direktorja doma Tomaža Z bogatim programom so stanovalce in številne goste med drugimi razveselili tudi člani Tria Eroika, ki so v petek, 9. aprila, na Grmovju proslavili 30-letnico obstoja Doma Nine Pokorn. Začetki segajo v Novo Celje, kjer so bivali v neustreznih Lenarta prostorih, potem pa so stanovalce preselili v novogradnjo na Grmovje. Res so v teh dneh v Domu Nine Pokorn, ustanovi, kjer skrbijo za 230 stanovalcev, bolj praznovali, pa tudi drugače je direktor Tomaž Lenart poudaril, da v zadnjem času o problemih ni treba veliko govoriti. Dom nudi danes stanovalcem vse potrebno za življenje, pomembni pa sta skrb in pomoč tistim, ki jo potrebujejo v želji, da človek ostane človek. Ljudje prihajajo na Grmovje iz vseh slovenskih krajev. Poleg spominov, ki so jih ob stanovalcih natrosili nekdanji zaposleni, sta delo v domu pohvalila Milan Krajnc iz Skupnosti socialnih zavodov ter žalski župan Lojze Posedel, ki je stanovalcem podaril sobno kolo. Prireditev je z izbranimi besedami obogatila Lidija Koceli, številnim gostom so se predstavili pevski zbor zaposlenih in dramska skupina stanovalcev ter Moški pevski zbor Ponikva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno delo in ob pesmi razrezali torto. T. Tavčar Ekodan in dan zdravja Vabljivo degustacijo zdrave prehrane na I. Na I. OŠ Žalec so eko in zdravi, zato so v sredo, 7. aprila, pripravili dan odprtih vrat in na zelo zanimiv način počastili svetovni dan zdravja. V obliki integriranega pouka so učenci predstavili staršem in drugim obiskovalcem različne dejavnosti in aktivnosti, ki so povezane z obema projektoma, v katera je šola vključena. Koordinatorica zdrave šole, Alenka Žnidar, in ko-ordinatorici ekošole, Darja Balant in Mirjam Ramše, so ob pomoči vseh zaposlenih na šoli in zunanjih sodelavcev pripravili zanimiv pouk z medpredmetnim povezovanjem na temo odnosov. Po šolskih hodnikih se je že zjutraj oglasila pesem harmonikarja iz glasbene šole Roberta Goterja. Sledila je jutranja budnica oddaje šolskega radia, ki jo je pripravila učiteljica Katja Dvornik z učenci, ti pa so nato odhiteli v šolsko telovadnico na jutranje ogrevanje s Petrom Kavčičem. Degustacijskim mizam, ki so vabile z različnimi izdelki iz skupine zdravih živil, se seveda niso OŠ je pripravil zavod Petka mogli upreti. Z zdravo napolnjenimi želodčki so se podali k naslednjim uram, pri katerih so z zunanjimi sodelavci in učiteljicami/ učitelji raziskovali različne teme - odnos do okolja, hrane, gibanja, higiene, medijev, prostega časa, odnos do življenja in zdravja nasploh. Učenci od 1. do 5. razreda so z razredničarkami odkrivali čare medsebojnih odnosov. Šestošolci so se s Sašo Sma-jilo iz Žalskih lekarn pogovarjali o zdravilih in ravnanju z njimi. Učence sedmih razredov sta Majda Donko in Marjana Jager iz žalskega zdravstvenega doma poučili o pomenu nekajenja za zdravje. Dan zdravja smo nadgradili tudi z vrednotami ekološke osveščenosti, saj so osmošolci z učiteljico Katjo Selčan raziskovali in preučevali oblike varovanja okolja, emisije CO2 in učinek tople grede, devetošolci pa z doc. dr. Zaliko Črepin-šek z Biotehniške fakultete v Ljubljani odkrivali posledice onesnaževanja okolja. Samostojna svetovalka gospa Ana Miletic se je z učenci spopa- V Domu upokojencev Polzela so obeležili 20. obletnico ustanovitve prve skupine starih ljudi za samopomoč. V ta namen so v Kristalni dvorani graščine Šenek pripravili prireditev, ki jo je povezovala Majda Pur. Nastopili so učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec in zunanja skupina starih ljudi za samopomoč Oljka. Na prireditev so povabili pionirke in pobudnice uvedbe skupin v domu upokojencev, nekdanje in sedanje voditeljice skupin, predstavnike Društva upokojencev Polzela in okoliških občin ter predstavnico Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. V Domu upokojencev Polzela deluje trenutno osem skupin starih ljudi za samopomoč, od S prireditve tega jih sedem deluje v prostorih doma, ena skupina pa v domačem okolju. Skupine delujejo pod okriljem Medgenera-cijskega društva za samopomoč Oljka. Skupno število voditeljic in voditeljev skupin je 13. Preko skupin, katerih namen je z druženjem in s pogovorom premagovati osamljenost, izražajo svoje potrebe in želje. Dejavnosti skupin: tedensko druženje v skupini, izleti, pikniki, nastopi. V skupine je vključenih 120 stanovalcev Doma upokojencev Polzela. T. T. Zaključek projekta Živimo zdravo dala z medsebojnimi odnosi znotraj skupine. V zadnjih dveh šolskih urah pa so se učenci zapodili na svež zrak in v različnih oblikah športnih aktivnosti nadgradili zdrav način življenja z gibanjem na svežem zraku. S takšnimi dejavnostmi želijo učencem privzgojiti zdrav način življenja v celoti in ekološko zavest, da bi se razvili v osveščene mlade ljudi, ki bodo lahko pripomogli k ohranjanju bistva življenja na Zemlji - čist zrak in vodo ter pristne medčloveške odnose in vrednote. To je bila samo ena izmed dejavnosti na I. OŠ Žalec v počastitev 430-letnice šolstva v Žalcu. Počastitev tega jubileja so začeli s plesno-gledali-ško predstavo učencev prve triade z naslovom Klobuki, s katero so se pod taktirko mantoric predstavili staršem in ostalemu občinstvu v žalskem kulturnem domu. Nadaljevali bodo z nastopom pevskih zborov, ko bo maja zadonelo zborovsko petje. Jubilej pa bodo septembra sklenili z zaključno prireditvijo. T. T. Na OŠ Vransko - Tabor so ob zaključku projekta Živimo zdravo predstavili vse dejavnosti, ki so v okviru projekta med letom potekale na šoli. Pri pouku so se pogovarjali o zdravi in nezdravi prehrani, poslušali predavanje o zdravem načinu prehranjevanja, izdelovali izdelke iz odpadne embalaže. Poskrbeli so za vrsto dejavnosti na dan zdravja, izvedli naravoslovni, kulturni in športni dan in se udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Na dan zdravja so vsi otroci iz vrtca in učenci šole prehodili ali pretekli kar cel km dolgo pot. Zelo podrobno so povezanost med zdravjem in hrano obdelali v okviru naravoslovnega dne. Prav vsi učenci in učitelji so prisluhnili predavanju Majde Donko o zdravi prehrani in poskusili slastne mlečne izdelke. Kulturni dan so posvetili pripravi programa in vedenju na različnih prireditvah, v okviru športnega dne pa so pripravili orientacijo. Med nastopom najmlajših iz vrtca Poleg tega so za bralno značko, ki jo je osvojilo 145 učencev, brali knjige z ekološko vsebino in ločeno zbirali različne odpadne snovi. Pomembno je, da so zbrali več kot 10 ton papirja in preko 200 kosov odsluženih gospodinjskih aparatov ter veliko baterij, tonerjev in kartuš. Zaključno prireditev si je ogledalo veliko staršev in drugih gostov, med katerimi sta bila tudi podžupan Občine Vransko Andrej Semprimo-žnik, ki je pozitivno ocenil prizadevanja učencev in njihovih mentorjev, ter mag. Sonja Zajc, ki je pohvalila delo učencev in učiteljev ter poudarila, da tako delo ni rezultat zgolj dela med poukom, ampak je vanj vloženega mnogo truda v prostih popoldanskih urah. Zbranim je spregovorila tudi ravnateljica Majda Pikl. Zahvalila se je učencem, njihovim mentorjem in staršem za vse opravljeno delo ter sponzorjem, kmetiji Zahojnik, kmetiji Novak, Piceriji Golobček in Gostišču Štorman, za pripravo zdravih dobrot, s katerimi so po prireditvi postregli učencem, staršem in gostom. T. T. Humor, nasmeh, zdravje ... Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije v Žalcu je organiziralo delavnico ob svetovnem dnevu zdravja 2010. Humor in nasmeh preprečujeta stres in krepita samopodobo. Stres in nizka samopodoba vplivata na stanje zdravja posameznika, zato potrebujemo vzpodbudo, znanje, učenje za premagovanje stresa in krepitev Z delavnice pozitivnega pristopa k samemu sebi. Delavnico je vodila prof. dr. Gordana Pavlekovic iz šole Narodnog zdravlja (Medicinska fakulteta iz Zagreba). Vsebinsko inovativna predstavitev humorja, smeha in njegov vpliv na zdravje ter spoznavanje prakse v svetu je polepšalo dan vabljenim v delavnico, vzgojiteljicam, učiteljem, socialnim delavcem in zainteresiranim občanom, ki bodo otrokom, učencem in odraslim delili in utrjevali pridobljeno znanje. Profesorica zdravstvene vzgoje Mojca Vrenko je opozorila na pomen pohval za vsakogar v vzgojno-izobraževal-nem sistemu kot nepogrešljivo sestavino odraščanja in medsebojne komunikacije. T. Tavčar _SoAilnlsAe^. datin&S PO DOLINI april 2010 7 Nov način obračuna - skok cen Še vseslovensko srečanje tolkalcev Čistilna naprava v Kasazah bo večja Javno komunalno podjetje Žalec oskrbuje s pitno vodo ter skrbi za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v vseh šestih spodnjesa-vinjskih občinah. O tem sta na predstavitvi v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu spregovorila direktor Matjaž Zakonj-šek in tehnični direktor Igor Glušič. Na območju vseh šestih spo-dnjesavinjskih občin je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Žalec (JKP) 12 tisoč vodovodnih priključkov, od tega približno 65 odstotkov v žalski občini. Žalska občina je v preteklih letih veliko vlagala v oskrbo s pitno vodo, tako da v glavnem težav na tem področju ni. Na območju gotovelj-skega Zaloga in delu Jedrti prihaja do težav z zagotavljanjem minimalnega tlaka v vodovodu, ker naprave v lasti krajanov zahtevajo najmanj 2 bara tlaka in na določenih obrobnih predelih tega tlaka JKP ne more zagotavljati zaradi konfiguracije sistema. Z vgradnjo hidro-fornih postaj bo ta problem rešen še letos, je povedal Matjaž Zakonjšek, gre pa za približno 40 gospodinjstev. Sicer pa so naložbe na področju oskrbe s pitno vodo nekoliko zastale, saj zdaj potekajo zelo velike naložbe v gradnjo kanalizacije in dograditev osrednje čistilne naprave v Kasazah. Vendar pa na delih, kjer gradijo kanalizacijo, obnovijo tudi vodovod, tako da ne bi bilo ponovno potrebno prekopavati zemljišč in cest, je povedal Matjaž Zakonjšek. V Občini Žalec primarni kanalizacijski vod gradijo skozi Šempeter, na relaciji Migojni- ce-Žalec in Liboje-Kasaze do čistilne naprave. V prvi polovici letošnjega leta naj bi bila gradnja kanalizacije, ki so jo poleg vremena ovirale težave z glavnim izvajalcem in njegov odnos do podizvajalcev, končana. Razširjena čistilna naprava naj bi začela s poskusnim obratovanjem 16. julija letos. Javno komunalno podjetje Žalec se bo skupaj z občinami prijavilo še na peti razpis za sofinanciranje projektov čiščenja odpadnih voda, prek katerega naj bi sofinancirali predvsem gradnjo sekundarne kanalizacije. Spodnjesavinjčanom se obeta tudi nov način obračunavanja cen za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odplak, kar zahteva avgusta lani sprejet pravilnik. Ker so cene komunalnih storitev vključene v izračun inflacije, so bile zadnjih deset let zelo strogo nadzorovane in so se lahko povišale le minimalno pod zelo strogimi pogoji. Kaj pa pomeni nov način oblikovanja cen? »To pomeni, da se bo dvignila cena za osnovno storitev, se pravi za pokrivanje stroškov vzdrževanja in obratovanja sistemov, dvig bo še vedno majhen, govorimo o centih. Drugi del pa so omrežnine. Mi smo vsa ta leta uspevali poslovni rezultat podjetja oblikovati z odpisom amortizacije, kar je omogočala zakonodaja oziroma računovodski standard. To zdaj ni več mogoče. Celotno amortizacijo bo potrebno vračunati v ceno. Tako bodo občani, ko bodo vse cene sprejete, dobili zaračunano še omrežni-no za vodovod, omrežnino za kanalizacijo in tisti, ki so pri- Prednosti naravne hrane »Bogastvo je v nas, zakladi nam ležijo pred našimi nogami - pograbimo jih. Vse zdravilne sile so v nas samih in samo te nas lahko pozdravijo,« pravi Mathias Mark Sanderson, avtor knjige 107 prednosti naravne hrane - Medicina narave, ki jo je predstavil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Naš prvotni način življenja je bil davno nazaj tudi naše zdravilo. Danes ni nič drugače, edino pravo zdravilo, ki učinkuje vedno in pri vseh ljudeh, ključeni na čistilno napravo, še omrežnino za čiščenje,« je pojasnil Matjaž Zakonjšek. Omrežnina za čiščenje letos še ne bo zaračunana, ker bo čistilna naprava v poskusnem obratovanju. In kakšni skoki cen se nam obetajo? »Pri vodi ne pričakujemo visokih skokov omre-žnine, izjemno veliki skoki pa bodo pri kanalizaciji. To je posledica dejstva, da gre za velike investicijske vložke, s tem za veliko vrednost infrastrukture in veliko amrotizacijo, po drugi strani pa relativno majhnega števila priključenih na kanalizacijo.« O konkretnih zneskih v žalskem komunalnem podjetju še ne želijo govoriti. Osnova za oblikovanje cene je sprejet plan poslovanja za leto 2010, ki ga sprejme Skupščina Javnega komunalnega podjetja Žalec, na osnovi tega pa se oblikujejo cene, ki jih morajo potrditi občinski sveti vseh šestih spo-dnjesavinjskih občin, nato pa še ministrstvo za okolje. K. R. Mlada tolkalna skupina žalske glasbene Januarja je bil Žalec že četrtič prizorišče največjega tolkalskega dogodka v Sloveniji, mednarodnega festivala BUMFESTA, konec marca pa je v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec potekalo 1. srečanje slovenskih tolkal-skih skupin. Na srečanju so sodelovale mlajše tolkalne šole skupine, ki delujejo v okviru nižjih in srednjih glasbenih šol, nekaj pa jih deluje tudi samostojno. Kar navajeni smo že, da je prav Žalec kraj, kjer se v slovenskem prostoru na področju tolkalne kulture največ dogaja. Medtem ko je BUMFEST namenjen predstavitvi svetovnih Letni koncert MPZ Oljka skupin, pa je marčevsko tolkal-no srečanje slovenskih skupin namenjeno predvsem temu, da se na enem mestu prikaže čim večje število skupin, ki delujejo pri nas, nam je povedal glavni organizator in pobudnik srečanja Dejan Tamše. Odziv za prvo srečanje je bil zelo velik, saj se je prijavilo kar petnajst skupin od Tolmina do Lendave. Zastopane so bile pravzaprav vse slovenske pokrajine, razen Ljubljane, in sicer iz Lendave, Murske Sobote, Maribora, Celja, Radeč, Krškega, Domžal, Škofje Loke, Ajdovščine, Nove Gorice, Tolmina, z Raven na Koroškem in iz Žalca, med njimi tudi tri srednješolske skupine. Na prvem, enodnevnem srečanju, kjer se je vsaka skupina lahko predstavila z de-setminutnim tolkalskim programom v okviru večernega koncerta, se je prvič predstavila tudi tolkalna skupina žalske glasbene šole pod mentorstvom Dejana Tamšeta, ki jo sestavlja deset učencev nižje glasbene šole od 2. do 6. letnika. L. K. je pravi način življenja. Pravijo, da za vsak problem pod soncem obstaja rešitev. Večina bolezni je ozdravljivih, le poznati je treba rešitev, a ne katerokoli, temveč pravo. Ne klasična ne alternativna medicina je ne poznata, pozna pa jo Medicina Narave. Gost v knjižnici Mathias Mark Sanderson je skozi predavanje razkril, kako delujejo zdravilne sile v človeškem telesu, kako je živeti v harmoniji z naravo in kako je potrebno spoštovati večno veljavne zakone narave. T. T. Med nastopom MPZ Oljka, ki ga vodi Marko Slokar V telovadnici Osnovne šole Polzela je Kulturno-umetni-ško društvo Polzela pripravilo letni koncert Mešanega pevskega zbora Oljka Polzela, ki ga vodi Marko Slokar. Na koncertu so sodelovali kot gostje Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Tina Novak Černogoj na klavirju in Katarina Slokar s flavto. Mešani pevski zbor Oljka deluje kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela že 18. leto. Šteje 28 pevk in pevcev, člani pa so predvsem dijaki, študenti in zaposleni, ki jih veže ljubezen do petja in prijateljstvo. Zbor od ustanovitve vodi Marko Slokar. Petje jih je povezalo tudi z nekaterimi društvi izven meja, s KD Lipa v Dubrovniku in KD Štandraž v Italiji. Občasno pa sodelujejo tudi z gledališko skupino s Polzele. Glavno poslanstvo zbora je poleg prepevanja ohranjanje in prenos pevske tradicije ter s tem bogatega izročila slovenskih ljudskih in umetnih pesmi na mlajše rodove. T. Tavčar Skrb za boljše zdravje V pozdrav lepemu pomladnemu vremenu so v sodelovanju z Občino Prebold, Novim tednikom in Radiom Celje ter Zavodom za zdravstveno varstvo Celje zadnjega marca v preboldski dvorani poskrbeli za prijeten večer, posvečen zdravju. Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., je svojim nekdanjim sokrajanom, med katerimi sta bila tudi njena mama Ivica Govc in preboldski župan Vinko Debelak, pripravila zanimivo predavanje z naslovom Kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje. Večer so popestrili Mešani kvartet Shalom in harmonikar Tilen Selič. Moderatorka večera je bila Simona Brglez z Radia Celje, ki sodeluje z Jano Govc Eržen pri podobnih akcijah in predavanjih, povezanih z zdravo prehrano, hujšanjem in zdravjem. Ob tej priložnosti so vsem, ki so to želeli, izmerili krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, za kar je poskrbelo medicinsko osebje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Postregli pa so tudi z najrazličnejšimi kulinaričnimi dobrotami v skladu z zdravo prehrano. D. Naraglav Primarij Jana Govc Eržen dr. med. z mamo in sošolcem županom Vinkom Debelakom Jana Govc Eržen je po izobrazbi specialistka splošne medicine, zaposlena v JZ Zdravstveni dom Celje kot predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik - Dobrna. Je tudi nacionalna koordina-torica za preventivo srčno žilnih bolezni, asistentka na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, članica odbora Združenja zdravnikov družinske medicine, članica odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije ... 8 april 2010 OSREDNJE TEME - AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO _SfUAMd&f&.datin&S V vseslovenski akciji očistili tudi našo dolino Akciji Očistimo Slovenijo, ki je potekala po vsej državi 17. aprila in se je je udeležilo četrt milijona prostovoljcev, so se pridružile tudi občine Spodnje Savinjske doline. Potem ko je Občina Žalec opravila uspešno spomladansko očiščevalno akcijo že 20. marca, pa je okrog 4000 prostovoljcev iz Občin Žalec, Braslovče, Polzela, Vransko in Tabor dodobra očistilo SSD tudi v aprilski vseslovenski akciji. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je tudi v naši dolini uspela nad vsemi pričakovanji. Poudarek na črnih odlagališčih Tudi v Občini Braslovče so aktivno sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. O akciji organizatorka Jasmina Rotar: »Med pripravami na akcijo smo popisali in uradno prijavili trinajst divjih odlagališč, medtem ko smo jih zadnje dni dodatno popisali še okrog dvajset, na dan akcije pa smo jih očistili in poiskali še nekoliko več. Občino smo razdelili na deset območij in tako določili deset zbirnih mest za prostovoljce, katerih koordinacijo so prevzela društva iz občine Braslovče in krajevni odbor Občine Braslovče, akciji pa so se pridružila tudi ostala društva Občine Braslovče, Ribiška družina Šempeter, Varstveno delovni center MUC, ostale organizacije, skupine in posamezni prostovoljci. Na desetih zbirnih mestih se je zjutraj zbralo 278 prostovoljcev. V akciji je sodelovala tudi Osnovna šola Braslovče. 255 učencev je z učitelji čistilo okolico šole, približno 150 otrok pa je sodelovalo na ekoloških delavnicah. Ob koncu akcije smo na vseh zbirnih točkah skupaj zbrali okrog 280 kubičnih metrov odpadkov. Večino odpadkov so prostovoljci sami odpeljali na Zbirni center kosovnih odpadkov Žovnek, kjer je Občina Bra-slovče poskrbela za razvrščanje in urejanje odpadkov, za odvoz ostalih odpadkov pa so poskrbela komunalna podjetja. Popisali smo še nekaj divjih odlagališč, ki jih danes ni bilo moč očistit, te podatke pa bomo posredovali naprej ustreznim strokovnim službam. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem vsem koordinatorjem, Občini Braslovče in komunalnim podjetjem, da smo skupaj uspeli!« V akciji sodelovalo 1020 občanov Tudi v Občini Polzela vsako leto organizirajo spo- mladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja, letos pa so se pridružili tudi vseslovenskemu projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu. 16. in 17. aprila je tako skupaj združilo moči 1020 občanov, ki so v okviru 34 društev in 10 krajevnih odborov sodelovali v akciji, najmlajši pa so se akciji pridružili v okviru osnovne šole in vrtca. Akcije se je udeležila tudi Občinska uprava Občine Polzela, ki je čistila divje odlagališče v Založah. Udeleženci akcije so temeljito očistili vodna obrežja Savinje, Struge, Lo-žnice in razbremenilnika, gozdne površine, zavarovana naravna območja, okolico pešpoti, okolico regionalnih cest, posamezne zaselke, turistična območja - park Še-nek, Slatino, Novi Klošter, planinski dom na Gori Oljki, lovski dom, okolico osnovne šole in vrtca. Zbrane odpadke (kovine, plastiko, steklo, motorna vozila, odpadna olja, lake ter druge mešane odpadke) so razvrstili in odpeljali v zbirni center odpadkov v Andraž nad Polzelo. Čeprav se v občini lahko pohvalijo z zelo dobro urejenim zbirnim centrom odpadkov, so kljub temu odkrili trinajst divjih odlagališč. Devet so jih očistili, dve se nahajata v naselju med hišami, dve pa sta težko dostopni in ju bodo očistili kasneje. Vseh odpadkov se je nabralo za približno 800 m3. Dve akciji v eni Po podatkih, ki nam jih je posredovala Metka Šribar iz Občine Prebold, se je vseslovenske akcije v njihovi občini udeležilo 505 udeležencev. Na deponijo v Lat-kovo vas so ta dan pripeljali več kot 200 kubičnih metrov odpadkov. Preboldčani so v okviru te akcije izpeljali tudi vsakoletno akcijo pomladanskega čiščenja okolja. Na občinski deponiji so zbirali tudi kosovne odpadke, ki so jih »prispevala« posamezna gospodinjstva. Akcija čiščenja je bila sicer dobro organizirana in koordinirana. Zajemala je celotno območje preboldske občine. Glavni koordinato-rici Metki Šribar z Občinske uprave Občine Prebold so pri koordinaciji pomagali predsedniki krajevnih odborov Janez Laznik, Milomir Radeljič, Srečko Stepišnik, Gregor Zagoričnik, Ivan Žli-čar, Filip Ahac, Janez Grenko, Irena Marinc in Branko Verk. Na Vranskem tudi športniki Največjo prostovoljno okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije sta podprla tudi Olimpijski komite Slove- nije - Združenje športnih zvez in AMZS Center varne vožnje Vransko. Tako so po zaslugi projekta »Fair play v športu/v prometu - formula zmagovalcev« na Vranskem gostili kar nekaj vrhunskih slovenskih športnikov in trenerjev. Obiskali so jih biatlonka Tadeja Brankovič Likozar, alpinistka Tina Di Batista, smučarska tekačica Vesna Fabjan, judoistka Petra Nareks, kajakaš Peter Kauzer, smučarski skakalec Robert Kranjec, motociklist Miran Stanovnik, rokometa-šica Andreja Lekič in trener Turistični in hortikulturi delavci okrog graščine Šenek V gozdu za kmetijo Plaskan so na črnem odlagališču našli marsikaj Pri čiščenju največjega črnega odlagališča v Založah Med akcijo ob cesti Šentrupert-Logarska dolina v naselju Topovlje Ločiški gasilci in Krajevni odbor Ločica so čistili ob železniški progi _SoAiinifJze'. do¿Ute/\ OSREDNJE TEME - AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO april 2010 9 Pri čiščenju nabrežja Merinščice Od leve proti desni Petra Nareks, Peter Kauzer in Robert Kranjec pri čiščenju poligona varne vožnje Matjaž Zupan ter se udeležili čistilne akcije v centru varne vožnje. Sicer pa se je čistilne akcije udeležilo 293 občanov, od tega 60 učencev OŠ Vran- sko - Tabor. Prostovoljci so očistili štirinajst divjih odlagališč ter obrežja Bolske, Motnišnice, Merinščice, Podgrajščice, Zaplaninščice in Cerkovnice. Skupaj so iz narave odstranili okoli 185 kubičnih metrov kosovnih odpadkov in dvajset odsluženih avtomobilov. Za prevoz odpadkov do Zbirnega centra Vransko je poskrbelo dvajset prevoznikov s tovornjaki in traktorji. Po končani čistilni akciji so si udeleženci moči povrnili v AMZS Centru varne vožnje Vransko, kjer so za vse pripravili malico, ogledali pa so si lahko tudi pester program ekovožnje in okolju prijazna vozila. Večjih črnih odlagališč ni Kljub temu da Tabor organizira čistilno akcijo vsako leto in da v občini ni večjih črnih odlagališč, sta bila tokratni odziv ljudi in zbrana količina odpadkov nad vsemi pričakovanji. Pri čiščenju so sodelovala vsa društva, šola in veliko prostovoljcev. Vseh udeležencev je bilo čez 200, kar je 15 odstotkov vseh občanov. Zbrali so nad 200 kubičnih metrov odpadkov, od tega največ odpadne plastike in kosovnih odpadkov. Kljub dobri organiziranosti odvoza, ki sta ga opravljala Simbio in Dinos, je na zbirnem mestu v Taboru ostalo še ca. 40 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih odpeljali v ponedeljek. Koordinatorica akcije Maja Drča je bila z akcijo zelo zadovoljna, saj so bile opravljene vse zastavljene naloge. Čistili so brežine potokov (Bolska, Konjščica in Kučnica), zemljišča ob prometnicah in počistili manjša črna odlagališča. Občina pa je skrbela za logistično podporo, organizacijo odvoza in malico. V žalski občini dve akciji V Občini Žalec so letos pripravili dve čistilni akciji. Prvo 20. marca (o njej smo že pisali v marčevski številki) in drugo kot vsi drugi 17. aprila. Z drugo akcijo so se lotili čiščenja točno določenih lokacij - to je popisanih in digitalno evidentiranih divjih odlagališč. Ugotavljajo, da so bili popisovalci občine zelo dosledni, natančni, saj je popisanih več kot petdeset divjih odlagališč. Večina evidentiranih divjih odlagališč se nahaja v gozdovih, na severnem in južnem robu občine, del teh pa so očistili. Praviloma so to manjša, opuščena odlagališča, na težko dostopnih lokacijah. Največ se v naravnem okolju nahaja gradbenih odpadkov. Sobotne akcije se je udeležilo več kot 1550 prostovoljcev, zbrali pa so kar 205 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih pro- I d. . :(jIritan stovoljci s prevoznimi sredstvi odpeljali v Zbirni center za odpadke Žalec, gradbene odpadke pa neposredno predelovalcu, to je podjetju CMCelje v kamnolom Velika Pirešica. Z zbirne točke so odpadke predali komunalnim službam v predelavo oz. deponiranje: Surovini Žalec, kjer predelujejo in ločujejo zbrane kovine in sekundarne surovine, in podjetju Simbio Celje. Odziv občanov in podpora akciji sta bila že 20. marca zelo velika in sta presenetila celo organizatorje. V enem dopoldnevu so iz naravnega okolja odstranili 28.660 kilogramov komunalnih odpadkov. Z akcijo so za en dan povezali 971 evidentiranih prostovoljcev, sicer pa, upoštevajoč sodelovanje osnovnih šol, več kot 1.500 udeležencev. D. N., T. T., L. K. Í * c Konvoj traktorjev z odpadki iz Marija Reke os koder so pripeljali enajst prikolic odpadkov in en kamion, ki je odpeljal odpadke v Celje Pri čiščenju potoka Boljska Med odpadki v Preboldu je bil tudi del bradlje za gimnastiko stare najmanj 50 let Ob cesti Ljubljana-Celje so na območju taborske občine pobrali vse odpadke V Veliki Pirešici se je v gozdu za novim bencinskim servisom nabralo veliko odpadkov 10 april 2010 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM LU/vtp/ "azVojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2010 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Slovenski podjetniški sklad Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09). Roki za predložitev vlog so: 15. 5., 15. 6., 15. 9. in 15. 10., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1) (Ul. RS, št. 113/09). Rok za predložitev vlog je: 5. 5., 5. 6., 5. 7., 5. 9., 5. 10. in 5. 11., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis »Inovacijski vavčer« (Ul. RS, št. 27/10). Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev oz. do vključno 30. 9. 2010. Informacije: vavcer@japti.si. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 44P010 (Ul. RS, št. 29/10). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 20. 12. 2010. Informacije na tel. št.: 01/241 48 20. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad RS za meroslovje Javni razpis za zbiranje vlog za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2010 (Ul. RS, št. 27/10). Rok: 26. 5. 2010. Informacije: Loredana Leon, 01/400 83 78. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis za program »zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 30. 4., 28. 5., 28. 6., 24. 9., 29. 10., 26. 11., 31. 12. 2010 in 28. 1., 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si. Ministrstvo za šolstvo in šport Javni razpis pripravniških mest v šolah za šolsko leto 2010/2011 (Ul. RS, št. 27/10). Rok: 30. 4. 2010. Informacije: Valerija Jenko, 01/400 52 46. Javni razpis pripravniških mest v vrtcih za šolsko leto 2010/2011 (Ul. RS, št. 27/10). Rok: 30. 4. 2010. Informacije: Valerija Jenko, 01/400 52 46. Ministrstvo za kulturo Javni ciljni razpis za financiranje štipendij in šolnin z začetkom v šolskem letu 2010/2011 za ustvarjalce in poustvarjalce na področju umetnosti in nekatere poklice v umetnosti, ki jih je potrebno posebej podpirati (Ul. RS, št. 27/10). Rok: 3. 5. 2010. Informacije: Saša Jocič, 01/369 58 94. Javni ciljni razpis za financiranje štipendij in šolnin za podiplomske humanistične študije na področju kulture z začetkom v šolskem letu 2010/2011 (Ul. RS, št. 27/10). Rok: 3. 5. 2010. Informacije: Saša Jocič, 01/369 58 94. TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija Razvojna agencija Savinja v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 sodeluje s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije. Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav. Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so v projekt vključene občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010). Načrtujemo izvedbo treh srečanj, na katera ste vabljeni predstavniki omenjenih občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, osnovnih šol, mentorji ekošol, predstavniki nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji. Prvo srečanje je namenjeno ekošolam Spodnje Savinjske doline in njihovim mentorjem, in sicer z namenom izmenjav dobrih praks, predstavitve dosežkov ter dolgoročnega povezovanja s šolami partnerskih občin države Srbije. Srečanje z obiskom šol in s številnimi skupnimi dejavnostmi v omenjenih občinah partnerske države Srbije bomo izvedli aprila 2010. Če si kot ekošola želite sodelovati pri izvedbi, smo vam z več informacijami na voljo na našem naslovu in spletni strani. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska * C vlv _REPUBLIKA SLOVENIJA_ ministrstvo za šolstvo in šport Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: CIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko svetovanje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Imaš idejo, projekt? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije. Skladnost vaših projektov ali idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo izvedbo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletni naslov: http://www.ra-savinja.si. STROŽER, KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE TEL.: 03/714 01 OO, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN Z vami že 28 let Solarna svetilka z lastnim napajanjem V podjetju Energetika Vransko so v preteklem mesecu v sodelovanju s podjetjem Eko Ideja iz Celja in podjetjem Enertec iz Maribora razvili solarno svetilko z lastnim napajanjem. Svetilka je primerna za lokalne dostopne ceste, odročne ceste in parkirišča ter ostale lokacije, kjer je potreben nivo osvetlitve do 0,5 CD na kvadratni meter, kar pomeni zahtevano svetlost ceste oziroma površine. Svetilka je predvsem odlična ekološka rešitev za predvideno osvetlitev cest s klasično razsvetljavo, saj gradbeno dovoljenje zanjo ni potrebno, za lokacije, kjer ni mogoča priključitev na električno omrežje, in za zamenjavo obstoječe, dotrajane razsvetljave. Vzorčno svetilko so postavili tudi na Vranskem, in sicer pred stavbo Energetike Vransko. T. T. Vzorčna svetilka Kadrovsko štipendiranje Sredi marca je Regionalna razojna agencija Celje objavila Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) savinjske regije za šolsko leto 2010/2011. Rok za prijavo podjetij na poziv je 20. julij, njegov namen pa je izbor delodajalcev za 50-odstotno sofinanciraje kadrovskih štipendij. Torej gre za spodbudo kadrovskega štipendiranja po podjetjih. Na poziv se lahko prijavijo podjetja, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju savinjske regije ter imajo kadrovske potrebe, ki ustrezajo deficitarnosti ali razvojni perspektivnosti. Izbrana podjetja se morajo zavezati, da bodo štipendista zaposlila za najmanj enako obdobje, kot je obdobje štipendiranja. L. K. Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec Raztfojna agencija Savinja BaS. Gospodarsko interesno združenje ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC o b j a v l j a s k l e p o razpisu 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec i. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 390.000,00 EUR (tristo devetdeset tisoč evrov). II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri 6-mesečni Euribor + 2,5 %. Najnižji znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in najvišji znesek 65.000,00 EUR. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. vsak mesec od meseca maja 2010 dalje do porabe sredstev na naslov: Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: "24. natečaj - NE ODPIRAJ". Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa - potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o začetem postopku za ustanovitev - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe - bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...) - kopijo obrazca M-1 za trenutno zaposlene delavce VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko Deželne banke Slovenije, d. d., ali preko Banke Celje, d. d., (po izboru prosilca), s katerima bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. VIII. Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline. Opomba: Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. številki 03/713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). PODJETNIŠTVO IN TURIZEM_april 2010 1 1 Spet leto velike krize v hmeljarstvu _SoAilnlsAe^. datin&S Lani manjši dobiček V imenu Angele Cizej iz Podvina je prevzel priznanje za največ oddanega mleka v Spodnji Savinjski dolini njen sin Primož Na 27. srečanju proizvajalcev mleka, ki ga je v gostišču na letališču v Slovenj Gradcu pripravila Mlekarna Celeia Arja vas, so za največ prodanega mleka nagradili Koroško kmetijsko-gozdarsko zadrugo ter zadrugi Šmarje pri Jelšah in Šaleška dolina. Med posameznimi mlekarji so se po količini oddanega mleka na prvo mesto uvrstili Konečnikovi iz Šentjanža pri Dravogradu, na drugo Ro-tnikovi iz Raven pri Šoštanju in na tretje Verčkovnikovi iz Podgorja. Direktor Mlekarne Celeia Arja vas Marjan Jakob je mlekarjem med drugim povedal, da je bilo lansko leto težko in naporno. Lani so od 17 kmetijskih zadrug, ki združujejo 1.300 pridelovalcev mleka, odkupili 87,1 milijon litrov mleka, kar je za 2 odstotka manj, kot so načrtovali, in 0,9 odstotka manj kot leta 2008. Ustvarili so 53 milijonov evrov dohodka in po predlanski manjši izgubi letos pridelali 226 tisoč evrov dobička. Največ, kar 77 odstotkov svojih proizvodov, mleka, sirov, mlečnih napitkov, smetane, skute in jogurtov, prodajo doma, 7 odstotkov v državah Evropske unije, ostalo pa v državah bivše Jugoslavije. Lani je bilo na področju novih izdelkov in novih okusov dinamično in usmerjeno k potrošnikom in njihovemu zadovoljstvu, saj so pod blagovno znamko ponudili vrsto novih okusov tekočih jogurtov, ki so pakirani v plastične stekleničke. Tudi lani je bila na prvem mestu skrb za kakovost. Tako so na živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejeli veliko zlato medaljo za šest okusov jogurtov, na mednarodnem sejmu v Novem Sadu pa štiri zlate in tri srebrne medalje. Proizvajalce mleka je tudi tokrat najbolj zanimalo, kakšna bo v prihodnje odkupna cena. Direktor Marjan Jakob je povedal, da bo prišlo do manjših sprememb, kdaj, pa je v tem čas težko napovedovati. Osnovni cilj Mlekarne Celeia Arja vas v prihodnje je odkup slovenskega mleka, iz katerega bodo proizvajali zdrave in visoko kakovostne izdelke. V svojem delovanju bodo tudi v prihodnosti sledili sodobnim trendom razvoja mlekarstva v Evropi ter željam in zahtevam potrošnikov. Po količini oddanega mleka je na prvem mestu Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga s 24.935.116 l mleka, druga KZ Šmarje pri Jelšah z 10.7190.975 Bisol tudi v Franciji Z mobilnostjo za znanje Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec je 7. aprila v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, pripravilo prvo predavanje v sklopu projekta Mobilna pisarna Univerze območja LAS. V goste so povabili različne predstavnike organizacij (UPI, Razvojna agencija Žalec, Porta B), ki se na širšem območju Lokalno akcijske skupine Žalec, na različne načine ukvarjajo z izobraževanjem in kulturo. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije, v okviru programa Evropa investira v podeželje. »Pomen vseživljenjskega izobraževanje je v današnji informacijski družbi silno pomemben, če želimo iti v korak s časom,« je v uvodnem pozdravu povedala Tanja Čajavec iz zavoda Porta B, s čimer so se strinjali tudi vsi prisotni poslušatelji. Po uvodnem pozdravu, je predsednica društva Marija Masnec, na kratko predstavila pričakovanja v zvezi s pridobljenim znanjem v okviru projekta. Nosilce projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska, Ljudsko univerzo Žalec, je na predavanju zastopala Biserka Neuholt Hlastec, ki je poudarila ključne vidike njihovega delovanja na področju izobraževanja za najrazličnejše generacije. V zadnjem, a najbolj obsežnem delu predavanja, so se upokojenci seznanili z novostmi na področju računalništva. Ker so člani društva primerno informacijsko pismeni, a imajo želje po širjenju tovrstnega znanja, bodo na naslednjih tovrstnih srečanjih vseživljenjskega učenja, ki se bodo zvrstili po nekaterih knjižnicah Spodnje Savinjske doline, predvsem poglabljali in pridobivali nova znanja s področja informatike. Dogodki so odprte narave in so namenjeni vsem, ki menijo, da je znanje neuničljiva vrednota, zato vabljeni k udeležbi in spremljanju dejavnosti. L. K. litri in tretja KZ Šaleška dolina z 10.447.335 l oddanega mleka. Prvi trije proizvajalci mleka so Harald Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu s 762.150 litri, na drugem mestu sta Frančišek in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 548.655 in na tretjem Terezija Verčkovnik iz Podgorja s 441.936 litri oddanega mleka. Med zadrugami in posamezniki v Spodnji Savinjski dolini je bila najuspešnejša Hmezad KZ Gotovlje z 2.478.498 l, med posamezniki Marjan Škafar s 316.912 l oddanega mleka, sledili so jima Mlekarska zadruga Arja vas z 2.476.486 l, Franc Brišnik s 319.566 l, KZ Polzela z 2.433.064 l, Franc Satler s 316.653 l, KZ Šempeter z 1.989.055 l, Angela Cizej s 382.704 l, KZ Vransko z 1.887.109 l, Rudolf Savinek z 291.037 l, Hmezad KZ Bra-slovče z 1.603.443 l, Anton in Marta Flere z 299.054 l, Hme-zad KZ Petrovče z 1.441.518 l, Rafael in Kristina Levc s 163.835 l, KZ Savinjska dolina z 1.337.184 l, Diana Nemivšek s 144.059 litri oddanega mleka. V drugem delu srečanja so izbrali tretjo slovensko mlečno kraljico. Ta laskavi naslov si je prislužila 20-letna Mateja Pa-vlič, doma z manjše kmetije na Planini pri Sevnici. T. Tavčar Podjetje Bisol iz Latkove je prejšnji mesec ustanovil hčerinsko podjetje v Franciji. Lokalna prisotnost na trgu, ki se bliskovito razvija, bo podjetju omogočila še hitrejši odziv na posebne potrebe francoskega trga. V Franciji se je hitra rast fo-tovoltaičnega trga začela leta 2008, samo lani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn. Potencial francoskega trga je po podatkih evropskega združenja fotovoltaične industrije ogromen. Cilj, ki ga je določila francoska vlada, je do leta 2012 postaviti 1100 MW fotonape-tostnih sistemov, do leta 2020 pa kar 5400 MW. Na francoskem trgu investitorjem povzročajo težave neustrezno zgrajene sončne elektrarne. Generalna direkcija za energijo in podnebje je naredila preizkus na 2.341 elektrarnah (kar predstavlja 10 % vseh sončnih elektrarn Slovensko hmeljarstvo doživlja eno največjih kriz v zadnjih letih, opozarjajo hmeljarji. Po rekordnem letu 2007 glede prodaje in cen, ki so jih dosegali slovenski hmeljarji, je dobra letina v svetu v letih 2008 in 2009 botrovala tako velikim zalogam hmelja, ta čas ne prodajo skoraj ničesar, zaradi neprodanega hmelja pa mnogi hmeljarji nimajo denarja za začetek nove pridelovalne sezone. Pivovarne so namreč še vedno dobro preskrbljene s pogodbenimi količinami hmelja. To pa je močno prizadelo prav slovenske hmeljarje, saj mnogi med njimi niso več sklepali predpogodb, po katerih je cena sicer v dobrih prodajnih letih res nižja od tržne, a je zato v slabih letih višja, predvsem pa zagotavlja prodajo. Ob tem slovenske hmeljarje bremenijo tudi druge težave, zlasti tiste, ki jim je pridelek uničevala narava. O vsem tem so prejšnji teden v Preboldu razpravljali člani novo konstituirane Komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Seje se je udeležil tudi predsednik zbornice Ciril Smr-kolj. Za predsednika Komisije za hmeljarstvo so izbrali Ferdinanda Kunsta, podpredsednik je Mitja Šegula, tajnica pa Irena v Franciji) in kar 51 % je bilo neustreznih. Prav zato je glavni cilj hčerinskega podjetja Bi-sol z uresničevanjem najvišjih standardov kakovosti prodajnih, poprodajnih in storitvenih dejavnosti dodatno utrditi položaj na globalnem trgu. Bisol svoje izdelke prodaja po vsej Evropi, najmočneje je prisoten v Belgiji, kjer ima okoli 40-odstotni tržni delež in kjer ima tudi hčerinsko družbo, močno tudi v Italiji in Španiji. Vse pomembnejši trg postaja tudi Češka. Zvišuje se tudi delež prodaje v Sloveniji, zato vzpostavljajo prodajno-servisno mrežo za gradnjo in vzdrževanje sončnih elektrarn. V podjetju Bisol še vedno dosegajo visoko rast proizvodnje in zaposlovanja. Zdaj je v tem podjetju zaposlenih skoraj 140 delavcev, lani jeseni jih je bilo manj kot sto. Lani so imeli za 30 milijonov evrov prometa. T. T. Z novinarske konference v Preboldu Friškovec. Kot so povedali na tiskovni konferenci, je lani v Sloveniji hmelj na 1.600 hektarih obdelovalo 141 hmeljarjev. V tem trenutku je neprodanih kar 813 ton pridelka iz leta 2009 in še 274 ton iz leta 2008. Povpraševanja skoraj ni, če pa je že, so odkupne cene komaj 1 do 1,3 evra na kilogram, medtem ko znašajo skupni stroški pridelave približno 5,25 evra na kilogram pri pridelku 1.800kg/ha (v letih 2006 in 2007 4,71 evra). Slovenski hmeljarji se srečujejo tudi s težavami zaradi specializiranosti kmetij za pridelavo hmelja, zato v času krize nimajo dovolj drugih prihodkov zaradi večletne neorganiziranosti, saj je Hmeljarsko združenje Slovenije po letu 2002 prenehalo z delovanjem, in zaradi strukturnih sprememb oziroma lastninjenja ter najema dolgoročnih kreditov za odkup žičnic in druge investicije. Komisija za hmeljarstvo je na konstitutivni seji sprejela kratkoročne in dolgoročne ukrepe za ohranitev slovenskega hmeljarstva, ki jih bodo predstavili vladi. Kmetijsko ministrstvo namreč te dni deluje v okrnjeni obliki, zato hmeljarji pričakujejo, da bo njihovo problematiko vlada obravnavala na seji kot posebno točko. In kakšni so ukrepi? Da bi ohranili kakovost neprodanega hmelja, ga želijo predelati oziroma ekstrahira-ti, za kar pa potrebujejo denar, je povedal Ferdinand Kunst. Takšne predelovalnice so le v tujini. Za predelavo v Nemčiji bi skupaj s prevoznimi stroški hmeljarji potrebovali 1,3 evre na kilogram hmelja, zato od vlade želijo 1,3 milijona evrov pomoči. Hmeljarji kot ukrep vladi predlagajo tudi uvedbo enkratnega plačila po hektarju hmeljišč, kot je pri drugih poljščinah, kar bi po besedah predsednika Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Cirila Smrkolja prav tako pomenilo 1,1 milijona evrov. Zavzemajo se tudi za oprostitev plačila ali pa vsaj znižanje najemnin, ki jih Sklad kmetijskih zemljišč RS kmetom zaračunava za najem zemljišč, na katerih gojijo hmelj. Te najemnine so se pred kratkim celo povišale. Predlagajo tudi finančno podporo večletni premeni in možnost dolgoročnega kreditiranja z začetnim moratorijem in ugodno obrestno mero. Hmeljarji so letos naleteli še na eno težavo, poudarja Ciril Smrkolj. Zavarovalnice so namreč precej spremenile svojo politiko, povišale so zavarovalne premije in zahtevajo odbitno franšizo. Škode do 20 odstotkov ne ocenjujejo in je ne izplačujejo. Ena od velikih zavarovalnic pa kmetijskih pridelkov sploh noče več zavarovati ali pa le pod posebnimi pogoji. Zelo velik problem v zadnjih letih predstavlja tudi neorganiziranost hmeljarjev, ki so v različnih organizacijah, do trgovcev nastopajo neenotno, s tem pa slabijo svoj položaj. Po besedah predsednika Komisije za hmeljarstvo Ferdinanda Kunsta jih bodo prav preko Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije skušali bolj povezati, poenotiti stališča in tako zastopati njihove interese tako do države kot trgovcev s hmeljem. Dolgoročni ukrepi so torej usmerjeni ne le v pridelavo hmelja, ampak tudi v prodajo. Hmeljarji namreč potrebujejo dodatna znanja za doseganje večletne stabilnosti njihovega dohodka in večjo poslovnost, doseči pa je potrebno tudi medsebojno zaupanje s trgovinskimi partnerji, poudarja Komisija za hmeljarstvo pri KGZS. Intenzivno je potrebno slediti razvoju konkurenčnih držav izvoznic hmelja, kot so Nemčija, ZDA, Češka in Francija. Na področju organiziranosti pa bo zbornica, kot že omenjeno, kot učinkovita panožna organizacija skušala znatno prispevati k celoviti zunanji podobi panoge, medsebojni informiranosti pridelovalcev ter enotnejšem trženju hmelja. Dodali so, da se mora preko Programa razvoja podeželja nadaljevati tudi sofinanciranje investicij. Osnovni cilji vseh teh ukrepov so: omogočanje pridelave hmelja v letu 2010, preprečevanje opuščanja hmeljarstva, ohranjanje 3-odstotnega deleža svetovne pridelave hmelja, ki je še zadnja na svetovnem trgu pomembna slovenska industrijska rastlina, ohranjanje sodobnih in še neamortiziranih objektov, strojev, opreme in namakalnih sistemov ter ohranjanje delovnih mest na kmetijah in omogočanje socialne varnosti družinskih kmetij. Ob tem je potrebno dodati, da je kljub črnogledim napovedim na mnogih savinjskih hmeljiščih že živahno, saj so že začeli z deli. K. R. Podjetje Bisol iz Prebolda je po rezultatih testa, ki ga izvaja nemški laboratorij Photon, eden najboljših proizvajalcev fotona-petostnih modulov na svetu, so pred dnevi sporočili iz podjetja. Podjetje Bisol je namreč v merjenju energijskega izkoristka, ki ga izvaja Photon, po vmesnih rezultatih v konkurenci 31 svetovno najbolj priznanih proizvajalcev zasedlo drugo mesto med kristalno silicijevimi fotonapetostnimi moduli. Photon izvaja meritve, za katere so razvili lasten avtomatiziran sistem, v Nemčiji. Moduli so pod kotom 28 stopinj obrnjeni na jug in nameščeni 2,5 metra nad tlemi. Električna energija, ki jo moduli proizvajajo, je merjena pri standardnih testnih pogojih. Energijski izkoristek, ki določa količino proizvedenih kilovatnih ur energije na kilovat inštalirane moči, je najpomembnejši faktor, ki vpliva na donosnost sončnih elektrarn, še poudarjajo v Bisolu. 12 april 2010 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SfUAMdčd&.datin&S Ko zacveti dren in zadišijo potice Braslovčani na državno Utrinki z razstave V velikonočnem tridnevju, na veliko soboto, veliko noč in na velikonočni ponedeljek, so v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi pripravili razstavo velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Razstavo sta pripravila Turistič- no društvo Petrovče in PGD Drešinja vas. Ob odprtju je Jože Stepišnik med drugim povedal, da je naslov razstave Ko zacveti dren in zadišijo potice že tradicionalen, ki pove, da se v velikonočnem času v Drešinji vasi nekaj dogaja. To je bila po vrsti že sed- ma razstava, ki je predstavljala velikonočni blagoslov jedi in ohranjanje verske in kulturne dediščine pa naših prednikih. Na razstavi so bile predstavljene velikonočne jedi, kot so potice, kruh, pletenice, kolači, te-steni zajčki in piščanci in veliko raznovrstnih pirhov. Letos je razstavljalo 26 posameznikov iz Petrovč, Dobriše vasi, z Ljubnega ob Savinji, iz Arclina pri Celju, Žalca in Dre-šinje vasi. Svoje izdelke so na ogled postavili tudi člani Društva podeželskih žena Žalec -odbora Petrovče, osnovne šole in vrtca, Varstveno delovnega centra Muc Preserje in Pekarna Roter. Razstavo je v soboto, na dan odprtja in blagoslova velikonočnih jedi, blagoslovil petrov-ški župnik pater Ivan Arzenšek, v treh dneh pa si jo je ogledalo veliko ljudi. T. T. Salamijada v znamenju žensk Štirje najuspešnejši z županom Markom Ocenjevanja salam so se pred 14 leti lotili tudi v Turističnemu društvu Braslovče. Salamijado, ki je druga največja prireditev TD Braslov-če, so tudi letos organizirali v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče, Lovsko družino Braslovče in Občino Braslovče. Ocenjevanje je potekalo v Lovskem domu LD Braslovče, prireditev z razglasitvijo rezultatov in zabavnim programom pa so dan kasneje pripravili v dvorani Kulturnega doma Letuš. Strokovna komisija (predsednik Janez Šumak, hmeljski starešina Oto Šporn ter člani Jože Rak, Marko Volovlek, Simon Strojanšek in Janko Juhart) je ocenjevala salame po Pravilniku o ocenjevanju domačih salam Zveze salamarjev Slovenije. Balantom in delom ocenjevalne komisije Letos so ocenjevali 33 salam. Ocenjevali so zunanji izgled, vonj, prerez in okus. Ocenjevanje je potekalo po enotnem računalniškem programu Zveze salamarjev Slovenije. Organizatorji naj bi na ta način zaščitili blagovno znamko - Slovenska domača salama. Najboljšo oceno si je prislužila salama Edite Pečnik iz Gotovelj, na drugo mesto se je uvrstila salama Grete Režun iz Znojil pri Čemše-niku, ki se ponaša tudi z naslovom državne prvakinje, tretje mesto je osvojila salama Fani Novak iz Čemšenika, na četrto mesto, ki še zagotavlja uvrstitev na državno salamijado, ki bo 15. maja v Trebnjem, pa se je uvrstil Uroš Pečnik iz Go-tovelj pri Žalcu. Na državnem tekmovanju v Trebnjem bosta sodelovala tudi Editin mož Mi- Na 24. regijskem festivalu Turizmu pomaga lastna glava v Mercator Centru v Celju so sodelovali tudi učenci turističnega podmladka z mentoricami Osnove šole Braslovče z raziskovalno nalogo z naslovom Hmeljarski praznik. Pripravili so razstavo in predstavili igrico z naslovom Po-menki obiralk pred večerjo. Po zaključku prireditve so se najbolj razveselili dveh zlatih priznanj. S tem uspehom so se uvrstili na državno tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava. T. Tavčar Učenci so svojo nalogo razstavili v avli šole v Braslovčah Razlog za izlet na Braslovško jezero lan Pečnik in starejši sin Borut Pečnik, ki sta na 14. pomurski salamijadi med 83 vzorci salam osvojila 1. oziroma 4. mesto. Tokratne salamijade, ki je bila prava etnografska, kulturna in zabavna prireditev, se je udeležilo tudi nekaj gostov izven Slovenije, celo iz Avstralije in s Kitajske. Posebno pozornost je zbujal Shawn Tan iz 12-milijonskega kitajskega mesta Shenzhen blizu Honkonga, ki ga je na prireditev pripeljal poslovni sodelavec Janko Pir-nat, s katerim sta sodelovala na natečaju za radijske postaje za gasilce. Sodeloval je v komisiji za tehtanje velike salame in razglasitev zmagovalca, ki se je z oceno najbolj približal dejanski teži salame. Pri tem je bila najuspešnejša Cvetka Šporn, ki je zelo natančno ocenila težo salame, ki je znašala 2330 gramov, in tako salamo, ki jo je turističnemu društvu podaril Simon Strojanšek, odnesla domov. Priznanja in nagrade sta podelila predsednica TD Braslovče Jasmina Roter in župan Občine Braslovče Marko Ba-lant. Za pester program so poskrbeli učenci OŠ Braslovče, humorista in narodno-zabavni ansambel A je to. Članice Društva podeželskih žena Braslovče pa so poskrbele za kulinarične dobrote. D. Naraglav Ob Braslovškem jezeru bodo v soboto, 8. maja, ob 15. uri odprli novo gozdno učno pot, ki jo je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče zasnovala skupina mladih. Gozdna učna pot ob Braslov-škem jezeru, ki sledi lani odprti in zelo uspešni poti na Grad Žovnek, je že druga turistična in izobraževalna zanimivost, ki je pritegnila že mnoge obiskovalce in šolske skupine. Gozdna učna pot okoli Braslov- škega jezera se začne z žepnim herbarijem, ki ga brezplačno dobite na začetku poti v nabiralniku. Herbariji so hkrati tudi turistični vodniki, vzpodbujajo obiskovalce k opazovanju poti in nabiranju listov, na koncu pa so lep spominek iz Braslovč. Vsakdo je vsaj enkrat med osnovnim šolanjem izdelal herbarij - spomnimo se lično povezane mape s posušenimi rastlinami, pogosto rahlo vegaste zaradi debelih čebulic zvončkov ali gomoljev spomladanske lopatice. Urban Jeriha, vodja neformalne skupine: "Ta žepni herbarij lahko v 15 minutah napolnite s posameznimi rastlinami, s katerimi prepoznavate drevesa v gozdu." Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi tekmovanje v hitrostnem nabiranju rastlin in izdelavi her-barija; najboljše bodo tudi nagradili. Projekt mladih je finančno podprla Evropska komisija s programom Mladi v akciji. T. T. Tržnica vsako zadnjo soboto Množična udeležba na delavnici na Šoli za pomemben spodbujevalec urejenosti kraja Turistično društvo Petrovče je konec marca na rednem letnem občnem zboru za še en mandat potrdilo staro vodstvo in predsednico Marjeto Grobler, hkrati pa po pregledu bogate lanskoletne bere potrdilo načrt dejavnosti za letos. Kar nekaj so jih tudi že izvedli. Konec marca so ponov- hortikulturo in vizualne umetnosti Medlog kaže na to, da je društvo postalo 0 Vabljeni k sodelovanju v projektu »Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2010«. Na podlagi 6. člena izbora »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2010« vas vabimo, da v izbor prijavite svojo hišo, kmetijo, poslovni objekt,... Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec (Šlandrov trg 25) ter na spletnih straneh ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si) in Občine Žalec (www.zalec.si), kjer je tudi objavljeno celotno besedilo Izbora. Prijave zbirajo turistična društva in TIC Žalec do 31. maja 2010. Dodatne informacije so vam na voljo v TIC-u Žalec (tel: 710 04 34) od 9. do 18. ure med tednom in od 9. do 13. ure ob sobotah . »m—j ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec no začeli s sezono vabljivih kmečkih tržnic pod Obre-zovim kozolcem na Zaloški Gorici, ki jih pripravljajo vsako zadnjo soboto v mesecu od aprila do novembra. Skupaj s PGD Drešinja vas so marca pripravili tudi delavnico izdelovanja butar in na velikonočni vikend tradicionalno velikonočno razstavo. Množično so se udeležili obeh akcij čiščenja v Občini Žalec. Množičen je bil tudi odziv na izobraževanje oz. delavnico na temo urejanja gredic in okrasnih nasadov, ki so jo sredi aprila pripravili v so- delovanju s strokovnjakinjo Štefanijo Kos Zidar na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Medlogu. Tudi v nadaljevanju leta načrtujejo dejavnosti, ki bodo prispevale k urejenosti, olepšanju in ugledu kraja, k druženju krajanov in obujanju običajev, pa tudi k prepoznavnosti društva, v katerega je včlanjenih že več kot 300 krajanov. Kot je povedala predsednica Marjeta Grobler, se bodo v prihodnje trudili, da bi vsem dejavnostim in dogodkom dajali še več vsebine in vanje vključili še večji del članstva. L. K. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net TD Petrovče vabi vsako zadnjo soboto v mesecu, od marca do novembra, med 9. in 12. uro na kmečko tržnico pod Obrezovim kozolcem na Zaloški Gorici, kjer ponujajo vrsto domačih dobrot s kmečkih vrtov in iz domačih kuhinj. _SaAilnisAey. dotine/A POLITIČNE STRANKE april 2010 13 Za spoštovanje družine Za odhod iz koalicije Z zbora Občinskega odbora NSi na Polzeli Občinski odbor Nova Slovenija Polzela je pripravil letni zbor članstva. V uvodnem kulturnem programu sta nastopili učenki glasbene šole Polzela Monika Rakun in Anja Novak. Predsednik občinskega odbora Stanko Novak je v poročilu poudaril, da se Nova Slovenija zavzema za spoštovanje družine in njeno nenadomestljivo vlogo za skupnost. V ta namen so sodelovali pri proslavljanju materinskega dne in tudi kot soorganizator 8. srečanja družin savinjsko-šaleške regije ob svetovnem dnevu družine na Gori Oljki. Sodelovali so na prireditvah ob občinskem prazniku, udeležili so se kongresa Nove Slovenije v Mariboru in sodelovali pri proslavljanju dneva državnosti in dneva samostojnosti, saj se zavedajo, da dajejo s tem mlajšim zgled spoštovanja in ljubezni do domovine. Pozdravili so pobudo predsednice stranke Nova Slovenija Ljudmile Novak, ki je organizirala zbor za vrednote s temeljnim vprašanjem, kam gre družba brez vrednot. Je družina še vrednota, ki jo želimo ohraniti? Včlanjeni so tudi v druga društva v občini. V program dela so zapisali, da bodo njihove dejavnosti v tem letu usmerjene na delovanje na lokalnem nivoju. Ob svetovnem dnevu družine bodo v sodelovanju z regijskim odborom organizirali srečanje članov in somišljenikov Nove Slovenije na Gori Oljki, ki bo v nedeljo, 16. maja. Sodelovali bodo pri humanitarnih dejavnostih v okviru Karitas in ustanove Malteški križ. Zagovarjali bodo so-naravni razvoj kmetijstva, zlasti družinskih kmetij, in podpirali razvoj podjetništva. Zbora so se udeležili tudi predsedniki občinskega odbora Braslovče, Prebold in Žalec ter predsednik savinjsko-šaleške regije Andrej Kuzman. T. T. Na maratonski dvanajsturni aprilski seji stranke LDS na Brdu pri Kranju aprila, kjer so liberalci iz vse Slovenije tehtali, ali oditi iz koalicije ali ostati v njej, je sodelovalo tudi kar nekaj Savinjčanov. Na seji so bili tudi Boris Kupec iz Prebolda, Gregor Vovk Petrovski iz Žalca in Borut Cink iz Žalca. Kot nam je povedal Gregor Vovk Petrovski, so bili »na mizi« kar tehtni in resni razlogi za brezpogojen odhod iz koalicije vlade Boruta Pahorja. Predvsem ljudje iz lokalnih odborov so bili nezadovoljni z gospodarsko politiko te vlade, s slabimi fiskalnimi ukrepi za obrt in drobno gospodarstvo v teh recesijskih časih s strani vlade, z medlim in samopašnim načinom vodenja, ki ga reprezentira predsednik vlade v prvi osebi. Ministrica Katarina Kresal in minister Aleš Zalar sta povedala, da brez jasne in javne podpore predsednika vlade ne moreta do konca izpeljati zastavljenega dela na obeh ministrstvih. Gregor Vovk Petrovski je sodeloval tudi v razpravi na Brdu in ugotovil, da je odločitev oditi v opozicijo sicer v tem trenutku lahko »avantura brez znanega konca, vendar če je cena vztrajanja v koaliciji iztrošenje obeh ministrov, še posebej pa predsednice Katarine Kresal, potem je potrebno takoj Aleš Gulič, Borut Cink in Katarina Kresal izstopiti s tega vlaka, katerega strojevodja je izgubil kompas oziroma ni nikoli znal čitati z njega«. Ob koncu seje so soglasno sprejeli tri pogoje, ki se neposredno nanašajo na predsednika vlade: umik oznake zaupnosti z magnetograma sestanka Zalar, Brezigar, Zobec Hra- star; javno podporo ugotovitvam ministra za pravosodje o kršitvah vodstvenih dolžnosti generalne državne tožilke in javno podporo izpeljave nadaljnje reforme vodenja, organizacije in delovanja državnega tožilstva z novim zakonom. L. K. S svojim županskim kandidatom Člani občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Braslovče so se zbrali na letni konferenci. Konference so se udeležili tudi gostje: Bojan Homan iz vodstva SDS, Franc Sušnik, član izvršilnega odbora SDS in predsednik občinskega Med govorom predsednika Občinskega odbora SDS Braslovče Marka Balanta odbora SDS Vransko, Robert Čehovin, predsednik občinskega odbora SDS Žalec, in Franc Berdnik, podpredsednik občinskega odbora SDS Šmartno ob Paki. Marko Balant, predsednik občinskega odbora SDS Braslovče, je v svojem poročilu najprej podal pregled rezultatov dela v letu 2009 in ocenil, da so bile vse najpomembnejše naloge iz sprejetega programa uspešno opravljene. V nadaljevanju je predstavil program dela za letos. Največ pozornosti bodo namenili lokalnim volitvam. SDS bo nastopila na volitvah s svojim županskim kandidatom in uglednimi kandidati za občinske svetnike. Skrbno in temeljito bodo pripravili kakovosten program za naslednje mandatno obdobje. V svojem programu so si zadali skrb za pridobivanje novih članov, negovanje sodelovanja s sosednjimi občinskimi odbori zaradi medsebojne podpore in izmenjave stališč, za druženje članov in somišljenikov na izletih, shodih in kulturnih prireditvah, krepili bodo stike s sorodnimi političnimi strankami v občini in podpirali delovanja vseh društev v občini. Ob koncu so štirim članom podelili bronasto priznanje SDS in čestitali Francu Cilenšku, dobitniku najvišjega priznanja, zlatega znaka SDS, ki ga stranka podeljuje najzaslužnejšim članom. T. T. Znanec iz sosednjega kraja: Gregor Vovk Petrovski Svoboda ni življenje brez omejitev V naši dolini živi kopica zanimivih ljudi. Mednje sodi tudi Gregor Vovk Petrovski. V mladosti je veliko delal kot novinar in dopisnik, tudi za takratni Savinjski občan, pa velenjski Naš čas in tudi tednik Mladino. Nekateri ga poznamo kot avtorja pesniške zbirke in kuharske knjige o bučah, spet drugi ga uvrščajo med strokovnjaka za vinsko kulturo ter gastro-nomijo, umetnost druženja hrane in vina. Zaznamoval pa je tudi lokalno in slovensko politično sceno, saj je na njej dejaven že več kot 20 let. Za vas pravijo, da znate v Ljubljani potrkati na največ pravih vrat? GVP: To je pač posledica politične kilometrine, saj sem bil v parlamentu zaposlen kar pet let, pa nekaj časa pri stranki LDS. Ljudje so zamenjali kar nekaj strank, jaz pa sem še vedno »eldesovec« in vse to spremljam in skrbno hranim svoj telefonski imenik in naslove ljudi, ki sem jih v življenju spoznal. Trudim se, da si ne zapiram vrat, kajti prepir v politiki in življenju ne obrodi sadov. Štejem si za uspeh, da sem se lahko in se še pogovarjam z ljudmi različnih strank. Ni mi težko poklicati tako župana iz vrst SDS-a ali SLS-a, sošolec sem bil z dr. Milanom Zverom in Iztokom Jarcem, sem dober prijatelj z Jelkom Kacinom, velikokrat sem bil v neformalni družbi z žal pokojnim dr. Janezom Drnovškom, poznam dr. Lea Šešerka, dr. Božidarja Flajšmana in še marsikoga. Dober odnos, ki se lahko hitro obnovi, je dober temelj za gradnjo. Vam pri tem pomagajo tudi druge vaše življenjske usmeritve? GVP: Seveda. Kot ljubitelj in prodajalec vin spoznaš vrsto zanimivih ljudi. V življenju sem imel čast, da sem spoznal nekatere zelo bogate in vplivne ljudi, intelektualce in ljudi, ki so obdarjeni z bogastvom duha. Ob vinu in v družbi s kulinariko kot umetnostjo sem spoznal najboljše vinarje Slovenije, tudi nekatere svetovne, genialne kuharje, najboljše gostince, umetnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice. Kot okoljevarstvenik sem napisal tudi dve knjigi o varstvu narave (Poteptana pri-roda in Vodnik po Vrbju), spoznal pa sem tudi zanesenjake in ekološke fundamentaliste, brez katerih svet in mi v njem že davno ne bi bili to, kar smo. Najbolj pa so se mi razširila obzorja sveta, ko sem spoznal svojo sedanjo ženo, ki je intelektualno in duhovno najbogatejši človek, kar jih poznam. Z ženo Tanjo imata tri otroke ... GVP: Kaj vem, kdaj se je to tako hitro odvilo. Kar zadeva otroke, lahko rečem, da šele, ko jih imaš, vidiš, kako prazno je življenje brez njih. Ni je večje sreče v življenju kot ljubezen do otrok in obratno. Rad povem v prijateljski družbi, da si bogat takrat, ko ljubiš. In srečen si takrat, ko si ljubljen. Brez žene ne bi zmogel. Imate kakšen moto pri svojem vsakdanjem delu? GVP: V politiki in v javnih odnosih, pri komuniciranju skušam zavestno delovati tako, kot je nekoč rekel en politik, mislim, da je bil Richard Nixon: Ne moremo pričakovati, da se bomo z vsakim spoprijateljili, lahko pa poskusimo, da ne bo nihče postal naš sovražnik. Delo z ljudmi, pozitiven odnos z drugačnimi, drugače mislečimi, avtonomnost osebnosti otrok in intelektualni pogovori z ženo, s prijatelji ter z znanci pa so me naučili, da svoboda ne pomeni neobrzdanega vese-ljačenja ali življenja brez omejitev, temveč pomeni zgolj možnost naše dejavnosti, s katero ne storimo nikomur na tem planetu, ali če hočete v vesolju, krivice. Ne človeku in najdrobnejši živali ali rastlini. In samo to je še razlog, da še vztrajam v politiki. Kar se tega tiče sem nekoliko staromoden in pojmujem politiko kot področje, kjer se rešujejo problemi ljudi. Politik mora delovati v obče dobro in nikakor ne sme delovati kot oseba, ki je odšla v politiko zato, da izkoristi ponujeno priložnost, da bi čim več iztržila zase in za svoje bližnje. Takšna plenilska logika mi je tuja. Govori se, da boste kandidirali za župana Žalca? GVP: Kjer je dim, je najbrž tudi ogenj. No, nimam še soglasja hišnega sveta, čeprav vem, da me žena podpira. Če bom dobil podporo v strank če bom ocenil, da me moj najbližji znanci in prijatelji podpirajo, potem bom najbrž kandidiral. Ali drugače povedano, dal bom ljudem občine Žalec v presojo svoje znanje, svoje sposobnosti in zmožnosti, da skupaj spremenimo stvari na bolje. PROMOCIJSKO BESEDILO Foto: Gregor Katič Diplomirani politolog Gregor Vovk Petrovski se je rodil 29. decembra 1962 v Celju, kjer je končal osnovno šolo. I. gimnazija v Celju, kjer je bil eden najbolj znanih mladih literatov svoje generacije, je obiskoval že kot krajan Dobri-še vasi. V Ljubljani je končal Fakulteto za družbene vede in za diplomo na temo magije prejel takratno Prešernovo nagrado fakultete. Prvo službo je opravljal v parlamentu konec osemdesetih let in bil 1989 izvoljen kot zadnji sekretar ZSMS Žalec na prvih demokratičnih volitvah z več kandidati. V vseh teh letih je opravljal različne funkcije v stranki LDS, ki je ni nikoli menjal, v društvih in klubih (bil je tudi dolgoletni predsednik Konjeniškega kluba Gotovlje, še vedno je predsednik naravovarstvenega Društva Radoživ) in je še vedno dejaven tudi v občinskem svetu. Bil je tudi podžupan, v Ljubljani pa je bil od leta 2002 do 2007 izvoljen za predstavnika v Državnem svetu RS. Napisal je šest knjig, zadnjo pred letom in pol. Poročen je s Tanjo, s katero imata tri otroke, dva sina in eno hčer. Sprva so živeli v Gotovljah, zdaj pa že več let živijo v svoji hiši v Za-bukovici. V Gotovljah imajo družinsko podjetje Vitica, ki se ukvarja z distribucijo vrhunskih vin. J š 1 14 april 2010 PO DOLINI _SfUAMd&f&.datin&S Vse več žalskih planincev Kviz in letna skupščina Dani Jelen V predavalnici I. osnovne šole Žalec so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani planinskega društva in gostje. Za uvodni del so poskrbeli pevci Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec. Predsednik društva Vlado Roj-nik je v poročilu podal pomembne dogodke iz zadnjega leta, ko so med drugim poskrbeli za dokončanje obnove dovozne ceste do planinskega doma na Buko-vici in namestili filtrirno napravo za vodo v domu. Lani se je število članov društva povečalo na 158, med njimi je polovica mladih. Sledilo je poročilo vodniškega odseka, v katerem je Dušan Šip v sliki in besedi opisal izpeljane izlete in pohode. V preteklem letu sta zaradi objektivnih razlogov odpadla dva izleta. Večina izletov je bila organizirana v sodelovanju s PD Galicija. Blagajničarka Andreja Turnšek je predstavila finančni vidik poslovanja društva, predsednik planinske sekcije Ponikva Dani Jelen pa njihovo dejavnost. V poročilu mladinskega odseka je bila kot glavna dejavnost navedena organizacija in izvedba že 26. planinskega tabora v Dovjem. Poleg tega so se mladi udeleževali orientacijskih tekmovanj ter v sodelovanju z mentoricami na osnovnih šolah organizirali izlete na bližnje vrhove. Na državnem prvenstvu v planinski orientaciji so osvojili prvo mesto v kategoriji F. Po razpravi o poročilih so dobili besedo tudi gostje iz sosednjih planinskih društev in Zveze športnih društev Občine Žalec ter savinjskega med-društvenega odbora planinskih društev in vsi so pohvalili delo žalskih planincev. Za letos načrtujejo v društvu poleg rednih dejavnosti tudi pripravo dokumentacije za razširitev terase pri planinskem domu. Po uradnem zaključku so si ogledali kratek in zanimiv film o življenju v planinskem taboru v Dovjem. T. T. Desetletje uspešnega dela Z občnega zbora na Ponikvi V KS Ponikva deluje lepo število društev in organizacij, ki s svojim delom bogatijo življenje na tej kraški planoti nad Savinjsko dolino. Nedvomno najmnožičnejšo društvo je društvo upokojencev, ki prav letos zaokrožuje desetletnico svojega samostojnega delovanja. V znamenju tega jubileja je potekal tudi letošnji občni zbor v dvorani zadružnega doma na Ponikvi. V kulturnem programu sta nastopili citrarka Neli Kos Zidar in neumorna kulturna delavka, režiserka in igralka Olga Mar-kovič iz Griž. Več kot 130 članov društva in še nekaj gostov je uživalo ob njunem nastopu, nato pa so zavzeto prisluhnili kronologiji desetletnega dela društva, o čemer je spregovorila predsednica DU Ponikva Tatjana Krajnc, ki se podrobneje spregovorila o delu društva v preteklem letu, s športnimi rezultati pa je zbrane seznanil športni referent društva Niko Pečovnik. Lani so osvojili 24 pokalov, ženska ekipa tudi 1. mesto in prehodni pokal Zveze društev upokojencev Občine Žalec, in več kot sto medalj. Nekoliko manj uspešni, a še vedno zelo dobri, so bili moški, ki so zasedli skupno 4. mesto. Lani so že četrtič izbrali tudi najboljšo športnico in športnika, ta naslov sta si letos priborila Štefka Veler in Ivan Jelen. Na jubilejnem zboru so podelili tudi društvena priznanja in plakete ob 10-letnici samostojnega delovanja, ki so jih prejeli Jožica Stamol in Ivan Jelen, ustanovna člana društva, ter Niko Pečovnik za uspešno delo na športnem področju. Jubilejno srečanje so zaokrožili s prijetnim druženjem ob sproščenem klepetu in z obljubo za nadaljnje uspešno delo društva. Za veselo razpoloženje je poskrbel Ansambel Vikend. D. N. Taborniki na Gori Oljki Zadnji vikend med zimskimi počitnicami je triintrideset medvedkov in čebelic z osmimi vodniki taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja in čete Zelenega zlata Polzela uživalo na tridnevnem zimovanju v planinskem domu na Gori Oljki. Tema zimovanja je bilo vesolje, zato so si najmlajši najprej izbrali in izdelali planet za bivanje, prave vesoljske tipalke in vesoljski nakit. Bivanje so popestrili s taborniškimi veščinami, se preizkusili v orientaciji, na odprtem ognju Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo letno skupščino in društveni kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem se je pomerilo sedem tričlanskih ekip. Na letni skupščini je predsednik društva Klemen Šalej povedal, da združuje društvo vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline, tako tiste iz kmečkih družin, kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Aktivno sodelujejo v družbi in so ponosni, da živijo na podeželju in jih ni sram priznati, da so kmetje. Trenutno ima društvo 201 člana. Lani so bili zelo delovni. Začeli so z obdelavo in oskrbo predstavitvenih hmelj-skih nasadov v Žalcu, Levcu in Braslovčah, odpravili so se na strokovni ekskurziji v Srbijo in Belo krajino, se udeležili regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, sodelovali na kmečkih igrah, se udeležili pohoda po Hmeljski poti, pripravili plesne vaje ter sodelovali na številnih prireditvah. if Zmagovalna ekipa Braslovč (od leve proti desni Blaž Rojnik, Anže Povše in Denis Vasle) Letošnje naloge bodo podobne lanskim. Njihov glavni cilj je v društvo včlaniti čim več mladih s podeželja, jih seznaniti z delom in z njimi sodelovati na prireditvah, na katerih bodo predstavljali delo društva in podeželje Spodnje Savinjske doline. Pripravili bodo tudi nekaj predavanj o kmetijski politiki in ostalih zanimivih temah. Delo članov društva je pohvalil podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek. V soorganizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje se je v kvizu Mladi in kmetij- stvo pomerilo sedem ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o zelenjadarstvu, stročnicah, o slovenskih avtohtonih pasmah v živinoreji in o varni hrani od polja do mize. Največ znanja je pokazala druga ekipa Braslovč, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Petrovč, na tretje ekipa Gotovelj, četrta je bila druga ekipa Polzele, peto mesto sta si delili prva ekipa Braslovč in ekipa Šempetra, prva ekipa Polzele pa je osvojila sedmo mesto. Na regijskem tekmovanju v Šmihelu nad Mozirjem pa so osvojili četrto mesto. T. Tavčar V Gotovljah zadovoljni pripravili sladico, s predstavniki Turističnega društva Občine Polzela spoznavali zanimivosti Gore Oljke in bližnje okolice in, čeprav je bilo snega le za vzorec, ni manjkalo veselja, dobre hrane in prijetne družbe. T. T. Taborniki z vodniki Gotoveljsko društvo je eno manjših V Gotovljah so se na svojem občnem zboru zbrali tudi člani DU Gotovlje, ki ga že kar nekaj let vodi Rudi Trobiš. Društvo sodi med manjša tovrstna društva v Savinjski dolini. Trenutno je vanj včlanjenih 217 članov, ki pa so dokaj prizadevni in delujejo na vseh področjih življenja v KS Gotovlje. Predsednik društva Rudi Trobiš je povedal, da je bil lanskoletni program pester in pogumno zastavljen. Uspeli so uresničiti večino zastavljenih nalog, predvsem pa so delovali na področju druženja, izletništva, športa, pohodništva, prostovoljnega dela, izobraževanja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje ter v raznih akcijah, ki jih je organizirala KS Gotovlje. V preteklih letih so veliko truda in časa vložili tudi v svoj športno-družab-ni prostor, kotiček ob podružnični osnovni šoli, lani pa so uživali sadove svojega dela. Veliko skrb so posvečali tudi urejanju in čiščenju okolja in se množično ude- ležili spomladanske akcije, ki jo je organizirala krajevna skupnost. Sodelovali so v akciji Varna pot v šolo. V okviru krajevnega praznika so organizirali meddru-štveno športno tekmovanje ZDUS Žalec, ob 25. juniju pa tudi tradicionalni pohod po stezicah KS Gotovlje. Zelo številčno so se udeležili tudi srečanja upokojencev Občine Žalec v Novem Celju, kjer je bilo lani tudi srečanje Pokrajinske zveze DU Celje. Lani so se odpravili tudi na dva izleta, in sicer maja v hrvaško Zagorje, novembra pa v Žičko kartuzijo, in na martinovanje na turistično kmetijo pri Štatenbergu. V program dela za letos so zapisali že tradicionalne oblike dela in dejavnosti, poskušali bodo še kaj postoriti pri svojem kotičku, kjer še nimajo urejenih ustreznih sanitarij. Izpeljali naj bi še kakšen izlet več, organizirali kakšen krožek, vsak prvi torek v mesecu pa je namenjen pohodom po bližnji in daljni okolici, vsak ponedeljek in tudi kakšen drugi dan pa športnim aktivnostim, zlasti pripravam na tekmovanja. Vsekakor pa tudi letos ne bo manjkalo številnih tekmovanj in druženj z ostalimi društvi upokojencev, občinsko ter pokrajinsko zvezo in drugimi. Zbora so se udeležili tudi župan Lojze Posedel, predsednik Zveze DU Občine Žalec Ivan Jelen in drugi gostje. D. N. Miro Cerar v Preboldu V Hotelu Prebold nadaljujejo s pogovori z znanimi Slovenci. Novinar Janez Vedenik je tokrat v goste povabil telovadca Miroslava Cerarja, večkratnega dobitnika olimpijskih medalj, zmagovalca svetovnih in evropskih prvenstev ter drugih pomembnih tekmovanj. V pogovoru bodo lahko sodelovali tudi obiskovalci, precej pozornosti pa bodo namenili tudi problemom droge in dopinga v športu in med mladimi sploh. Vsekakor je to tudi priložnost, da tudi osebno spoznate legendo slovenske in svetovne gimnastike, ki je zlasti na konju z ročaji osupljal svet in poznavalce gimnastičnega športa. Miro Cerar, ki bo na obisku v Preboldu v torek, 11. maja, ob 19. uri, je lani praznoval 70-le-tnico. D. N. _SdAílnísAe^. dotUte/\ PO DOLINI april 2010 15 Življenje po amiško Za 80-letnico obnovljen dom Med predavanjem Andreje Rustja Obiskovalci, ki so v torek, 6. aprila, v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec poslušali predavanje Andreje Rustja o skupnosti ljudi, ki živi v Pensilvaniji (ZDA) z imenom Amiši, so bili ob odhodu gotovo prevzeti. Preprost način življenja Amišev, negovanje vrednot, o katerih v sodobnem svetu običajno le izgubljamo besede, strog kodeks oblačenja in zavračanje moderne tehnologije je tisto, s čimer bi morda lahko rešili ta svet, ki ga izgubljamo. Predavanje Andreje Rustja, teologinje, turistične vodnice, novinarke, popotnice, predavateljice, je bilo slikovito in prepričljivo, saj je z njimi preživela kar nekaj časa. Skupnost, ki sicer ne sprejme nobenega tujca, še najmanj v hišo, jo je sprejela medse. Z njimi je živela, delala, ukrojili so ji obleko, kakršne nosijo tamkajšnje ženske, vozila se je z njihovo kočijo, skratka, spoznala je njihovo življenje. Sami se običajno imenujejo »Preprosti ljudje«, tudi »Enaki ljudje«. Njihovo življenje temelji na ročnem delu in skupnosti. Preveč je neverjetnih posebnosti iz njihovega življenja, da bi jih mogli povzeti v nekaj besed. Enako slikovito kot o Amiših Rustjeva predava tudi o Inuitih, katerih življenje je približala mnogim osnovnošolcem in odraslim. Pomislimo, da bi morda kar doma poskusili preživeti en večer po amiško, a nam pove, da nimamo osnov za takšen večer: ženske imamo kratke lase ali pobarvane, nosimo hlače, smo naličene, imamo polno gumbov, zadrg in sponk, pripeti smo na televizijo, računalnik, mobitel, radio, v vseh sobah so prižgane luči, ko pa bi jih ugasnili, ne bi znali niti koraka. Toliko o enem večeru. Kaj pa življenje? T. T. Ivan Cankar v Zabukovici Dani Zagoričnik Civilna iniciativa Zabuko-vica je pod vodstvom Zmaga Oblaka in v sodelovanju s PGD Zabukovica poskrbela za prijetno praznovanje materinskega dne. Zbrani so v Gasilskem domu Zabukovica prisluhnili črtici Greh Ivana Cankarja, ki govori o tem, kako je pred sošolci zatajil svojo mater, ko ga je prišla obiskat. V vlogi interpreta Cankarjeve črtice se je občinstvu, oblečen v posebno srednjeveško obleko, predstavil Dani Zagoričnik. Matere in žene so razveseljevali tudi nastopi učencev OŠ Petrovče ter Fanika Lapajne z igranjem na citre in Martina Maček, ki je prebrala svojo pesem z naslovom Utrip življenja. Za veselo razpoloženje je po uradnem delu prireditve poskrbel glasbenik Zmago Oblak mlajši, obiskovalce pa je, tokrat v vlogi podžupana Občine Žalec, nagovoril Dani Zagoričnik. D. N. Prostovoljno gasilsko društvo Vrbje si je na svojem 80. občnem zboru zastavilo visoke cilje za letos ter prevzelo defibrilator, ki ga je kupilo podjetje Vodo-tehnik iz Vrbja. Iz poročila predsednika Denisa Herleta in ostalih je bilo razvidno, da so bili lani zelo uspešni na delovnem, preventivnem, operativnem in tekmovalnem področju. Leta 2009 so začeli z idejnimi predlogi ter gradbenimi deli ob prenovi gasilskega doma in do danes so opravili že več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Posredovali so kar 19-krat, in sicer v majhnih tehničnih intervencijah do večjih požarov. Okoli 36 članov društva se je udeleževalo različnih tečajev in tako pridobilo nova znanja na področju gasilstva tudi z društvenimi operativnimi vajami. Pregledali so hidran-ta omrežja, sušilnice in krajane poučevali o pravilnem ravnanju z gasilniki. Udeležili so se vsakoletne čistilne akcije, skrbeli za naravni biser Ribnik Vrbje ter varovali in usmerjali promet na prireditvah. Večkrat so zasedli prva mesta v hitrostni mokri vaji v širši celjski okolici in si tako prislužili več kot 20 pokalov. Sodelovali so tudi na tekmovanju GZ Žalec. Organizirali so tekmovanje za starejše gasilke in gasilce ter članice in člane ter tradicionalno mladinsko tekmovanje za memorial Metke Pun-cer. Njihovi najmlajši člani so bili v preteklem letu prav tako zelo uspešni, na svojem mladinskem občnem zboru pa so sprejeli načrt dela za letos, izvolili novega predsednika mladinske komisije in včlanili sedem novih mladih gasilcev. Sprejeli so načrt dela in fi- Sedem tekmovalnih desetin, novi čalni Člani PGD Andraž nad Polzelo in njihovi gostje so se sestali na 38. rednem občnem zboru društva. Društvo je lani delalo dobro in v celoti uresničilo zastavljeni načrt dela, usposabljanja in opremljanja. Lani je v društvu delovalo sedem tekmovalnih desetin, ki so uspešno zastopale društvo na številnih tekmovanjih, najuspešnejše pa so bile desetine pionirjev, mladincev, mladink in članov A, ki so se uvrstile na letošnje državno gasilsko tekmovanje. Člani operativne gasilske enote so sodelovali pri trinajstih intervencijah, nudili razne oblike pomoči krajanom, prevažali pitno vodo in se usposabljali. 48 članov se je udeležilo raznih oblik tečajev za pridobitev činov in specialnosti. Med podajanjem poročila predsednika PGD Vrbje Denisa Herleta nančni plan. V tem letu želijo dokončati obnovo gasilskega doma v vrednosti več kot 55 tisoč evrov in s tem pridobiti nujno potrebne prostore. Gostili bodo skupščino GZ Žalec, organizirali državno pokalno gasilsko tekmovanje za starejše gasilke in gasilce ter ob slovesnosti njihovega 80-letnega delovanja namenu predali obnovljen gasilski dom. Odprtje doma bodo pospremili z veliko gasilsko parado ob praznovanju dneva gasilca Gasilske zveze Žalec. Na koncu so podelili tudi priznanja, napredovanja in odlikovanja. Prevzeli so tudi defibrilator, ki jim ga je kupilo podjetje Vodotehnik iz Vrbja, in tako poskrbeli za boljšo opremljenost pri reševanju. Delo vrbenskih gasilcev je pohvalil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in drugi gostje. T. T. Dobri pogoji dela Predsednik društva Peter Žnidarič med podjanjem svojega poročila Del udeležencev zbora Sodelovali so v pripravljenih programih GZ Žalec, se udeleževali strokovnih posvetov, praznovanj in sodelovali pri raznih aktivnostih in prireditvah v kraju. Na občnem zboru so v svoje vrste sprejeli trinajst novih članov, devetim članom podelili značke za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji, sedem članov je prejelo priznanje GZ Žalec, dva člana pa odlikovanje GZS. Na občnem zboru so za poveljnika izvolili Uroša Zabu-kovnika, ki bo nasledil Aleksandra Jelena. V letošnjem letu bodo nadaljevali z usposabljanji v raznih tečajih, se udeleževali tekmovanj, nudili pomoč pomoči potrebnim, načrtujejo dokončno ureditev dvorišča s preplasti-tvijo asfaltne prevleke in nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme. T. Tavčar Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter se ponaša z najdaljšo tradicijo gasilstva v Savinjski dolini in v Sloveniji. Pred njim je bilo ustanovljeno le industrijsko gasilsko društvo nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, ki zdaj deluje le še formalno. Šempetrani so se sredi marca zbrali že na svojem 132. občnem zboru. Na občnem zboru po navadi pregledajo opravljeno delo v preteklem letu. Skupna ocena za leto 2009 je, da so vse naloge uspešno opravili, poudarek so dali izobraževanju, saj se zavedajo, da le uspešen gasilec operativec zmore več in bolje pomagati. Na preventivnem področju so pregledali sušilnice in gasilske aparate na celotnem področju KS Šempeter. Sodelovali so tudi v požarnih stražah. Na tekmovalnem področju so bile dejavne tri desetine, letos pa se bodo ponovno nekoliko bolj posvetili pionirski in mladinski ženski desetini, ki lani nista sodelovali na občinskem tekmovanju. Udeleževali so se strokovnih posvetov, srečanj, sestankov in drugih strokovnih usposabljanj v sklopu Gasilske zveze Žalec. Sicer pa velja poudariti, da imajo šempetrski gasilci po izgradnji novega gasilskega doma zelo dobre pogoje za svoje delo. Njihova dvorana je na voljo tudi drugim društvom in organizacijam, ki delujejo v njihovem kraju. Občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi tudi delegacija pobratenega gasilskega društva Križevci s Hrvaške, s katerimi se družijo že več kot 20 let. Med gosti je bil tudi nekdanji poslanec Ivan Jelen. Vsi gostje so predsedniku Petru Žnidarčiču in vsem članom upravnega odpora društva čestitali za opravljeno delo in jim zaželeli uspešno delo in čim manj posredovanj v prihodnosti. Tudi tokrat so za dolgoletno delo v gasilski organizaciji podelili društvena priznanja. Priznanje je tokrat prejelo 11 članov, med njimi tudi Ivan Četina in Peter Sed-minek za 40 let dela v društvu, Ivan Svet, Anton Gros in Anton Pogačar za 60 let, Mihael Kuder pa za 70 let dela v gasilstvu. Podelili so tudi tri priznanja za dolgoletno delo na operativnem področju, in sicer Dejanu Lešarju (10 let), Zvo-netu Kotniku (20 let) in Edvardu Krku (30 let), priznanje GZ Žalec pa so prejeli Aloj Narat, Boris Zagoričnik, ki sta prejela gasilsko priznanje III. stopnje, in Ivo Spasič, ki je opravil tečaj za poveljnika društva. D. N. 16 april 2010 PO DOLINI _SfUAMdčd&.datin&S "Domačih krajev ne pogrešam ..." Malteška pomoč Slovenija Dejan Glavnik Na dan Zemlje, 22. aprila, je minilo štiri leta, odkar je s kolesom na pot okrog sveta s Polzele krenil Dejan Glavnik, ki naj bi se domov vrnil prihodnje leto. Čakajo ga še centralna Azija, Bližnji vzhod in Afrika, veliko pa bo odvisno od pridobivanja vizumov. 35-letni Glavnik, ki aktivno kolesari že od osnovne šole, je pri 16. letih postal član mladinske državne reprezentance v triatlonu in duatlonu, trikrat je osvojil naziv državnega prvaka v duatlonu, enkrat tudi v triatlonu. Bil je tudi član slovenske reprezentance na dveh svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu. Zaradi prometne nesreče pa se je moral odpovedati profesionalnemu športu. Leta 2003 se je odloči svet prepotovati s kolesom. Pred odhodom je polzelski kolesar načrtoval, da bo imel ob vrnitvi, predvidoma pozimi leta 2011, prevoženih kar 130 tisoč kilometrov. V tem času naj bi Dejan obiskal okoli 80 držav na vseh celinah. Do zdaj je pre-kolesaril že veliko načrtovane poti. "Ko me ljudje sprašujejo o načrtu in poti za naprej, se moj odgovor glasi »z vetrom«, kar pomeni, da bom potoval, kakor bo naneslo. Toliko izkušenj sem si seveda nabral in zdaj vem, da je pot najbolje načrtovati dan za dnem. Seveda cilj vedno ostaja enak: nazaj domov!" pravi Pol-zelan. Decembra je Dejanu v Aziji le nekoliko spodrsnilo. Pri padcu se je kar precej poškodoval. "Po spustu sem si drznil obiskati skrivnostno kraljestvo Mustang in na poti proti mestu Pokhara, oddaljenem le kakšnih osemdeset kilometrov, v trenutku nepazljivosti zdrsnil po skalovju osem metrov v globino. Pod slapom sem pristal z izpahnjeno ramo, zlomljenim nosom, zvitim zapestjem, bolečim gležnjem ter nekaj praskami," je svojo nesrečo, prvo na poti, opisal Dejan. "Pet mesecev po nesreči sem spet v polnem zagonu, čeprav mislim, da desna rama ne bo nikoli več, kot je bila, in bom po vrnitvi domov moral na operacijo." Pogreša dom? "Po pravici povedano, domačih krajev ne pogrešam oziroma nanje ne mislim pogosto. Po navadi me nanje in na recimo šunko ob veliki noči ali kaj podobno praznično obarvanega spomnijo starši ali prijatelji ob praznikih. Itak pa bom čez dobro leto lahko zopet sedel za domačo mizo in užival v slovenskih jedeh," se veseli Dejan Glavnik. T. Tavčar Stoletnica gasilcev Kaplje vasi Upravni odbor društva in dobitniki posebnih društvenih priznanj Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas praznuje letos 100-letnico svojega delovanja. Z jubilejnim praznovanjem so začeli že na svojem 100. občnem zboru, ki so ga pretekli mesec pripravili v popolnoma prenovljeni društveni in vaški dvorani. Osrednja jubilejna slovesnost s počastitvijo 100-letnice pa bo 25. junija, v času, ko Občina Prebold praznuje občinski praznik. Jubilanti bodo ta dan namenu predali novo gasilsko vozilo GV1 za prevoz moštva. Danes se ponašajo s povsem obnovljenim gasilskim domom in s prenovljeno dvorano. Lani so uredili meteorno kanalizacijo, položili robnike in utrdili dvorišče, ki so ga novembra tudi asfaltirali, decembra pa so začeli z zamenjavo stropnih oblog in obnovo elektroinštalacij v dvorani. Ob vsem tem pa so skrbeli za preventivo, usposabljanje tekmovalnih ekip, se izobraževali na raznih tečajih, se udeleževali gasilskih tekmovanj in dobro sodelovali tako z GZ Prebold kot tudi z ostalimi gasilskimi in drugimi društvi. Veliko energije in truda so vložili v zbiranje sredstev za nakup gasilskega vozila, ki je bil sicer sofinanciran s strani Občine Prebold, ki je prispevala 16.000 evrov. Kot je na zboru dejal predsednik PGD Kaplja vas Franc Grenko, pa tega projekta in tudi obnove doma ne bi mogli izpeljati brez velike pomoči vaščanov, ki so tako ali drugače povezani z gasilskim društvom. Letošnji program dela je v veliki meri posvečen jubileju, vsekakor pa ne bo manjkalo stalnih oblik delovanja, od preventive do izobraževanja. Tudi letos bodo pripravili tekmovanje s starimi brizgalnami, ki bo že osmo po vrsti. Tekmovanje bo 5. junija, 4. maja pa bodo predstavili bilten, posvečen obletnici društva. Stotega občnega zbora se je udeležilo precej gostov, tudi podžupana Emilija Črnila in Franc Škrabe ter predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki so čestitali društvu za tako uspešno delo. Nekaterim najprizadevnejšim članom so podelili društvena priznanja. Priznanje GZ Prebold III. stopnje so prejeli Anton Toman, Ivana Golič, Daša Ribič, Matej Cigler, Zinka Svet in Fani Felicijan. Priznanje II. stopnje Po sprejemu z malteškimi vitezi Suvereni malteški viteški red, s katerim je tesno povezana tudi zgodovina Polzele in Gradu Komenda, ki po obnovitvi pridobiva na veličastju, predstavlja četrti najstarejši cerkveni red humanitarnega značaja. V svoje redovno pravilo si je zapisal: obramba vere - pomoč ubogim. Zdaj se je red po več kot dveh stoletjih ponovno vrnil v Slovenijo. S ponovno ustanovitvijo sloven- ske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda so bile dane možnosti, da se preko Ustanove Malteški križ ustanovi humanitarna organizacija Malteška pomoč Slovenija. Kandidatke in kandidate so v Malteško pomoč Slovenija sprejeli v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, ki jo je dal zgraditi Malteški viteški red. Med sv. mašo, ki jo je daroval malteški kaplan Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče, je bilo sprejetih enajst kandidatk in kandidatov iz različnih slovenskih krajev (iz Radovljice, Breznice, Maribora, Braslovč in s Polzele). Sprejeti med člane Malteška pomoč Slovenija so obljubili, da se bodo borili proti osme-rim stiskam in slabostim sveta: bolezni, zapuščenosti, brez-domstvu, lakoti, pomanjkanju ljubezni, krivici, ravnodušnosti in neveri. T. T. Lani praznovali 60-letnico sta prejela Primož Podkrajšek in Nejc Potočnik, priznanje I. stopnje pa Bojan Burkeljc in Ivanka Podkrajšek. Podelili so tudi kar nekaj priznanj za dolgoletno delo v gasilstvu, za najdaljši staž sta priznanje prejela Ivan Kukov-nik (za 50 let) in Jože Potočnik (za 60 let). Posebno društveno priznanje za vsestransko pomoč društvu pa so prejeli Franc Bratina, Gregor Zagoričnik in Franci Skok. Najvišje društveno priznanje, kipec sv. Florjana, pa so podelili Branku Skornšku, prizadevnemu članu društva, trenutno v vlogi podpoveljnika. D. N. Žalski upokojenci so se v jedilnici I. OŠ Žalec sestali na rednem letnem občnem zboru. Uvodoma so prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci omenjene šole, o delu društva v preteklem letu pa je zbranim spregovoril predsednik Janez Kro-flič. Lansko leto je bilo v znamenju praznovanja 60-le-tnice delovanja društva. »V začetku leta je skupina članov društva povzročila nekaj zmede med člani, vendar je večina znala presoditi namero in tako smo lahko program dela začeli uspešno izvajati. Pomembna vzpodbuda za Vrtnice za dan žena in materinski dan delo upravnega odbora je bil podatek, da se članstvo ni zmanjšalo, ampak celo povečalo, zdaj nas je 533,« je poudaril Janez Kroflič. V društvu so bile najbolj Delavnica izdelovanja butar Kulturno društvo Andraž in likovna sekcija sta konec marca, pripravila ustvarjalno delavnico, v kateri so izdelovali butare in rože iz krep papirja. Udeležencem delavnice, teh je bilo kar 35, so svoje znanje posredovale tri domačinke, in sicer Fa-nika Satler, Zofka Satler in Karla Jeromel. Pod spretnimi prsti udeležencev so začele nastajati čudovite rože ter butare in kmalu je bila mala dvorana doma krajanov prekrita s cvetjem in zelenjem. T. T. Udeleženke delavnice delovne športna, pohodni-ška in izletniška sekcija. Ob 60-letnici so pripravili proslavo z družabnim srečanjem in meddruštveni turnir v balinanju, streljanju, kegljanju in metanju krogov. Skupaj so se člani športne in poho-dniške sekcije, ki jo vodijo koordinatorji Jože Kek, Ivan Metelko in Milan Šuster, udeležili kar 19 različnih tekmovanj in številnih pohodov. Delo v letošnjem letu bo podobno lanskemu. Poleg številnih športnih tekmovanj in pohodov ter družabnih srečanj bodo pripravili tudi štiri izlete, in sicer v Sarajevo, v Dolenjske Toplice, na Višarje in v Zdravilišče Laško. Želijo si, da bi pridobili nazaj klubski prostor, kjer bi lahko nemoteno delali. V razpravi so med drugim spregovorili tudi o gradnji doma upokojencev. Delo žalskih upokojencev sta pohvalila predsednik občinske zveze društev upokojencev Ivan Jelen in podžupanja Ivica Čretnik. Vsem članicam so ob 8. marcu, dnevu žena, in materinskem dnevu izkazali pozornost z vrtnico. T. Tavčar NAPOVEDNIK april 2010 17 (J OBČINA ŽALEC Sobota, 1. maj, ob 5.30 budnica Godbe Liboje na Ložnici. Sobota, 1. maj, ob 6. uri budnica Godbe Liboje v Žalcu (Hausenbichlerjeva ulica, Bevkova ulica in Levstikova ulica). Sobota, 1. maj, ob 6. uri budnica Godbe Zabukovica po KS Griže. Sobota, 1. maj, ob 7. uri budnica Godbe Liboje po KS Liboje. Sobota, 1. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 1. maj, od 10. ure dalje prvomajsko srečanje na Brnici; Brnica (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 1. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE -»Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 2. maj, ob 15. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: Jurijeva konjenica; odprtje Galiških dni; Zavrh pri Galiciji (TD Galicija, konjeniška sekcija, 041 444 993). Nedelja, 2. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE -»Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 5. maj, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Branka Bacovica Povezave; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 6. maj, ob 11. uri odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 6. maj, ob 20. uri Hlapci, Anton Podbevšek Teater v Novem mestu; ogled predstave za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. maj, med 8. in 18. uro dan odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin; Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS, tajništvo, 712 16 00). Petek, 7. maj, med 8. in 19. uro brezplačen ogled Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. maj, ob 20. uri 31. kavarniški večer: pesnik Žiga Stopinšek - Sigi, glasba zbor sestrične Čakš-Javornik; razstava fotografij Špele Bergant; razstavno-prireditveni prostor Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 7. maj, ob 20. uri Bosa v snegu; komedija v izvedbi KUD Grifon Šempeter; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 8. maj, ob 6. uri Loška pot, 6. del; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 031 894 826). Sobota, 8. maj, med 8. in 12. uro dan odprtih vrat v »vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin«; IHPS (IHPS, 712 16 00). Sobota, 8. maj, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 8. maj, med 9. in 13. uro brezplačen ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 31). Sobota, 8. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Pomlad v Vrbju«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. maj, ob 8. uri RAZPNIMO JADRA: pohod na Gozdnik; odhod izpred Minerve, Zabukovica (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 9. maj, ob 8. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: maj open - tenis turnir; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 725 079). Nedelja, 9. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Pomlad v Vrbju«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 9. maj, ob 19. uri »PESEM V MAJU«; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva, 031 709 405). Ponedeljek, 10. maj, ob 14.30 medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec in AK Žalec, 041 248 564). Torek, 11. maj, ob 19. uri klavirski koncert Petre Koprivc (igrala bo Chopina in Liszta); dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 12. maj, ob 18. uri prireditev Praznik vina s podelitvijo plaket za najboljše ocenjena vina; preddverje Doma II. slovenskega tabora Žalec (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Petek, 14. maj, ob 16. uri tekmovanje za strelski pokal KS Kasaze -Liboje; strelišče Liboje (Strelsko društvo Liboje, 051 381 074). Petek, 14. maj, ob 18. uri koncert pevskih zborov OŠ Petrovče in POŠ Trje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 30). Sobota, 15. maj, od 9. ure dalje 1. tekma v AGILITYJUza pokal Slovenije; poligon na Ložnici pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton, 041 217 030). Sobota, 15. maj, med 9. in 12. uro domača tržnica v Žalcu; Mestni trg (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 15. maj, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA - 3, 2, 1 START ali DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 15. maj, ob 10. uri turnir trojk v košarki; Griže (DŠR Partizan Griže, 041 727 217). Sobota, 15. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Gusarji zasedejo Vrbje«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Gusarji zasedejo Vrbje«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. maj, ob 16. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: Oživljamo vrednote NOB; pri spomeniku na Gori (KO - ZBZV NOB Galicija, 051 81 107). Torek, 18. maj, ob 18. uri šahovski memorial Ernesta Šelerja; Hotel Prebold (ŠD Savinjčan, 031 719 123). Sreda, 19. maja , ob 20. uri Fotr, monokomedija z Ladom Bizovičarjem; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. maj, ob 9. uri uvodna prireditev v 9. Unescov naravoslovni tabor; Gasilski dom Liboje (OŠ Griže, 713 21 50). Petek, 21. maj, ob 17. uri RAZPNIMO JADRA - ZMOREM PRETEČI 4,2 km; Ribnik Vrbje (ZKŠT Žalec, 031 631 342). Petek, 21. maj, ob 18.30 zaključna prireditev 9. Unsecovega tabora na temo »Zrak za življenje«; Gasilski dom Liboje (OŠ Griže, 713 21 50). Petek, 21. maj, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del različnih avtorjev Galerije Mozaik iz Celja; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (razstava bo odprta do nedelje, 30. maja, vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure) (KUD Svoboda Griže, 041 620 131). Petek, 21. maj, ob 19.30 SREDI ZVEZD; festival vokalnih skupin (s slovenskimi a-cappella skupinami: Amadeus, Jazzva, Male malice, Cantemus, 4given in gostom večera - skupino Maybe6ix iz Italije); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. maj, ob 6. uri Loška pot, 7 del; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 22. maj, ob 6. uri planinski pohod v neznano; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 22. maj, ob 6. uri planinski pohod Viševnik-Lipanca; odhod izpred trgovine Kili v Libojah (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 22. maj, ob 6. uri planinski pohod na Golico; odhodi izpred: Sipexa (bivša Minerva) Zabukovica, ob 6.10 Migojnice (društvena pisarna), ob 6.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 22. maj, ob 9. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: tradicionalni odprti turnir v malem nogometu; igrišče v Veliki Pirešici (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Sobota, 22. maj, med 10. in 18. uro dan odprtih vrat Rudarskega muzeja Zabukovica - Liboje; Dom Svobode Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Sobota, 22. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Mali vitezi in princeske«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. maj, ob 19.30 SREDI ZVEZD; festival vokalnih skupin (koncert skupine Pivači KUD Cambi & PoPseslish); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. maj, ob 10. uri MAJSKI KROG, kolesarjenje od Žalca do Celja; start za občinsko stavbo v Žalcu (Studio Trg Celje, ZKŠT Žalec, KK Žalec, 041 248 564). Nedelja, 23. maj, od 10. do 18. ure dan odprtih vrat Rudarskega muzeja Zabukovica - Liboje; Dom Svobode Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Nedelja, 23. maj, ob 13. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: IV. srečanje štirjakov; POŠ Trje (KD Galicija, Veseli Pruhovčani, 041 951 636). Nedelja, 23. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE - »Mali vitezi in princeske«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 23. maj, ob 17. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: spretnostna vožnja s štirjaki z veselim druženjem; POŠ Trje (KD Galicija, Veseli Pruhovčani, 041 951 636). Nedelja, 23. maj, ob 17. uri SREDI ZVEZD; festival vokalnih skupin (»Zbori pojejo popevke«: ŽePZ Okarina, MePZ Gorenje, Vox Camerata, PoPseslish); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 26. maj, ob 17. uri, CICI OLIMPIJADA 1 - za Vrtce OŽ; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, AK Žalec, Vrtci OŽ). Četrtek, 27. maj, ob 17. uri CICI OLIMPIJADA 2 - za OŠ OŽ -1. razredi; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, AK Žalec, I. OŠ Žalec, 041 248 564). Četrtek, 27. maj, ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 28. maj, ob 19. uri predstavitev 10. številke književne revije Vpogled; Atrij Savinove hiše v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. maj, med 9. in 12. uro domača tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 29. maj, ob 9. uri prvenstvo za pokal KS Petrovče v namiznem tenisu; telovadnica OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče, 041 569 659). Sobota, 29. maj, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA - NAM SE ROLA ... Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 031 639 324). Sobota, 29. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE -»Dogodivščine na kitajskem dvoru«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 30. maj, ob 7. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: pohod Zveze društev upokojencev na Goro (Šentjungert); start izpred POŠ Trje (DU Velika Pirešica - Galicija). Nedelja, 30. maj, ob 7.30 pohod Stari Pisker Celje-spomenik talcev Zabukovica; start pred Starim Piskrom v Celju (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Nedelja, 30. maj, ob 8. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: turnir posameznikov v tenisu; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 267 440). Nedelja, 30. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE DELAVNICE -»Dogodivščine na kitajskem dvoru«; Info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 31. maj, ob 19. uri koncert pevskih zborov OŠ Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Žalec, 713 24 22). ■ Sobota, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; ŠD Latkova vas (Miha Fonda, 041 657 589). Sobota, 1. maj, prvomajska budnica po občini; Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sobota, 1. maj, ob 11. uri prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici; Obm. org. svobodnih sindikatov Celje (Aljoša Ramšak, 040 188 477). Nedelja, 2. maj, pohod na Uršljo Goro; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Sobota, 8. maj, ob 8. uri pohod po grajski poti; ZNDP Prebold (Janko Napotnik, 031 762 137). Sobota, 8. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 9. maj, Blegoš; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Nedejla, 9. maj, ob 9. uri praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu; GZ Prebold in Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Četrtek, 13. maj, ob 10. uri razstava ob 30-letnici Vrtca Prebold; Vrtec Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Od ponedeljka, 10., do petka, 14. maja, vse ob 18. uri 100-LETNICA OŠ PREBOLD: 10. 5. - odprtje likovne razstave 11. 5. - Naj pesem pove - zaključek 15. natečaja poezije 12. 5. - zaključek različnih šolskih projektov 13. 5. - Športajmo v četrtek 14. 5. - svečana prireditev ob 100-letnici šole - Čuk na palici OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 15. maj, Pokljuška soteska; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Od ponedeljka, 17., do petka, 21. maja, tečaj rolanja; Športna zveza Prebold (Katja Kronovšek, 040 507 404). Torek, 18. maj, ob 19. uri HRTJI SVET SLOVENIJE (predstavitev društva, ki pomaga odsluženim hrtom) Garni šport hotel Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 22. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 22. maj, 4. športno druženje mladine Občine Prebold; igrišče pri OŠ Prebold; Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 22. maj, srečanje modelarjev; vzletišče v Kaplji vasi; Aeroklub Prebold (Alojz Weichard, 041 783 313). Sobota, 22. maj, gasilsko tekmovanje za pokal Boruta Lebra; Športni center Matke; PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Sobota, 29. maj, dan preboldske odbojke; telovadnica OŠ Prebold; OK Prebold (Igor Uranjek, 041 264 221). Sobota, 29. maj, gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Pekarne Peternel; Prebold; PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (Darko Kranjec, 041 783 193). Sobota, 29. maj, društvena tekma v lovu rib s plovcem; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold; mali ribnik Preserje (Milomir Radeljič, 031 531 947). OBČINA PREBOLD Petek, 30. april, kresovanje; igrišče v Šeščah; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Petek, 30. april, kresovanje vaščanov; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Petek, 30. april, ob 20.30 kresovanje; Park Šenek, Polzela (Rok Satler, 041 204 842). Sobota, 1. maj, ob 10.30 prvomajski shod na Gori Oljki; maša v cerkvi sv. Križa (Jože Kovačec, 705 00 03). Sobota, 1. maj, ob 20.30 prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Gora Oljka (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Četrtek, 6. maj, ob 7. uri pohod po poteh Občine Polzela I. del; zbirališče na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli (Julijana Klemen, 031 756 103). Sobota, 8. maj, ob 6. uri pohod na Golico; zbirališče: parkirišče pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Sobota, 8. maj, ob 17.15 13. kolo medkrajevne loge malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 9. maj, ob 10.30 maša ob prazniku sv. Florjana za gasilke in gasilce Andraža in Dobriča; cerkev v Andražu (David Krk, 041 783 744). Nedelja, 9. maj, ob 16. uri srečanje pevskih zborov občine Polzela na Gori Oljki (Marko Slokar, 041 381 472). Sobota, 15. maj, od 7. do 19. ure 12-urni pohod na Goro Oljko-Hotunje-pri kapeli-Gora Oljka (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sobota, 15. maj, ob 17.15 14. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 16. maj, ob 6. uri pohod po delu Notranjske: Senožeče-Vremščica; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Ferdo Glavnik, 031 323 353). Nedelja, 16. maj, ob 15. uri prijateljsko srečanje občin; Koper, Slovenske Konjice, Markovci (Ptujsko polje) in Polzela; okolica cerkve v Andražu (Janez Furman, 041 773 222). Nedelja, 16. maj, ob 16. uri "Ob svetovnem dnevu družine" sveta maša za sloven. družine na Gori Oljki (Stanko Novak, 041 404 533). Ponedeljek, 17. maj, ob 7. uri pohod Radenci; zbirališče: parkirišče pred občinsko stavbo (Nandi Glavnik, 031 323 353). Ponedeljek, 17. maj, ob 7. uri pravljična urica; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Četrtek, 20. maj, ob 18. uri literarni večer z Jernejo Jezernik in predstavitev knjige »Alma M. Karlin -državljanka sveta«; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 22. maj, ob 6. uri pohod na Golico; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 738). Sobota, 22. maj, ob 17.15 15. kolo medkrajevne loge malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 23. maj, ob 9. uri meddruštveno tekmovanje za pokal PGD Andraž; Športno igrišče Andraž (Uroš Zabukovnik, 031 543 913). Nedelja, 23. maj, ob 10.30 Binkoštna nedelja; Gora Oljka (Jože Kovačec, 705 00 03). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. maj, in nedelja, 2. maj, planinarjenje po Krku; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, 8. maj, S pesmijo v pomlad; Športna dvorana Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Nedelja, 9. maj, ob 11. uri 3. srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage nad fašizmom 1945; Športno igrišče Letuš; Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, OO Braslovče (Viktor Zorec). Torek, 18. maj, ob 19. uri »Žovnek nekoč in danes«; predavanje s Francem Kraljem; prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Sobota, 15., in nedelja, 16. maj, sejem kmetijske mehanizacije; Društvo za razvoj in promocijo Občine Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Nedelja, 16. maj, pohod na Travnik (1584 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Janko Osterman). Torek, 25. maj, ob 18. uri pravljična ura; prostori Občinske knjižnice Braslovče Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Nedelja, 30. maj, pohod na Golico (1835 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). ■ OBČINA TABOR Petek, 30. april, ob 20. uri kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Sobota, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Nedelja, 2. maj , ob 9 .uri nogometna tekma sever- jug; športna dvorana na Vranskem (Športno društvo Partizan Tabor, 031 764 505). Sobota, 8. maj, ob 20. uri 5. salamijada; na Lesjakovem ribniku (Vaški odbor Miklavž, 041 543 396). Sobota, 15. maj, ob 20. uri letni koncert Pevskega društva Tabor z gosti: manjša ženska komorna zasedba Grosuplje; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 041 298 585). Nedelja, 16. maj, ob 9. uri družinsko kolesarjenje; odhod izpred brunarice (Športno društvo Partizan Tabor, 031 764 505). OBČINA POLZELA Četrtek, 29. april, ob 6.30 društveni izlet; zbirališče v društvenih prostorih (Alojz Zajc, 031 507 960, Dani Kreslin, 040 795 205). Petek, 30. april, ob 20.30 kresovanje; Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC Prireditve v maju 2010 Sreda, 5. 5. 2010, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Jani Prgic - Šolska in vrstniška mediacija: Vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli (predstavitev priročnika). Četrtek, 6. 5. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Četrtek, 6. 5. 2010, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Maginja Blinkita: MAYA TZOLKIN 2012 - UNIVERZALNA KNJIGA ŽIVLJENJA (predstavitev knjige). Ponedeljek, 17. 5. 2010, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec zaključek Bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Torek, 25. 5. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej. VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. 18 april 2010 KULTURA _SfUAMd&f&.datin&S V V Žalcu 622 mladih pevcev Razstavlja Tanja Jandl Med nastopom mlajšega otroškega pevskega zbora POŠ Tabor, ki ga vodi Manja Majcen Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Na dveh koncertih je nastopi- lo 18 otroških in mladinskih zborov s 622 pevci iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Pred koncertom je zbrane pozdravil vodja Javnega sklada Republike Slovenije, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik Tretji pravljični maraton Ob 2. aprilu, mednarodnemu dnevu knjig za otroke, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že tretji pravljični maraton. Letos so se posvetili ljudskim pravljicam. Današnji otroci le redko posegajo po ljudskih pravljicah, zato so pripovedovalci želeli približati mladim zgodbe, v katerih se ne kažeta utrip in tehnika današnjega časa. Razkošju pravljic, ki so napolnile pravljično zakladnico - Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, so prisluhnili predšolski otroci iz žalskih vrtcev in tri skupine šolarjev I. OŠ Žalec in OŠ Griže. Vseh 150 poslušalcev je uživalo v poslušanju pravljic, ki so jih pripovedovali: Anka Krčmar, Majda Pur, Irena Verbič, Nina Trbovšek, Andreja Hutinski, Vera Ku-merc, Gaurav Laul iz Indije in Renata Novak Kucharczyk s Poljske. Iz bogate zakladnice ljudskega blaga so pripovedovalci predstavili pravljice, ki so navdušile mlade poslušalce. Učenci zadnjega triletja I. OŠ Žalec Anka Krčmar z učenci I. OŠ Žalec Petrovi tamburaši razigrani Na gregorjevo niso razigrani le ptički, ki se na toplem spomladanskem soncu grejejo in pojejo svojim ljubljenim zaljubljene napeve. Na ta dan, 12. marca, so bili razigrani tudi Petrovi tamburaši iz Šempetra, ki so svoje napeve s strun izvabljali na svojem drugem letnem koncertu z naslovom Ko se ptički ženijo na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec. Posebnost izbranega datuma je zahtevala tudi posebnost na odru. Koncert so popestrili prizori iz življenja zaljubljenega para v izvedbi članov dramske skupine Kulturnega društva Grifon iz Šempetra Metke Dobravc in Boštjana Regu-lja. Za posebno vzdušje so poskrbeli tudi gostje, ki so se Petrovim tamburašem pridružili na odru. Kot ptički so lepo zapeli člani otroškega pevskega zbora OŠ Prebold, mlada pevka Nina Kreča in že uveljavljena moška vokalna zasedba Oktet 9. Odziv publike je bil izjemen. Tamburaši so se zelo razveselil tudi nepričakovanega odziva Milana Trampuša, strokovnjaka na področju tamburaške glasbe, ki je o koncertu dejal: »Iskrene čestitke prav vsem: obetavni mladi dirigentki, solistom, pevcem, predvsem pa tamburašem. Orkester je odličen, glasovno zelo usklajen - skoraj popolna zasedba za tako velik sestav. Glasbeniki so tonsko usklajeni in nihče ne izstopa, razen kadar je to potrebno. Odlična je dinamika podajanja, pa tudi že kar virtuozno igranje posameznikov pri nekaterih skladbah. Res, presenetljivo veliko ste dosegli na tehničnem, predvsem pa na umetniškem poustvarjanju.« In dodal, da je zelo razveseljivo, da se kljub rosni mladosti orkestra že lahko lo- V Savinovem likovnem salonu Žalec bo do 4. maja odprta razstava slikarke Tanje Jandl, Slovenke, ki živi in ustvarja med Münchnom, Mariborom in Ljubljano. Razstavo so posvetili spominu na lani umrlo gospo Mijo Zimmermann, ugledno kulturnico, ki je s svojim delom velikokrat povezala niti slovenske in nemške kulture in nazadnje v žalsko razstavišče pripeljala tudi slikarko Tanjo Jandl, katere slikarski svet je podoben p otovanj u v podzavest, potovanju v sanje ali, kot je zapisal umetnostni zgodovinar Lado Jakša, je "potovanje skozi krhko barvno opno podzavesti Ob odprtju razstave slikarki osnovni vir navdiha in izhodišče za ustvarjalni razmislek". Razstavo je odprla Tereza Ziehe, referentka za kulturo na Ve- leposlaništvu ZR Nemčije v Sloveniji, v kulturnem programu pa sta nastopila glasbenika Goran Bojčevski in Lado Jakša. T. T. in poudaril, da ga tako številčna udeležba veseli, saj to pomeni, da bodo mladi pevci nadaljevali tradicijo zborovskega petja. Revijo je spremljala Mihaela Pihler, ki bo o njihovem prepevanju podala pisno oceno. T. Tavčar 20 let Seksteta Gomilsko Ll.r I Lr M ^tft 11 t- U so prisluhnili dvema pravljicama. Prva je bila indijska. Najprej so jo poslušali v indijskem jeziku, nato pa v slovenščini. Tudi interpretacija druge pravljice, prebrane najprej v poljščini, nato v slovenščini, je navdušila nekoliko starejše učence. T. Tavčar 'I ' am« j Člani seksteta Gomilsko tijo vsakega programa, kar jih uvršča ob bok najboljšim slovenskim tamburaškim orkestrom. D. N. Sredi marca so člani Seksteta Gomilsko s koncertom v Domu krajanov Gomilsko proslavili 20-letnico svojega delovanja. Povezovalka programa Nina Markovič Korent je po zapeti pesmi Oče naš najprej pozdravila številno občinstvo, nato pa nas popeljala po njihovi poti prepevanja. Prepevati so začeli leta 1990 na pobudo gospoda Vladka Juharta, in sicer kot kvintet. Prvič so se javnosti predstavili v okviru birme leta 1990. S svojim petjem so kasneje prepričali še nekaj pevcev, ki so se jim z veseljem pridružili in nastal je oktet. Leta 1991 je v tragični nesreči življenje izgubil pravzaprav njihov ustanovni član Boris Turnšek, kar pa jim ni odvzelo smisla in moči, da s petjem ne bi nadaljevali. Ves ta čas prepevajo pri bogoslužju vsako prvo nedeljo v mesecu in nasto- pajo na različnih prireditvah v kraju. Zaradi zdravstvenih težav sta sestav z Gomilskega zapustila leta 2006 Leon Metelan in v začetku leta 2007 vodja okteta Vlado Juhart. Po krajšem času so pevci začeli prepevati pod vodstvom gospe Vesne Štraus. S svojim petjem popestrijo marsikatero prireditev izven domačega kraja. Nastopili so tudi na srečanju malih vokalnih skupin na Vimperku, v zadnjem času sodelujejo tudi na občinski reviji in so nepogrešljivi ob slovesu nam dragih pokojnikov. Na tokratnem koncertu so se občinstvu predstavili s petjem cerkvenih in narodnih pesmi, njihov nastop pa so popestrili tudi gostje, in sicer mladi harmonikar Nejc Lončar z Gomilskega, Dobro-veljski fantje ter pevki Urška Tekavc in Suzana Kolšek. Koncerta se je udeležil tudi vodja Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik, ki je ob tej priložnosti podelil zlate Gallusove značke tistim članom seksteta, ki tega priznanja še niso imeli, in pohvalil njihov trud. Njihovo delo so pohvalili tudi nekateri gostje. V preddverju Doma krajanov Gomilsko so po koncertu nazdravili z vsemi obiskovalci, članice tamkajšnjega društva kmečkih žena pa so poskrbele za pogostitev. D. Naraglav Jubilejni kavarniški večer Kako nastane knjiga V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili delavnico z naslovom Kako nastane knjiga in medse povabili ilustratorko Sašo Bogataj Ambrožič. Ko odpremo slikanice Pod-posteljni škrat, Na deželi, Grdi raček in še nekatere druge, spoznamo ilustracije Saše Bogataj Ambrožič. Zase pravi, da je v sebi še vedno otrok, zato se rada druži z otroki, še posebej v likovnih delavnicah ali v delavnicah, kakršno so pripravili v žalski knjižnici. Povedala jim je, da najprej nastane zgodbica, ki jo ilustrator prebere. Zamisli si podobe, sprva kot skice in kasneje kot ilustracije v barvah, če jih odobrita avtor in založba. Otroci so izvedeli, kako potem zgodbico in tekst sestavijo, stiskajo, kako nastane knjiga, ki jo lahko kupimo ali pa si jo sposodimo v knjižnici. Otroci so bili polni vprašanj, med katerimi je bilo tudi nekaj navihanih, za poslušnost pa so bili nagrajeni s pravljico o grdem račku. T. T. V petek, 9. aprila, je v kulturnem domu KUD Svoboda Griže potekal 30. jubilejni kavarniški večer, ki sta ga organizirala Glasbeno-literar-no društvo Aletheia iz Žalca in Literarno društvo Livra z Vranskega. Na jubilejnem večeru se je tokrat predstavila pesnica in pisateljica Aleksandra Kocmut iz Prevalj. Z njo se je pogovarjal Tomaž Mahkovic, za glasbeno in pevsko popestritev pa sta tokrat poskrbela Dani Bedrač in Simona Kropec, člana društva Aletheia. Aleksandra Kocmut, rojena v Slovenj Gradcu, živi in ustvarja na Prevaljah in je članica Kulturnega društva lite-ratov Mežiške doline. Njene pesmi obsegajo tako klasične oblike kot popolnoma sodobno poezijo, piše pa tudi trivr-stičnice, ki jih imenuje brah-ki. V njeni poeziji prevladuje ljubezensko-izpovedna pesem, v njenih zbirkah pa najdemo tudi pesnitve z bivanjsko in socialno tematiko, kakšen epigram, satirične pesmi in še kaj. Piše tudi kratke zgodbe, napisala je tudi nekaj besedil za popevke, tu in tam pa se izpod njenih prstov iz-vije še kakšen aforizem. Napisala je tudi pet romanov in izdala zbirko osmih pravljic, pred nedavnim pa tudi paket poezije za otroke. Aleksandra pesni, odkar pomni, saj je svoje prve verze ustvarila že pri četrtem letu starosti. V javnosti so se njeni svežnji poezije pojavili v letu 1991, ko je izdala prvi sveženj poezije Sonetje. Temu so leto za letom sledili Moje kitice 2 (1992), Pod žarkom (1993), Marčevske pesmi (1994), Ostanki dneva (1995), Poletna noč (1996), Spihanica (1997) in Zaskorjena (2008). D. Naraglav _jSauinis&e^ dotUte/\ KULTURA april 2010 19 Peli odrasli pevski zbori Z Nežo Maurer v Vrbju . h mnf ^ ' i ■> * J j ! r* m ■ 'i1 A- i 1F MPZ Karel Virant Braslovče V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je prvo aprilsko nedeljo potekalo območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Že 43. revija odraslih pevskih zborov Spodnje Savinjske doline je potekala v dveh delih, na njej pa se je predstavilo 22 pevskih sestavov s 444 pevci. Srečanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Žalec, ki jo vodi Marko Repnik. Petje pevskih sestavov je spremljala in ocenjevala strokovnjakinja Danica Pirečnik. Na začetku je zbrane nagovoril vodja območne izpostave JSKD Marko Repnik, ki se je vsem pevcem, pevovodjem in strokovnim sodelavcem zahvalil za trud na številnih vajah in nastopih. Revijo pa je povezovala Špela Kumer. V prvem delu revije so nastopili: Mešani pevski zbor Popsesish (zborovodja Matjaž Kač), VS ZaPet (Janez Kola-rič), VS Primule (Ana Rudnik Pavlica), Kvintet Dobroveljski fantje (Tina Novak Černigoj), Mešani pevski zbor Polzela (Marko Slokar), Moški pevski zbor Tabor (Marjeta Rak), Ženski pevski zbor Gotovlje (Špela Florjanič), Andraški oktet (Julij Pačnik), Moški pevski zbor Polzela (Mija Novak), Mešani planinski PZ Žalec (Breda Veber), MPZ Karel Vi- rant Braslovče (Anja Jezernik) in Mešani PZ Oljka (Marko Slokar). V večernem delu revije pa so zapeli: Mešani pevski zbor Vransko (Franc Lesjak), Vokalna skupina Candela (Marjeta Rak), Mešani pevski zbor Šešče (Januš Rasiewicz), Moški pevski zbor Petrovče (Metka Berg), Moški pevski zbor Ponikva (Janez Kolarič), Ženski pevski zbor Svoboda Griže (Vesna Turičnik), Moški pevski zbor Prebold (Bojana Hrovat), Mešani pevski zbor Tabor (Špela Kasesnik), Moški pevski zbor Savinjski zvon (Metka Jagodič Pogačar) in MePZ A Cappella Petrovče (Blaž Rojko). D. Naraglav Ponikva že desetletje pleše Dvorana doma krajanov je bila ponovno polna obiskovalcev, željnih srečanja s pesnico Nežo Maurer. Pesnica živi in ustvarja v Škofji Loki, po rodu in duši pa ostaja Sa-vinjčanka s Polzele. Program, ki je zajemal tako pesmi za otroke in mladino kot tudi za odrasle, je v razgovoru s pesnico pripravila Brina Krašovec. V programu pa so sodelovali Amalija, Matej, Jure, Lucija, Luka, Eva, Ana, Andraž, Jožica, Jelka, Suzana, Andreja in Lea, za sceno je poskrbel Zvone Holobar, vsi člani Kulturnega društva Vrbje, tri pesmi je zapel tudi Jan Vodovnik. Pomladno literarni večer je povezovala rdeča nit, srce, po knjigi »Ti si moje srce«, ki jo je pesnica posvetila otrokom in mladostnikom kot lirično življenjsko popotnico. Ta knjiga pomaga vsem, otrokom, mladostnikom in tudi odraslim, dojemati enost, strpnost, humanost, srčnost ... Nekatere Večer z Nežo Maurer svoje pesmi je interpretirala avtorica sama in obiskovalce razveselila tudi s pripovedovanjem o svojem življenju. Pesnico kljub častitljivim letom, 22. decembra letos bo dopolnila 80 let, navdajata življenjska energija in optimizem, pa čeprav ji življenje ni prizanašalo. Navdušil jo je program, razveselili so jo številni obiskovalci, prijetno je bila presenečena, kako se je Vrbje razvilo, kajti kot otrok je precej časa preživela prav v Vrbju. Župan Ob- čine Žalec Lojze Posedel ji je ob koncu izročil spominsko darilo s hmeljem, kar pa je v pesnici sprožilo nostalgične spomine na otroštvo, saj je kot otrok tako rada obirala hmelj. Na nočni počitek sta spoštovano gostjo prijazno sprejela Marinka in Jože Cokan iz Vr-bja, naslednjega dne pa so se od nje poslovili z obljubo, če ne prej, se vidijo, ko bo treba obrati hmelj v vzorčnem nasadu hmelja pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. T. T. Sprememba imena in nov statut Odrasla in otroška FS z muzikanti na jubilejnem koncertu V Dvorani Prebold je bilo v hladnejših mesecih pogosto dokaj pestro. Člani DPD Svoboda Prebold so se med drugimi predstavili tudi z novo gledališko igro - komedijo Težave s hrbtenico. Kako uspešni so bili v društvu v preteklem letu, pa so povedali na občnem zboru konec preteklega meseca. Pred začetkom občnega zbora so se predstavile posamezne sekcije društva. Zbrane pa je pozdravil predsednik društva Franc Cigler in podal poročilo. DPD Svoboda Prebold združuje štiri sekcije. Z najdaljšo tradicijo delovanja se ponaša moški pevski zbor, ki letos obeležuje 90-letni-co delovanja. Gledališka skupina je ustvarjala že pred II. svetov- Milena Dolinar ob prejemu spominskega no vojno, z dolgoletno tradicijo pa se ponaša tudi recitatorska sekcija. Najmlajša je sekcija preboldska noša. Vse sekcije so bile v preteklem letu precej dejavne, izstopala sta gledališka skupina in moški pevski zbor. Pevci so imeli več kot šestdeset vaj in trinajst S prireditvijo Sprehod skozi čas in 5. folklornim koncertom, ki so ga pripravili v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, so svoj desetletni jubilej obeležili tudi folkloristi FS Ponikva. S plesi so se sprehodili skozi čas in predstavili svoje desetletno ustvarjanje. Prireditev se je začela s pozdravno pesmijo in predstavitvijo Folklorne skupine Ponikva, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ponikva pri Žalcu. Vodja skupine je Simona Gračnar, strokovni vodja pa Marjana Kri-čej. Želja ustanoviteljice Majde Kričej in plesalcev je bila obujati ljudsko izročilo in ga prenašati na mladi rod. Danes skupina pleše pet slovenskih ljudskih plesov. V skupini pleše osemnajst fantov in dvanajst deklet, redno pa jih spremljata tudi harmonikarja, na nastopih pa se jima pridružijo tudi glasbeniki ansambla Okajeni griči. Jubilejno prireditev, ki so jo pripravili v sodelovanju z ZKŠT Žalec, je povezoval Franci Pod- brežnik. Tokrat je nastopil v vlogi Runklnega Hinka iz Vrbja, ki se je želel naučiti folklornih plesov in si poiskati med plesalkami tudi dekle. Na žalskem odru so najprej nastopili plesalci ustanovne skupine iz leta 1996. Takrat so začeli s prvimi vajami, registrirali pa so se leta 2000. Svoje plesno znanje so v nadaljevanju pokazali tudi člani otroške folklorne skupine. Z glasbo in petjem sta večer popestrila naro-dno-zabavna ansambla Navihan-ke in Vagabundi. Nastopajoče in občinstvo je nagovoril Marko Repnik, vodja JSKD - Izpostave Žalec, in podelil Maroltove značke za 5 in 10 let sodelovanja v folklorni skupini. Značko za desetletno sodelovanje v folklorni skupini sta prejela Petra Kos in Ivan Jelen. Skupini so zaželeli vse najlepše in ji čestitali ob jubileju tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Ponikva Ivan Jelen in predsednica Zveze slovenskih tradicijskih skupin Slovenije Magdalena Tovornik. D. Naraglav Potovanja s črnilom sipe V razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže je bila marca na ogled slikarska razstava Aleša Volovška. Razstava z naslovom Potovanja je bila del ciklusa izbranih slikarskih del, ki so nastajala več let pod vplivom avtorjevih potovanj po svetu. Od Slovenije, Evrope, preko Kitajske do Avstralije, Indonezije in dela saharske Afrike. Vsa dela so narejene v akvarelni tehniki sepia, s črnilom sipe. Dela izražajo umetnikov pogled na svet, ki je po avtorjevih besedah poln čudovitih krajev, prijaznih ljudi in nepozabnih doživetij. Dodaja pa tudi, da ob spoznavanju sveta spoznaš sebe, se spremeniš in svoja spoznanja in občutke prenašaš naprej. Slike izražajo avtorjev včasih melaholičen pogled na svet, spet drugič kraje, ujete v trenutku časa. Sahara ga je očarala z oazami sredi neskončnih sipin, v Indoneziji mu je bilo všeč preprosto življenje v stiku z naravo, Avstralijo pa si bo najbolj zapomnil po samostojnem potovanju čez puščavski del celine. Med razstavljenimi deli izsto- Avtor ob svojih slikarskih delih pa serija slik Sečoveljskih solin, ki s svojo rdečo barvo ustvarjajo ne samo prav posebno vzdušje, ampak tudi slikarjev prefinjen občutek za bistvo. Aleš Volovšek je rojen Celjan. Riše in slika že od malih nog, zadnja leta ustvarja v Cirovcu, sicer pa je tudi član KUD Svoboda Celje. Do zdaj je sodeloval na več skupinskih razstavah in ex temporih po Sloveniji. Slikarska tehnika sepia se v akvarelu uporablja od zadnje četrtine 18. stoletja. Slike v tej tehniki delujejo v toplih tonih mehko, živo in ustvarjajo bogat videz. Na njegovo slikanje v tehniki sepia, kjer ni možnosti popravkov, sta najbolj vplivala slikarja Djemal Džokovič in Huiquin Wang, sicer pa Aleš zelo rad slika tudi v tehniki olje na platno. Ob odprtju je zbrane pozdravil Franček Pungerčič. Z glasbo je prireditev popestril kantavtor Samo Horvatič, razstavo in avtorja pa je predstavila povezovalka programa Marinka Koritnik. D. Naraglav darila, ki je bilo pravo presenečenje javnih nastopov, gledališčniki pa so v začetku februarja 2009 na-študirali novo otroško predstavo Medvedek na obisku in z njo gostovali kar osemkrat. Oktobra so začeli z vajami za komedijo Težave s hrbtenico, ki so jo premierno uprizorili 6. in 7. marca letos. Občinska noša je sodelovala na vseh pomembnejših občinskih prireditvah, recitatorska skupina pa je pripravila več recitalov, s katerimi je sodelovala na različnih prireditvah. Društvo je organiziralo tudi turistično prireditev Naš kraj lep in urejen, člani društva pa so sodelovali na velikonočni tržnici, pri urah pravljic v OŠ Prebold, organizirali so božično tržnico za najmlajše z obiskom Božička, otroški gledališki abonma, privoščili pa so si tudi nekaj večjih investicij v zvokovno in svetlobno opremo. Med najpomembnejšimi točkami tokratnega občnega zbor je bila sprememba poimenovanja društva. Društvo se je iz Delavsko prosvetnega društva Svoboda Prebold preimenovalo v Kultur-no-umetniško društvo Svoboda Prebold. Člani društva so Mileni Dolinar, ki je društvo vodila vse do lanskega občnega zbora, pripravili prijetno presenečenje. Izročili so ji namreč portret njenega obraza iz komedije Težave s hrbtenico in se ji tako zahvalili za njeno dolgoletno vodenje društva in prizadevanja v gledališki in re-citatorski skupini. D. Naraglav C) ' ^ 20 april 2010 ŠPORT LOt/VLO/ v v v Zlato lige ŠKL OŠ Šempeter Pet državnih prvakov Trenutki velikega zmagoslavja v Tivolju V torek, 13. aprila, se je OŠ Šempeter z zmago v finalu lige ŠKL v Tivoliju vpisala v zgodovino lige ŠKL. V Hali Tivoli so s suvereno predstavo, odličnim podajanjem in brezhibnim servisom ob neposrednem TV-prenosu z rezultatom 67 : 56 premagali OŠ Kanal. Šempetr-ske odbojkarje so s tribun spremljali učenci od šestega do devetega razreda, del kolektiva OŠ Šempeter, predstavniki kraja, društev, Občine Žalec in starši. Na zlato in mogočen pokal so v Šempetru čakali komaj dve leti. Lani so v finalu klonili proti Kanalcem, letos so bili boljši. Je pa to vsekakor uspeh, s katerim so ponesli ime Šempetra in Občine Žalec v Halo Tivoli, kjer je ponosno plapolala zastava Občine Žalec. Šempetrski igralci so prikazali igro, nad katero so bili navdušeni največji odbojkarski sladokusci. Športni pedagog Peter Huš je dejal: »Zdaj je vse za nami. To je bila priložnost generacije, ki smo jo izkoristili. Pritisk je bil močan, otroci so si želeli pokala, ki bo zdaj eno leto v Šempetru.« Za odličnim rezultatom stojita tudi Beno Božič in Sebastjan Cilenšek, ki sta kot strokovna sodelavca skrbela za igro Šempetranov. Z nestrpnostjo je spremljala razplet tudi ravnateljica, mag. Petra Stepišnik, ki je po zmagi dejala: »Dosanjali smo delček svojih sanj. Vedeli smo, da smo odlični, da sta ekipi dečkov in deklic izenačeni, saj so deklice letos zelo napredovale. Ni lepšega kot videti svoje učence na parketu širne dvorane in priznati moram, da sem bila ob igranju himne počaščena in ganjena, da je naša šola del takšnega športnega spektakla. Dokazali smo, kje je mesto Osnovne šole Šempeter v slovenskem šolskem športu. Res pa je, da nas je v ligi ŠKL ves čas podpirala Občina Žalec, ki šolam namenja sredstva za projektno delo - mi smo dve leti ta sredstva namenjali ligi ŠKL in to se nam je pošteno obrestovalo. Čeprav župan Lojze Posedel ni bil z nami v Tivoliju, so vsi igralci vedeli, kako močno jih podpira in jim želi zmago.« Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran tudi njihov odbojkar, Jernej Vrhunc. Očitno prihaja še nekdo, ki obeta, da bo ponesel ime Šempetra s svojimi športnimi predstavami v svet. D. Naraglav Mini rokometni turnir V soboto, 27. marca, je v OŠ Prebold potekal mini rokometni turnir, na katerem so se predstavili deklice in dečki iz Šentjurja, Laškega, Celja, Braslovč, Trnave, Mozirja in Prebolda. Mladi rokometaši so nastopili v različnih starostnih kategorijah. Turnir je potekal v organizaciji trenerja Danila Ko-vačiča, ki v sodelovanju s celjsko rokometno šolo, ki jo vodi Tone Goršič, podaja rokometno znanje v Preboldu, Trnavi in Mozirju. Rokomet poučujeta na šolah tudi Mile Čepin in Janez Goršič, ki sta pomagala tudi pri organizaciji in izvedbi tokratnega tekmovanja v Preboldu. Čeprav je šlo v prvi vrsti za druženje in prijateljsko merjenje moči in znanja, velja vseeno postreči z rezultati. V kategoriji 2002/2003 so bili najboljši igralci OŠ Trnava, na drugo oziroma tretje mesto pa so se uvrstili igralci Mozirja oziroma Prebolda. V kategoriji dečki 2001 so bili najuspešnejši mladi rokometaši Rokometne šole Celje, za njimi so se uvrstili igralci OŠ Šentjur, tretje mesto Cilj: med pet najuspešnejših Lokostrelski klub Žalec, ki ga vodi Leon Uratnik, je tudi v preteklem letu dosegel kar nekaj lepih uspehov na tekmovanjih in se uvrstil med osem najuspešnejših slovenskih klubov. O oceni opravljenega dela in načrtih za letošnjo lokostrelsko sezono so spregovorili tudi na svojem občnem zboru 19. marca v Pongracu. V klubu se lahko pohvalijo z državno prvakinjo osnovnošolskega prvenstva, sicer pa barve kluba na tekmovanjih zastopa šestnajst lokostrelcev. Med njimi tudi veteran Zlatko Ulaga, Venčeslav Jakop, Roman Vrhunc in Peter Jerin. V slovenskem prostoru so znani tudi kot dobri or- Iz letošnje skupščine ganizatorji. Lani so organizirali tri tekme, in sicer v dvorani, na stadionu in v gozdu. Tudi letos bodo organizirali tri tekme in pričakujejo, da bodo na tekmovalnem po- V soboto, 11. aprila, se je v športni dvorani OŠ Lenart pri Mariboru končalo državno prvenstvo Slovenije v ju jitsu borbah za dečke in deklice ter mladinke in mladince. Državnega prvenstva se je udeležilo 76 tekmovalcev iz 12 ju jitsu klubov iz Slovenije. Med njimi tudi 8 tekmovalcev iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so se borili pod budnim očesom trenerja Roka Šusterja. Kar petim tekmovalcem je uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Z zlatimi medaljami in državnimi naslovi so se domov vrnili Sabina Predovnik (mladinke +70 kg), Žan Ar-telj (mladinci do 62 kg), Tilen Hadolin (mladinci do 56 kg), Timi Štojs (dečki do 39 kg) in Ana Hočevar (deklice +58 kg). Uspešno bero sta z drugim oziroma tretjim mestom dopolnili Barbara Stiplošek in Anja Laznik, ki sta nastopili v kategoriji mladink 62 kg oziroma do 62 kg. D. N. ' I jlJ : Tekmovalci skupaj s trenerjema po končani tekmi v Mariboru n IJ Prvaki v duo sistemu Na državnem prvenstvu v duo sistemu v športni dvorani v Ribnici, kjer je tekmovalo 83 parov iz sedmih ju jitsu klubov, so se kar s tremi pari državnih prvakov okronali tudi mlajši člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. Državni prvaki za leto 2010 so postali pari Nika Artelj in Lea Posedel, ki sta nastopali v kategoriji deklice do 14 let, Miha Jambrovič in Jure Jambrovič, ki sta tekmovala v kategoriji dečki do 10 let, ter Lena Kostajnšek in Nejc Zorec, ki sta tekmovala v kategoriji mešanih parov do 8 let. Uspeh sta s tretjim mestom dopolnili Iva Posedel in Marina Cokan, ki sta nastopili v kategoriji deklice do 10 let. Zelo dobro sta se borila tudi Mateja Škrabar in Dominik Hlade, ki sta v kategoriji mešanih parov do 8 let med dvanajstimi pari osvojila 5. mesto. Državno prvenstvo je v sodelovanju z Ju jitsu zvezo Slovenije pripravil Ju jitsu klub Tribor Kočevje. D. N. Prva pokalna tekma tudi za Nestor pa so zasedli igralci OŠ Mozirje. V kategoriji dečki 2000 so zmago slavili igralci OŠ Braslovče, drugo mesto so osvojili roko-metaši RŠ Celje, tretje pa učenci OŠ Mozirje. Prvega mesta v kategoriji dečki letnik 1999 so se veselili igralci RŠ Celje, drugo mesto so osvojili igralci OŠ Prebold in tretje igralci OŠ Laško. Pri deklicah, kjer je bila samo ena kategorija, in sicer letnik 2000, so zmago slavile igralke RŠ Celje, druge so bile Šentjur-čanke, tretje pa Mozirjanke. Igralke OŠ Trnava so pristale na četrtem mestu. D. N. Zmagovalec Tilen Kajtna (v sredi) V nedeljo, 28. marca, je v Ljutomeru potekala prva pokalna tekma Karate zveze Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo kar 424 tekmovalcev iz 48 klubov, ki so zastopali 55 tekmovalnih ekip. Za Karate klub Nestor Griže je nastopilo šest tekmovalcev, in sicer Tilen Kajtna, Nel Lončar, Neja Rom Zupanc, Luka Pernoušek, Tilen Smiljan in Matjaž Metelko, in skupaj osvojili pet medalj. Istočasno so potekale tudi priprave članske reprezentance na evropsko prvenstvo. Priprav sta se udeležila tudi Matic Potočnik in Sebastian Kantužer. Iz Ljutomera so se z medaljami vrnili Tilen Kajtna, ki je dosegel 1. mesto v športnih borbah v kategoriji 10-11 let (-45 kg). S srebrno kolajno sta se okitila Matjaž Metelko v kategoriji 16-17 let (+76 kg) in Neja Rom Zupanc v kategoriji 12-13 let (-50 kg). Bronasta sta bila Luka Pernoušek v kategoriji 16-17 let (-61 kg) in Tilen Smiljan v kategoriji 16-17 let (+76 kg). Ekipni uspeh je s 5. mestom dopolnil Nel Lončar, ki je tekmoval v kategoriji 12-13 let (-50 kg). D. N. Zadnja tekma orientacijske lige dročju uspešnejši kot lani. Njihov cilj je uvrstitev med pet najuspešnejših v Sloveniji. Njihova velika želja je poiskati zunanje površine za trening. D. N. Planinsko društvo Vransko je pripravilo tretjo in zadnjo tekmo v okviru Savinjske orientacijske lige. Tekmovanja se je udeležilo 141 tekmovalcev iz planinskih društev Polzela, Braslovče, Zabukovica, Šempeter, Žalec in Vransko. Tekmovanje je potekalo v šestih starostnih kategorijah, prva tri mesta v posameznih kategorijah pa so zasedli: v kategoriji A - učenci do vključno 6. razreda: Vransko 2 (druga ekipa), Vransko 1, Zabukovica 1; v kategoriji B -učenci 7. 8. in 9. razreda: Vransko 1, Vransko 3, Vransko 2; v kategoriji C - mladina od 1. letnika do 26. Leta starosti: Braslovče 1, Zabukovica 1, Polzela 1; v kategoriji D - mlajši člani, stari 27 in več let: Žalec 1, Polzela 1 Šempeter 1; v kategoriji E - starejši člani, stari 40 in več let: Zabukovica 2, Tekmovalci in tekmovalke PD Vransko z mentorico Zlatko Bukovec Polzela 2, Braslovče 2; v kategoriji F - družine: družina Sadnik (PD Polzela). Najboljši dve ekipi iz posamezne kategorije se bosta udeležili državnega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki bo 22. in 23. maja na Ravnah na Koroškem. Na državno tekmovanje so se uvrstile naslednje ekipe: iz skupine A ekipi Vransko in Zabukovica, iz skupine B ekipi Dobrovlje - Braslovče in Zabukovica, iz skupine C ekipi Dobrovlje - Braslovče in Zabuko-vica, iz skupine D ekipi Polzela in Žalec, iz skupine E ekipi Polzela in Zabukovica ter iz skupine F ekipi Polzela in Žalec. T. Tavčar _SdAílnísAe^. dotUte/\ SPORT april 2010 21 Prestižna nagrada B. Udrihu ¡¿S Ä". Beno Udrih z nagrado Pred začetkom srečanja v ligi NBA med Sacramentom in Haustanom, kjer igra Beno Udrih, doma iz Šempetra, je prejel prestižno nagrado Oscar Robertson Triple-double award, ki jo Kingsi enemu izmed svojih igralcev podelijo vsako sezono. Nagrajenca izberejo lokalni mediji, košarkar pa mora biti ekipni vodja tako na igrišču kot izven igrišča, prikazati mora zdrav športni duh, ob enem pa se mora zavedati pomena družbeno-koristnega dela. Poleg njegovih odličnih iger, ki jih je prikazal na parketu in s katerimi je 28. marca prišel do svojega prvega trojnega dvojčka v karieri, je kot del programa Kings for the Community Udrih vso sezono na domačih tekmah gostil na stotine otrok, njegova dobrodelnost pa je dobila dodatne razsežnosti, ko je daroval en dolar na vsakega obiskovalca tekme na tekmi med Sacramentom in San Antoniom za pomoč Haitiju, ki ga je prizadel potres. Sodeloval je tudi pri obnovi enega izmed pomembnih vo-lonterskih centrov, na dan zahvalnosti pa je pomagal pri razdelitvi večerje posameznikom in družinam v stiski. T. T. Uspešni nastopi Hopsi na vrhu m l Í \ V/ Shawn King (v rumenem dresu) je s 45 točkami izboljšal rekord prvenstva Prvenstvo uspešno Tekmovalci skupaj s trenerjema po končani Taekwondo klub Sun Braslovče je 10. aprila pripravil že sedmo mednarodno odprto prvenstvo v ta-ekwondoju 7th SUN OPEN 2010. V Športni dvorani Braslovče se je zbralo 256 tekmovalcev iz 21 klubov in osmih držav, in sicer iz Anglije, z Madžarske, iz Bolgarije, Švice, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, iz Srbije in Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo kar nekaj članov reprezentanc omenjenih držav, tako da je bilo videti veliko zanimivih in kakovostnih dvobojev. Tekmovanje je odprl župan Občine Braslovče Marko Balant in izrazil veliko veselje in zadovoljstvo nad uspešnim delom bra-slovškega kluba ter vsem tekmovalcem zaželel uspe- V zadnjih dveh kolih v ligi za obstanek so Hopsi najprej visoko z rezultatom 119 : 96 premagali ekipo Šenčurja. Na srečanju je bil najuspešnejši strelec Shawn King (Hopsi), ki je dosegel kar 45 točk in s tem izboljšal rekord sezone. Polzelani so v lokalnem derbiju v Šoštanju proti Ele-ktri izgubili 71 : 66, kar je bil prvi poraz v ligi za obstanek. Polzelani bodo ne glede na rezultate obdržali prvo mesto v skupini. T. T. tekmi šne nastope. S tem mednarodnim turnirjem so v bra-slovškem klubu, ki ga vodi Simon Jan, še enkrat dokazali, da so tudi zelo dobri organizatorji. Tekmovalci braslovške-ga kluba so zelo uspešno nastopili tudi na mednarodnem odprtem prvenstvu v mestu Prnjavor v Bosni in Hercegovini, zdaj pa se pospešeno pripravljajo na nastope v Bolgariji, Srbiji, na Hrvaškem in seveda tudi na nastope na državnem prvenstvu v slovenskem kickboxingu. Član braslov-škega kluba Miha Kos pa bo zastopal tudi ekipo Slovenije, ki bo sodelovala v regionalni taekwondo ligi med ekipami iz Srbije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter Slovenije. D. N. Šempetrske odbojkašice na treningu Odbojkarice Alianse so 1. aprila odigrale zadnjo tekmo v 1. DOL sezone 2009/10 in v 1/4 finala končnice izgubile proti ekipi Luke Koper s 3 : 2 ter tako sezono končale na odličnem 4. mestu rednega dela 1. DOL. Šempetranke so v sezoni 2009/10 poskrbele za zanimive in predvsem izjemno borbene odbojkarske predstave in s tem dosegle, da imajo po razporedu Odbojkarske zveze Slovenije za naslednjo sezono že dodeljeno mesto v 1. DOL. V klubu so ponosni tudi na tri šempetrske mladinske re-prezentantke, Mojco Božič, Valentino Založnik in Živo Recek, ki so bile vključene v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki je 11. aprila v Franciji, v Dei des Vosges, po zmagi z Romunijo priigrala Sloveniji zgodovinski rezultat, prvo uvrstitev slovenske ženske reprezentance na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Srbiji. Kapetanka Mojca Božič je o tekmah za kvalifikacije povedala: »Najprej bi se rada zahvalila celotnemu strokovnemu štabu, navijačem in pa seveda vsem igralkam. Sem nismo prišli kot favoriti, a odhajamo kot zmagovalci in veselja po vseh teh zmagah se ne da opisati. Smo prva slovenska ženska odbojkarska reprezentanca, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo. In s tem smo se zapisale v zgodovino slovenske odbojke. Upam pa, da se bodo naše dobre predstave nadaljevale tudi v Srbiji.« Poleg omenjenih uspehov članic in mladink so starejše deklice OK Aliansa 11. aprila nav- Drakšiču bron na EP Judoist Rok Drakšič je junak prvega dneva na evropskem prvenstvu v judu, ki je potekalo minuli vikend na Dunaju, saj je sebi in Sloveniji priboril prvo, bronasto kolajno. V kategoriji do 66 kg je v borbi za bronasto odličje nastopil poškodovan, a premagal Francoza Loica Korvala, Drakšič se je v polfinalu pomeril z Madžarom Miklosem Ungvarijem. Ta je bil močnejši, Drakšiča prisilil k predaji in ga še poškodoval. Sodnik Drakšičevih znakov k predaji ni videl, Madžar pa je prejem še okrepil in našemu reprezentantu izpahnil ramo. Drakšič je zbral dovolj moči, da je potem premagal Francoza in osvojil bronasto medaljo. Zaradi zaključka redakcije pred razpletom ostalih tekem bomo o tem, kako se je odrezala Lucija Polavder, poročali v naslednji številki. Zaradi poškodb pa se tokrat evropskega prvenstva nista udeležili Urška Žolnir in Petra Nareks. T. T. Rok Drakšič dušile v Braslovčah. Z zmagama 2 : 1 proti ekipi Braslovč in 2 : 0 proti ekipi Kostman Slovenj Gradec so osvojile 1. mesto v ligi A vzhod 1 in se uvrstile v polfinale državnega prvenstva. Tudi ekipa najmlajših od-bojkaric se ne da. V kategoriji mini odbojke so igralke Alianse v 3. krogu repesaža 10. aprila gostovale na Prevaljah in s tremi zmagami nad Prevaljami, Rušami in Čebelicami iz Zreč osvojile 1. mesto in se uvrstile v naslednji krog tekmovanja. Sicer pa so šempetrske od-bojkarice 13. aprila igrale tudi v zmagovitem finalu 15. sezone ŠKL odbojke osnovnih šol, o tem več v članku na strani 20, in zastopale barve I. gimnazije v Celju v finalu 15. sezone Šolske košarkarske lige odbojke srednjih šol, kjer so osvojile srebro. D. N. Robi na EP Na kvalifikacijskem tekmovanju konjeniške disci- Robet Kučer s konjem Lesoto Karate seminar Karate klub Nestor je v dneh od 19. do 21. marca pripravil karate seminar. Ob pomoči Karate kluba Polzela jim je po dolgem času v Sloveniji zopet uspelo pripraviti seminar, ki se ga je udeležil tudi mednarodno priznan mojster karateja iz Srbije Dušan Dačic. Mojster Dačic, nosilec črnega pasu 8. dan, je večkratni nosilec medalj evropskih in svetovnih prvenstev tako v katah kot borbah. Je tudi najuspešnejši tekmovalec vseh časov nekdanje SFRJ. V preteklih letih je bil selektor izbrane vrste Jugoslavije in pod njegovim vodstvom je reprezentanca osvojila večje število medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. V treh dneh se je seminarja udeležilo 90 karateistov iz vse Slovenije. Na svoj račun so prišli kataši in borci, saj je mojster Dačic pokazal ogromno svojega bogatega znanja, ki zajema tehnično taktično pripravo, poznavanje anatomije človeškega telesa in psihološko pripravo. Seminar se je zaključil s polaganjem mojstrskih pasov. Član Karate kluba Nestor Sebastijan Kantužer je z odliko prestal preizkus znanja in opravil izpit za mojstrsko stopnjo 2. dan. D. N. Več kot 3GG pohodnikov na Brnico V okviru praznika KS Liboje sta Planinsko društvo Liboje in Športno društvo Partizan Liboje pripravila 19. pohod po mejah KS in 16. gorski tek. Start pohoda in teka je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, cilj pa pri planinski koči na Brnici. Pohoda se je udeležilo več kot 300 pohodnikov, teka pa 36 tekačev v moški in ženski konkurenci. Zmagovalci: v kategorij do 20 let Alen Čater (Kasaze), do 30 let Ivan Hrastovec (Vransko), do 40 let Jože Turnšek, do 50 let Zdrav-ko Grakun (vsi Celje), nad 50 let Utrinek s pohoda Bojan Kotar (Trbovlje), v ženski konkurenci do 35 let Nasta Grm (Kasaze) in nad 35 let Marta Gri- čar (Celje). Absolutni čas, 29 minut in 25 sekund, je dosegel Jože Turnšek (Celje). T. Tavčar pline v preskakovanju ovir GRAND PRIX za evropsko prvenstvo, ki je bilo v začetku aprila v Manerbiu v Italiji, se je Robertu Kučerju s 14. mestom uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, ki bo konec julija v Parizu. Na kvalifikacijah je poleg Roberta Kučerja, ki je s konjem Lesoto v kategoriji mlajših mladincev (12 - 14 let) zasedel 14. mesto s štirimi kazenskimi točkami, tekmoval tudi Martin Kučer s kobilo Coco prvič v kategoriji mladincev (15 - 18 let. Slednji kvalifikacij ni opravil, zato ga v začetku maja čaka še eno kvalifikacijsko tekmovanje v Linzu. V pokalu narodov je sicer Robert Kučer prvi parkur končal z osmimi, drugega pa s petimi kazenskimi točkami. Robert Kučer je preskakovanje ovir na kvalifikacijah prvič začel pri višini 1,20 in 1,25 in hkrati je bil eden najmlajših tekmovalcev, zato je lahko z rezultatom res za-dovoljnen. Robert in Martin sta člana Društva za vzrejo jahalnih konj »U« Gregorja Ušena iz Grušovelj, kjer tudi trenirata, hkrati pa tudi člana ŠD Centra kojeniškega športa v Celju. L. K. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Rokometašice Celeia Žalec so v 5. in 6. krogu v ligi za prvaka doma doživele dva poraza. Najprej jih je premagala ekipa Zagorja z rezultatom 22:20 in nato še ekipa Olimpije 19:34. V klubu se pozna, da v drugem delu tekmovanja Žalčanke nastopile precej oslabljene, saj so tri igralke prve ekipe Maja Korun, Annemarie Grčar in Ines Kaltak prenehale z igranjem, nadomestile pa so jih mlade, manj izkušene domače igralke. Na Rogli je bilo državno prvenstvu v deskanju na snegu v kategoriji do 15 let starosti. Zmagal je Tim Kevin Ravnjak iz Ljubljane, tretji pa je bil Maks Kralj Kos s Polzele. T.T. 22 april 2010 NASVETI / PISMA BRALCEV _SfUAMdčd&.datin&S Pisma bralcev SPOMINČICA in demenca Sem članica skupine, ki že dve leti deluje v Domu starejših Šentjur. Skupina je v pomoč bolnikom in njihovim svojcem. Tukaj lahko dobimo veliko informacij, kako pomagati sebi in demen-tnim osebam. Izmenjamo si izkušnje, kako ravnati ob določeni situaciji, ki ni prijetna. Ljudje z alzheimerjevo demenco izgubijo orientacijo za čas, kraj, dogodke, ki so za nas običajni, pozabijo, kaj so jedli, včasih sploh ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Stokrat na dan vprašajo eno stvar, želijo delati stvari, ki jih ne morejo, ves dan iščejo določene predmete, ne vedo, kje spijo, vsaka najmanjša sprememba jih popolnoma zmede. Prepleskaš stene v stanovanju in je zanje to prava polomija. Osebna higiena je zanje tabu. Gredo spat oblečeni, ker mislijo, da jih bo ponoči nekdo prišel iskat. Čez dan se vrstijo vprašanja, iskanja, žalost, spomini iz davnih dni. Sama skrbim za očeta 24 ur. Ko gre zvečer spat, dobesedno padem v posteljo od psihičnega napora. Mogoče bo to pismo romalo v koš za smeti, morate pa vedeti, da je to velika resnica, ki pesti veliko število ljudi, ki si ne upajo govoriti ali ne vedo, kam po pomoč. Za nas, ki skrbimo za te ljudi, je veliko, če ti kdo prisluhne ali kakor koli pomaga. V društvo Spominčica pridejo zdravniki, ki učijo in povedo, kako živeti. Dementen človek ne ve, kaj počne, zakaj ne sme tega in onega. Odmirajo mu možgani in se preprosto ne zaveda, kaj dela in govori. To niso hudobni, nesramni, tečni, ampak bolni, ki živijo v svetu, ki ga mi ne poznamo. Vsak od nas lahko pride na to pot, ki si je nihče ne želi. Tatjana Vodeb, Pongrac 79, Griže nrr?prT7 Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, b 703 30 30; trgovina Žalec b 713 30 82; slaščičarna Žalec b 713 30 83; trgovina Griže b 713 30 80; slaščičarna Petrovče b 713 30 84; trgovina Ostrožno b 428 20 60; trgovina Vrbje b 713 30 86; bar Vrbje b 713 30 87; slaščičarna Šempeter b 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi b 566 02 80, trgovina Laze b (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Pred nami so prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Ta čas je zelo lep, saj vse zeleni, cveti in brsti. Zrak je svež, drugačen in nasičen z energijo, s sproščenostjo, z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in neizmernimi rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili tudi v našem kolektivu. Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Petrov-čah in Žalcu, kjer si boste dan polepšali z raznovrstnimi in kakovostnimi sladoledi in tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa. Prav tako pa vas vabimo tudi v našo trgovino z oblačili Ana na Vranskem, zraven našega bifeja in slaščičarne ter Tuševe blagovnice, kjer se boste lahko lepo oblekli in oskrbeli z dodatki za prihajajoče poletje. Hvala za dosedanje zaupanje. Ob včerajšnjem dnevu vstaje slovenskega naroda, 27. aprilu, in prazniku dela, 1. maju, vam čestitamo in želimo čim lepše dni ter veliko lepih in veselih trenutkov. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Podelitev bralnih priznanj v v učencem OS Šempeter »Knjige so pomemben dejavnik v našem življenju, saj ga bogatijo na različne načine: prve nam prinašajo nova spoznanja, modrosti in učenosti, druge nas vodijo v različne svetove čarobnih bitij, tretje nas razvedrijo in nasmejejo, četrte pa ... Še in še bi lahko naštevala, moj spisek bi postajal vse daljši in morda se nikoli ne bi končal,« so bile besede učenke Neje Rajh, ki je tako nagovorila svoje sošolce na zaključni podelitvi Bralne značke na OŠ Šempeter. Bralno leto se na vseh osnovnih šolah začne 17. septrembra in zaključi med 8. februarjem ter koncem šolskega leta. Na OŠ Šempeter smo letošnje bralno leto zaključili 2. aprila, na svetovni dan pravljice. V sredo, 7. aprila, pa je na šoli potekala zaključna prireditev, na katero smo povabili pisateljico za otroke in mladino gospo Tatjano Kokalj. Kulturno prireditev so uvodoma popestrili petošolci, ki so odigrali kratko igrico naše gostje, in nasmejali zbrano občinstvo. Nato je intervju z gospo Kokalj izpeljala devetošolka Anja Oset, ki je ob koncu dejala, da je bila pisateljica nadvse prijetna in zanimiva sogovornica. Podoben občutek so imeli tudi vsi prisotni, saj so zbrano prisluhnili pisateljičinemu pripovedovanju. Povedala nam je, da je dolgo časa svoje zgodbe skrbno hranila v predalu mize in jih ni upala pokazati kakšni založbi. Njena dobra prijateljica, Majda Koren, jo je spodbujala, da je zgodbe odnesla v uredništvo Cicibana ter jih pokazala Božu Kosu, takratnemu uredniku. Nadvse presrečna je bila, ko so učenci v razredu prvi opazili, da so bile njene zgodbe objavljene v otroški reviji. Gospa Kokalj nam je v slabi uri nanizala vrsto zanimivih prigod o njenih začetkih, najbolj pa si jo bomo zapomnili po širokem nasmešku na obrazu in njeni očarljivosti. Ravnateljica OŠ Šempeter, magistrica Petra Stepišnik, je ob koncu dejala: »Ponosna sem, da imamo na šoli toliko pridnih bralcev, ki se zavedajo, da branje bogati naše življenje. Hkrati pa v nas prebuja mnogo skritih želja - mogoče koga navduši, da iz predala vzame šop popisanih listov in jih odnese založniški hiši. Morda pa začne stopati po poti naše gostje - Tatjane Kokalj.« Ob koncu naj vas v prijetno razmišljanje popeljejo besede ruske modrosti: Knjiga je kot voda. Zmeraj si utre pot. Barbara Cotič, OŠ Šempeter Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo S plesom v pomlad Pa je prišla. Topla, dehteča, lepa in pomirjujoča, predvsem pa vsa cvetoča - pomlad. Da bi se nam še bolj vtisnila v spomin, smo v Vrtcu Tabor vanjo zaplesali. Odločili smo se, da si dan obogatimo z različnimi plesi - otroškimi, polko, valčkom, kavbojskim plesom in tistimi manj znanimi. Zato smo medse povabili plesni par, gospoda Petra Capudra in gospo Majo Podvratnik, iz plesnega studia proStyle, ki sta nam predstavila nekaj značilnosti latinskoame-riških plesov. Seznanila sta nas z različnimi plesnimi oblačili, obutvijo, predvsem pa smo bili veseli njune plesne predstave. Ker je gospod Peter plesni uči- Zaplesali tudi najmlajši telj, ki poleg odraslih uči plesa tudi najmlajše, je naše nadebu-dneže zelo navdušil. Renata Košica, Vrtec Tabor Starejši občani v vrtcu V sredo, 17. 3. 2010, so nas otroke in vzgojiteljice bra-slovškega vrtca ter prvošolce obiskali člani Pevskega zbora starejših občanov Braslovče. Predstavili in zaigrali so nam na ljudske instrumente, ki so jih ljudje uporabljali v preteklosti, ko še ni bilo sodobnih instrumentov (npr. posoda s plastičnim pokrovom in ku-halnico predstavlja boben, buča - cug predstavlja ropo-tuljo ...). Otroci so ugotavljali, da lahko zaigramo na različne stvari, tudi na orodje. Spoznali smo koso in brusni kamen, žago, »ribež« za perilo, grablje, »klepe« in kladivo, lijake, ra-gljo, klarinet, lončeni bas ipd. Ob spremljavi harmonike in drugih instrumentov smo skupaj zapeli nekaj znanih pesmi. Urica skupnega druženja je hitro minila. Na koncu so nas gostje presenetili z domačim pecivom, mi pa smo se jim zahvalili z vizitko ter glasnim ploskanjem. Takšna srečanja nas poleg glasbenih spoznanj bogatijo tudi v smeri medge-neracijskega sožitja in strpnosti. Vzgojiteljici Jasmina Korber in Anja Zajc, Vrtec Braslovče Svet Rastline, ljudje, zelenje ... Vsi smo od tega sveta. Vsi živimo življenje in smo le košček neba. Toda življenje na svetu se drugače odvija, mnogo ljudi je prizadela recesija, eni trpijo zaradi bolezni, drugi ne morejo ostati trezni. Ko pomisliš, kako ljudje smo majhna vrsta, tako krhka, kot noht na koncu prsta, vendar vseeno tako brhka. Pravijo, da svet je lep! Pojdi vanj živet, na krilih neba odletet, ljudi okrog sebe objet! Jan Korošec, 8. c OŠ POLZELA Zgodbe, ki nas učijo - 3. del SVET JE V REDU Ko se prebudite, ko razumete, ko vidite, postane svet v redu. Kar naprej nas vznemirja problem zla. Vem za poučno zgodbo. Deček se je sprehajal po rečnem obrežju. Ugleda krokodila, ki se je ujel v mrežo. Krokodil pravi: »Bodi usmiljen in me osvobodi! Najbrž sem grd, toda to ni moja krivda, veš. Takšen sem prišel na svet. Toda kakršenkoli že je moj zunanji videz, imam ljubeče srce. Zjutraj sem šel iskat hrane za svoje mladiče in sem se ujel v past.« Deček pravi: »Če ti pomagam iz pasti, me boš zgrabil in me ubil.« Krokodil pravi: »Meniš, da bi mogel to storiti svojemu dobrotniku in rešitelju?« Tako je dečka prepričal, da ga je osvobodil mreže, in zgrabil. Ko se je znašel med krokodilovimi zobmi, je deček dejal: »Torej to sem dobil za svoje dobro delo!« Krokodil pa je odvrnil: »Ne jemlji tega osebno, sinko, takšen je pač svet; takšen je zakon življenja.« Deček je oporekal, zato mu je krokodil predlagal: »Bi rad vprašal še koga drugega, ali je res tako?« Deček je videl ptico na veji in je vprašal: »Ptica, ali je to res, kar pravi krokodil?« Ptica pravi: »Krokodil ima prav. Poglej mene. Nekega dne sem priletela domov s hrano za svoje mladiče. Predstavljaj si mojo grozo, ko sem videla kačo, ki se je plazila na drevo, naravnost proti mojemu gnezdu. Bila sem popolnoma nemočna. Kača je požrla moje mladiče, enega za drugim. Obupano sem kričala in vreščala, a bilo je zaman. Krokodil ima prav, takšen je zakon življenja, takšen je pač svet.« »Vidiš?« pravi krokodil. A deček reče: »Naj vprašam še koga drugega.« Krokodil pravi: »Prav, pa daj.« Na bregu je prišel mimo star osel. »Osel, » ga ogovori deček, »slišal si, kaj pravi krokodil. Ali ima prav?« Osel reče: »Krokodil ima čisto prav. Poglej mene. Delal sem in hlapčeval svojemu gospodarju vse življenje, pa mi je komaj dajal jesti. Zdaj, ko sem star in neuporaben, me je spustil in tu tavam po džungli in čakam, da me bo kaka divja zver napadla in naredila konec mojemu življenju. Krokodil ima prav, to je zakon življenja, takšen je pač svet.« »Vidiš? Gremo!« Deček pravi: »Daj mi še eno priložnost. Naj vprašam še kako drugo bitje. Se spomniš, kako dober sem bil do tebe?« Tako je krokodil rekel: »Prav, ampak to je tvoja zadnja priložnost.« Deček zagleda zajca, ki je šel mimo, in ga vprašal: »Zajec, ali ima krokodil prav?« Zajec se je postavil na zadnje noge in rekel krokodilu: »Ali si tako rekel temu dečku?« Krokodil pravi: »Da, sem.« »Počakaj trenutek,« pravi zajec. »O tem se moramo malo pogovoriti.« »Lahko,« pravi krokodil. Zajec nadaljuje: »Kako boš mogel govoriti, ko imaš dečka v žrelu? Spusti ga, tudi on mora sodelovati v pogovoru.« Krokodil pravi: »Zvit si, res! V tistem hipu, ko ga bom spustil, bo pobegnil.« Zajec pravi: »Mislil sem, da si bolj pameten. Če bi poskusil zbežati, ga lahko ubiješ z udarcem repa.« »Prav, » reče krokodil in spusti dečka. V trenutku, ko je bil deček prost, zajec reče: »Teci!« Deček je stekel in ubežal. Nato je zajec rekel dečku: »Ali imaš rad krokodilovo meso? Ali ne bi bili ljudje v tvoji vasi veseli dobrega kosila? Nisi popolnoma osvobodil krokodila, z večino telesa je še vedno ujet v mreži. Zakaj ne bi šel v vas, pripeljal ljudi in imeli bi pojedino.« Deček res stori tako. Gre v vas in pokliče može. Pridejo s sekirami, krepeli in kopji in ubijejo krokodila. Tudi dečkov pes je zraven in ko zagleda zajca, se zapodi za njim, ga ujame in ga zadavi. Deček je prišel prepozno, in ko vidi mrtvega zajca, pravi: »Krokodil je imel prav, takšen je svet, to je zakon življenja.« Ni razlage, ki bi jo lahko podali na vse trpljenje, zlo, muke, razdejanje ter lakoto v svetu!. Nikdar ne boste mogli razložiti tega. Kakorkoli že bi se trudili z našimi verskimi in drugimi teorijami, bi rešitev ostala neznana. Življenje je skrivnost, kar pomeni, da ga naša racionalna misel ne more osmisliti. Zato se morate prebuditi in potem boste doumeli, da ni problem resničnost, ampak vi. De Mello STE IZBRALI SREČO? Dva moža, oba resno bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji, kar je pomagalo odvajanju vode iz njegovih pljuč. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati na hrbtu. Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se o svojih družinah, svojih domovih, službah, kjer sta se vojskovala, in kje vse sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je eno uro sedel ob oknu, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za ta enourna obdobja dni, v katerih je njegov prijatelj razširil njegov svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta. Okno je gledalo na park ob ljubkem jezeru. Race in labodi so se igrali na vodi, medtem ko so otroci po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi ljubimci so se objeti sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice. Velika, stara mogočna drevesa so lepšala pokrajini, v daljavi pa je bilo videti obrise oddaljenega mesta. Ko je mož ob oknu opisoval vse to v dovršenih podrobnostih, je mož na drugi postelji priprl oči in si predstavljal slikovite prizore. Nekega toplega opoldneva mu je mož ob oknu opisoval parado, ko se je premikala ob jezeru. Čeprav drugi mož ni slišal godbe, jo je videl v svojem umu. Tako so minevali dnevi in tedni. Nekega jura je jutranja sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu našla telo moža, ki je mirno umrl v svojem spanju. Razžalostila se je in poklicala bolnišnično osebje, ki je odneslo truplo. Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premestijo k oknu. Sestra mu je z veseljem ustregla in potem, ko je poskrbela, da se je udobno namestil, ga je pustila samega. Počasi, z veliko težav se je mož dvignil na komolce, da bi prvič sam ugledal zunanji svet. Končno je imel možnost sam užiti lepoto zunanjega sveta. Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji. Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog, da je preminuli sosed tako čudovito opisoval stvari v zunanjem svetu. Sestra mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred oknom. Rekla mu je: »Morda je hotel le osrečiti vas.« Epilog: Neizmerna sreča leži v osrečevanju drugih, ne glede na naše lastne razmere. Deljena bridkost se razpolovi, a kadar delimo srečo, se ta podvoji. Če bi se rad počutil bogat, preštej stvari, ki jih denar ne more kupiti. »Danes je dar, zato se imenuje sedanjost.« Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. _SoAilnlsAe^. datin&S MLADI april 2010 23 Na I. OŠ Žalec 374 bralnih značk Dnevi dejavnosti - dnevi zdravja Prejemniki zlatih priznanj od 6. do 9. razreda s predstavniki oddelčnih skupnosti, ravnateljico Tanjo Žgank Meža, mentorji in gostom, Andrejem Rozmanom - Rozo. Nobena novost ni, da žalski šolarji radi berejo. Poleg tradicionalno velikega števila bralnih značkarjev, ki so zvesti knjigam vseh devet let osnovnega šolanja, to potrjuje tudi zelo dober odziv pri projektu »tiho branje«, ki so ga na I. osnovni šoli Žalec vpeljala pred leti. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je sredi aprila potekala zaključna prireditev bralne značke, na kateri so podelili priznanja vsem, ki so vse šolsko leto pridno prebirali knjige in o prebranem poročali svojim mentorjem. Letos je to priznanje prejelo kar 374 učencev žalske šole. Učence, njihove mentorje in goste je na začetku prireditve pozdravila ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Ob tej priložnosti so medse povabili književnika, igralca, lutkarja, skratka vsestranskega umetni- ka Andreja Rozmana - Rozo. Ob koncu prireditve je podelil priznanja predstavnikom oddelčnih skupnosti in zlatim bralnim značkarjem - teh je bilo kar 28. Za prihodnost branja na žalski šoli se res ni bati, saj kljub agresivnemu prodiranju sodobnih medijev v otroški vsakdan knjiga še vedno ostaja domišljijsko zavetje mnogih mladih ljubiteljev pisane besede. T. T. Likovni natečaj in eko bralna značka Ob koncu eko bralne značke na OŠ Braslovče je v okviru projekta Zdrava šola nastala bogata razstava likovnih izdelkov otrok in učencev. Razstava bo na ogled do konca aprila v Občinski knjižnici Braslovče v času odprtosti knjižnice, kjer vas bo prijazno popeljala po razstavi vodja knjižnice Laura Jelen. Razstavljajo otroci iz vrtcev Braslovče, Letuš in Trnava ter učenci od 1. do 3. razreda OŠ Braslovče, POŠ Letuš, POŠ Gomilsko in POŠ Trnava, ki so pod skrbnim vodstvom učiteljic in vzgojiteljic s pomočjo knjig ter didaktičnih vsebin spodbujali k ekološkemu ravnanju in poustvarjanju. Že na začetku šolskega leta so se učenci šol in otroci vrtcev odločili za sodelovanje v eko bralni znački En korak do čistega okolja in tako brezplačno dobili delovni zvezek z enakim naslovom. K sodelovanju na natečaju jih je nagovorila pisateljica Helena Kraljič. Knjige Ekoizražanja braslovških otrok v delavniku se dotikajo ekoloških vsebin in na otrokom razumljiv in enostaven način posredujejo znanje o ekološkem ravnanju, kar je temeljno za ohranitev našega edinega bogastva, našega okolja. Za usvojitev ekološke bralne značke so morali izbrati tri knjige, jih prebrati in rešiti naloge. Vsi sodelujoči bodo nagrajeni z izvodom eko revije Eko velikan in priznanjem. Najboljši eko izdelek oddelka, razreda bo nagrajen in razstavljen v Ljubljani na zaključni prireditvi natečaja za najboljši ekološki in literarni izdelek, ki so bili razstavljeni v slovenskih splošnih knjižnicah. Ko-ordinatorica eko bralne značke Irena Kumer se zahvaljuje vsem sodelujočim na natečaju, likovni pedagoginji Jolandi Petek Tomazin za pomoč pri pripravi razstave in občinski knjižnici, ki je prijazno odstopila prostore. T. T. Problem drog med mladimi Misli Božidarja Eržena, da »kdor se redno smeji in in dosti giblje, si zdravje zagotovi«, vsekakor držijo. A koliko jih res upoštevamo v naglici dogodkov, ki se nam dnevno odvijajo? Na OŠ Šempeter si prizadevamo, da kljub hitremu načinu življenja ostaja čas za naše zdravje. Če slednjega ne bomo negovali, bo naša prihodnost v negotovosti, zato smo letošnjo odo posvetili zdravju - zdravemu načinu prehranjevanja, rednemu gibanju in pozitivnemu mišljenju. Tudi dneve dejavnosti smo začeli na svetovni dan zdravja, in sicer 7. aprila. Vse tri dni so na šoli potekale različne dejavnosti. Prvi dan, v sredo, so učiteljice učencem od 1. do 3. razreda pripravile različne dejavnosti - od zdravega obroka do higi-jene rok in telesa. Četrtošolci so obiskali Sadjarstvo Cestnik v Kaplji vasi, si ogledali sadovnjak in slišali mnogo koristnih informacij o dobrem vplivu jabolk na naše telo. Petošolci so spoznavali med in njegove pozitivne učinke na zdravje, nato v dvojicah izdelovali plakate o čebelah in medu. Šestošolci so obiskali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu ter spoznali, da hmelj uporabljajo tudi v zdravstvene namene. Sedmošolci so se podali na gozdno učno pot nad Jamo Pekel, razgibali svoje telo ter spoznali okoliški habitat. Osmošolci so obiskali Biopark Vrbje, spoznali energetske točke in napolnili svoje telo in misli s pozitivno energijo. Devetošolci pa so v Žalcu obiskali zeliščni vrt in se podučili, katera zelišča so primerna za zdravljenje različnih bolezni, nato pa so se pridružili šesto-šolcem in si ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Četrtek, 8. april, je bil namenjen športni dejavnosti - Gore Utrinek s predavanja Na OŠ Polzela so v zadnjem času zaznali uživanje drog med učenci. O tem so takoj obvestili starše, aktivirali šolski tim sve- tovalnih delavcev ter zunanje institucije. Pripravili so predvsem preventivne ukrepe osveščanja in izobraževanja staršev in otrok ter spodbujanja kakovostnega preživljanja prostega časa. Skupaj z Občino Polzela so v Športni dvorani na Polzeli organizirali predavanje o problematiki drog med mladimi s predavatelji dr. Vesno Vuk Godina, priznano so-antropologinjo in Zlatkom Bla-žičem, svetovalcem v Društvu Srečanje (pomoč odvisnikov in njihovim družinam). T.Tavčar V dneh zdravja na OŠ Šempeter zdravemu gibanju. Mlajši so izvajali aerobiko, jogo smeha ter sprostitvene vaje, starejši pa so se odpravili na okoliški hrib Hom, se nadihali svežega zraka in uživali v toplih pomladanskih sončnih žarkih. Naučili so se pravilno izmeriti srčni utrip, med potjo pa so izvedeli mnogo koristnega o medu in vlogi čebel pri samem procesu pridelovanja medu. Na zadnji dan dejavnosti so se prvošolci odpravili na kmetijo Ušen, drugo- in tretješolci pa so odšli na žalski stadion, kjer so igrali različne športne igre. Četrto- in petošolci so naredili povzetke novih spoznanj in prisluhnili predavanju o zdravi prehrani, motnjah hranjenja ter pozitivni samo-podobi. Šestošolci so spoznali pravilno in varno uporabo zdravil ter pripravili okusen sadni obrok. Sedmo- in osmo-šolci so prisluhnili raznovrstnim predavanjem na temo samopodoba, zdrava prehrana in telesna samopodoba, sprostitev in meditacija, zasvojenost, zdravo prehranjevanje in zdravo hujšanje. Devetošolke so pripravile okusen obrok, za katerega so uporabila vsa živila v prehranjevalni lestvici, ter pripravile manj kalorično sladico, dečki pa so poslušali predavanje o skrivnostnem svetu človeškega genoma ter gensko spremenjeni hrani. Gostili smo mnogo odličnih predavateljev, in sicer zdravnico gospo Jano Govc Eržen, psihologa gospoda Radovana Zupančiča, doktorja biokemije in molekularne biologije gospoda Nejca Jelena, farmacevtko gospo Sašo Sma-jila, višjo medicinsko sestro gospo Marjano Jager, prof. športa, poznavalko in terapev-tko različnih naravnih načinov zdravljenja gospo Savino Vybi-hal ter čebelarja gospoda Aleša Udriha. Polni novih spoznanj smo se trdno odločili, da - kolikor lahko - opustimo slabe razvade in poskrbimo za zdrav način življenja. Zaključna prireditev - Oda zdravju - bo 28. maja 2010 v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer bomo poleg predstavitev dejavnosti gostili tudi znane osebnosti s področja zdrave prehrane, gibanja ter zdravega načina življenja. Nemški pregovor pravi, da je zdravje naše največje bogastvo, dodajamo pa, da življenje brez njega ni vredno popolnoma nič, a vendarle smo le sami tisti, ki se bomo odločili, kaj bomo storili s svojim telesom, kako se bomo prehranjevali in gibali - kako bomo krojili svoje življenje - zdravo in polno ali nezdravo in v stalnih skrbeh, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Barbara Cotič, OŠ Šempeter Taborski osnovnošolci smo v ponedeljek, 22. 3. 2010, prisluhnili predavanju o gorah. Veliko zanimivega in poučnega smo izvedeli od planinke - alpinist-ke Magde Šalamon. Ogledali smo si številne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in Julijske Alpe z najvišjo goro v Sloveniji - Triglavom (2864 m) ter »prehodili« številne poti. Spoznali živalstvo in rastlinstvo gora ter njihovo zaščitenost pred uničevanjem pohodnikov. Ko smo si »nabrali kondicijo« po domačih - slovenskih gorah, so nas posnetki ponesli v Nepal na številne več tisočake in najvišjo goro sveta Mount Everest (8848 m). »Strmina vabi, privlači in preizkuša.« Ogledali smo si varno opremo: planinske čevlje, cepin in dereze ter varovalne vrvi in kline. Izvedeli, da je v gorah Sožitje generacij v Braslovčah prijateljstvo in strpnost med planinci nekaj najpomembnejšega in najlepšega. »Mehkoba topline prijateljevega srca je več kot vreča zlata.« »V strmini preizkušenj boš našel ključ moči.« Mentorica planincev Darja Savinek, OŠ Vransko - Tabor 24 april 2010 SAVINJSKE ZGODBE ^^SaArinis&esjlaline^ Z glasbo za Mateja Poslanstvo koronarnega kluba Alenka Lesjak in Skupina Zaka pa ne s 11. aprila so na Gomilskem pripravili dobrodelni koncert za Mateja Vidoviča, člana glasbene skupine Za'ka pa ne. Pri organizaciji koncerta je sodeloval ženski odbor SDS Žalec, koncerta pa so se udeležili tudi župani občin Tabor, Polzela, Vransko in Braslovče ter žalski podžupan Dani Za-goričnik. Glavna organizatorka koncerta Alenka Lesjak, podjetnica in glasbenica ter Matejeva prijateljica in prijateljica glasbene skupine Za 'ka pa ne, je dejala, da jo je k organizaciji koncerta pripeljala ideja pomagati Mateju, ki se je hudo poškodoval. »Pri tem sem imela v mislih tudi njegovo dobrodelnost, saj je nastopil na približno stotih dobrodelnih prireditvah. Lahko bi rekla, da je s svojim dobrodelnim igranjem opravljal veliko poslanstvo, zdaj, ko se je sam znašel v stiski, pa je prišel čas, da se mu nekako oddolžimo in mu pomagamo, da čim prej okreva, predvsem pa, da si ne otežuje svoje rehabilitacije še s skrbjo, kako preživeti družino.« Usodna nesreča obrnila življenje Nesreča se je zgodila decembra lani na enem od smučišč v Italiji, kjer se je Matej kot velik ljubitelj deskanja na snegu skupaj s tremi prijatelji vozil po belih strminah in si nabiral moči za vsakdanje pleskarsko delo in glasbeno ustvarjanje. Nič kolikokrat se je do zdaj že predajal tovrstnim užitkom na snegu, tokrat pa je usoda hotela drugače. Nesrečen padec mu je v hipu spremenil življenje. Na videz nenevaren in nezahteven zavoj za deskanje se je zanj končal usodno. Ob padcu se je močno udaril v glavo, čelada ga je morda obvarovala pred najhujšim, vendar je bilo njegovo življenje kar nekaj časa pod vprašajem. Zagrnila ga je tema in čas se je zanj kar za nekaj tednov ustavil. Iz Italije so ga pripeljali v Klinični center Ljubljana, njegovo stanje je bilo zelo resno. Kar nekaj tednov je bil v komi in ni vedel zase. Njegovi najbližji, vsi njegovi prijatelji iz ansambla in drugi so trepetali za njegovo življenje. Ko se je po nekaj tednih prebudil iz kome, je zasijalo novo sonce, novo upanje, da bo zmogel zaživeti znova. Začela se je pot dolge rehabilitacije. Iz Kliničnega centra Ljubljana so ga napo- skupno pesmijo za Mateja tili v rehabilitacijski center Soča, zdaj pa je že nekaj časa doma ob svoji hčerki in življenjski sopotnici. Po štirih mesecih od usodnega padca živi in dojema svet okoli sebe z možgansko okvaro, s prizadetim centrom za ravnotežje, kar mu otežuje gibanje. Poleg tega dvojno vidi, težko je dlje časa zbran, težave pa mu povzročata tudi roka in noga. »Tudi ob bistveno izboljšanem stanju najbrž svojega poklica ne bo mogel več opravljati, vprašanje pa je tudi, kako bo z njegovo glasbo, ki mu je pomenila veliko, bila je njegova ljubezen in navdih za ustvarjalnost. Potrebna bo dolgotrajna rehabilitacija, da bo vsaj kolikor toliko normalno zaživel. Vsekakor pa smo optimisti in upamo, da bomo Mateja čez nekaj let spet videli na odru,« pravi Alenka Lesjak. Pleskar in glasbenik Matej je bil pred nesrečo samostojni podjetnik - pleskar. Ko je recesija preplavila svet in državo, tudi njemu ni bilo lahko. Z nesrečo se mu je sesul svet, ostali sta mu le njegova življenjska sopotnica Petra in leto in pol dni stara hčerka Pia, ki jima zdaj ni sposoben zagotavljati normalnega in brezskrbnega življenje. Znašli so se v hudi finančni stiski, ki je prisilila tudi partnerico, da je predčasno prekinila porodniški dopust. Zaposlena je kot frizerka v Ljubljani, hči Pia pa je ta čas, ko mamice ni doma, v vrtcu v Izlakah, saj Matej ne more skrbeti zanjo. Matej je svoje korenine pognal na Polzeli. Ljubezen do glasbe ga je pripeljala tudi v pihalni orkester nekdanje TT Prebold, kasneje je igral v različnih ansamblih, kjer je s svojim klarinetom in saksafonom postal pravi glasbeni virtuoz. Je tudi vokalist in avtor odmevnih skladb lanskoletnega in letošnjega festivala Slovenska polka in valček Kralj ulice in Pridi nazaj. Slednjo so morali prijatelji iz skupine zaigrati brez njega, vendar z mislijo nanj in z željo po čim hitrejšem okrevanju in vrnitvijo v skupino. Matej se je s partnerico pred dvema letoma preselil v Čemše-nik nad Trojanami. Pred nesrečo je bil pravi veseljak, človek, ki je znal držati družbo pokonci, ki je ustregel vsakomur, če je le lahko. Center njegovega življenja je ta čas hči Pia, ob kateri črpa energijo, in seveda Petra, ki skrbi zanj. Ko je sam doma, pa mu družbo dela psička Dina. Življenje se vrti zdaj mnogo počasneje, vendar v veri in upanju, da bo nekoč znova bolje in da bodo iz njegovega klarineta in saksafona znova prihajali čudoviti zvoki in skladbe. Zaradi prevelike psihične obremenitve in ker ga zelo moti hrup, tokrat ni mogel prisluhniti svojim glasbenim prijateljem, ki so igrali zanj in za njegovo družino. Bil pa je z vso hvaležnostjo in z mislimi med njim, ki so bili in ostajajo prijatelji. Pregovor pravi, da v nesreči spoznaš, kdo so pravi prijatelji in ti, ki so ta nedeljski večer igrali zanj, so to nedvomno dokazali. Vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti ta projekt Z glasbo za Mateja, v imenu Mateja, Alenke Lesjak in ansambla Zaka pa ne se iskreno zahvaljujemo. Darko Naraglav Na dobrodelnem koncertu v dvorani Doma krajanov Go-milsko so nastopili: Modrijani, Spev, Marjan Novina, Irena Vrčkovnik, Polka punce, Krajcarji, Navihani muzikanti, Aku-vox, Alenka Lesjak in ansambel Za'ka pa ne. Koncert je povezoval Slavko Podboj. S koncertom in z donacijami so za Mateja zbrali nekaj čez 5000 evrov. Koronarni klub Savinjska dolina Žalec že vrsto let opravlja svoje pomembno poslanstvo in v svoje vrste vključuje ljudi, ki imajo težave z zdravjem srca in ožilja, in tudi tiste, ki se preventivno udeležujejo njihovih aktivnosti. Na svojem občnem zboru v Šempetru so ugotavljali, da članstvo premalo koristi organizirano vadbo in vzdrževanje telesne sposobnosti, kar je osnova delovanja kluba. V preteklem letu je vadba potekala v treh skupinah, vendar se je je udeleževala le polovica članov. Predsednik društva Miha Randl je na zboru pozval člane, da se v večjem številu poslužujejo organizirane vadbe in tako poskrbijo in izboljšujejo svoje zdravje. Telesna vadba je le del njihovih aktivnosti, ki jih izvajajo v svojem okolju. Veliko skrb posvečajo namreč tudi zdravstvenemu izobraževanju in svetovanju, druženju članov ob raznih rekreativnih, kulturnih in drugih priložnostih. V preteklem letu so organizirali predavanje Oživljanje in uporaba AED (defibrilatorja), predavanje Metode sproščanja in predavanje Srčno-žilne bolezni in pripravki naravnega izvora. Poleg tega so pripravili okroglo mizo, na kateri so izpostavili svoje težave in si medsebojno svetovali, kjer pa njihovo znanje ni zadoščalo, jim je priskočila na pomoč strokovna voditeljica dr. Polona Sagadin. Organizirali so pohode, nekateri pa so se udeležili tudi testa hoje na 2 km, ki ga pripravlja CINDI Žalec. Zelo zanimivo je bilo tudi na sedemdnevnem letovanju v Poreču, ki je bilo namenjeno intenzivnim vajam. Poskrbijo tudi za merjenje sladkorja in holesterola. Pripravili so tradicionalni ribiški piknik, kostanjev piknik, izlet v Belo krajino in novoletno srečanje. Lanskoletni program pa so sklenili s skupno vajo vseh treh skupin v OŠ Šempeter. Natop glasbene družine Pogačar Udeležence letošnjega občnega zbora je pozdravil župan Občine Žalec Lojze Posedel, uvodoma pa jih je navdušil nastop glasbene družine Pogačar iz Šempetra, ki jo sestavljajo mama Metka in trije otroci, 7-letna Neža, 10-letni Nace in 15-letni Nejc. Ivica Cvikl je predstavila dve pesmi iz svojih dveh pesniških zbirk. Predsednik Miha Randl pa je povedal, da bodo tudi v tem letu opravljali podobno delo kot lani. Trudili se bodo, da bo telesno vadbo in druge aktivnosti obiskovalo čim več njihovih članov. Poskušali bodo organizirati še kakšno predavanje več, radi pa bi pripravili delavnico teoretične in praktične priprave zdrave prehrane. V okviru izobraževanja bo tudi v prihodnje na prvem mestu oživljanje in uporaba defibrilatorja in to za ciljne skupine, ki bodo lahko pomagale njim in drugim, torej za mlajšo generacijo in najbližje svojce. D. N. Edinstvena harmonika Štefan Frece Glasbenik in podjetnik Štefan Frece iz Liboj se od letos ponaša z edinstveno harmoniko na svetu. Pred javnostjo je z njo prvič zaigral v nedeljo, 11. Presenečenje za zlato poroko Kristina in Janko Šošta-rič iz Braslovč sta pred dnevi praznovala zlato poroko. Za slovesnost so poskrbeli njuni domači. Vse je bilo v znamenju presenečenja, saj zlatoporočenca zaradi svoje skromnosti nista načrtovala nobenega velikega slavja, razen skromnega kosila. Njuni najbližji pa se s tem niso povsem strinjali. Zlatoporočno maša je v kapeli v župnišču opravil domači župnik Milan Gosak, obred civilne poroke pa v domačem vzdušju v Rečici ob Savinji matičar Jernej Plankl iz Zgornje Savinjske doline. Kristina in Janko izvirata iz kmečkih družin, Kristina z Goričkega, iz vasi Motovilci v Prekmurju, Janko iz Slovenskih goric, natančneje iz Juršinc. Njuna skupna pot se je začela v Kopru, kjer sta se spoznala kot delavca na posestvu. Trdo in težko delo na zemlji in njuno skupno življenje ju je ohranilo vesela in zavzeta še danes. Po nekaj letih dela v Kopru ju je pot vodila na kmetijsko posestvo Žovnek. Želja po lastnem domu je bila velika in tako sta uspela kljub skromnim plačam kupiti starejšo hišo v Braslov-čah in jo tudi v celoti obnoviti. Na tem naslovu v Braslovčah živita še danes, med ljudmi sta poznana Janko kot neumorni gasilec, upokojeni šolski hišnik in vinogradnik, saj vendarle izvira iz vinogradniških krajev, Kristina pa kot marljiva šolska čistilka in gospodinja. To potrdi tudi njunih pet vnukov. Starejša Jaka in Matic sta bila tudi poročni priči, mlajši vnuki, Andreja, Andraž in Martin, pa so zavzeto sodelovali pri obredu. Njuna želja je, da bi bila zdrava in da bi lahko še naprej pomagala domačim, sosedom in prijateljem. T. Tavčar Zlatoporočenca Šoštarič s svojimi aprila, na praznovanju v čast svojemu sinu Štefanu, ki je bil ta dan pri birmi v domači cerkvi sv. Neže v Libojah. Posebnost njegove harmonike je večplastna. Častitljiva je njena starost, saj ima že več kot petdeset let. Nanjo je kar nekaj časa igral Slavko Avsenik - legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, ki je harmoniko pred davnimi leti prodal v Nemčijo. Lani je prišla v roke Frecetu, ki jo je odkupil od nemškega lastnika. S harmoniko HOHNER Morino 5 M je Slavko Avsenik razveseljeval slovensko in tuje občinstvo. Štefanu Frece-tu se je porodila ideja o predelavi harmonike. Harmoniko je iz klavirske predelal v kromatično, kar pomeni, da ima namesto klavirskih tipk zdaj gumbe. Predelava je trajala približno pol leta, pri čemer mu je pomagala celotna ekipa, ki izdeluje njegove harmonike. Uglasbil jo je brat Vinko. Predelana harmonika ima zdaj 47 glasov. Spremenjena je tudi njena zunanja podoba. Frecetovi otroci, po domače Kralovi, med katerimi je najstarejši sin Štefan, imajo dolgoletno glasbeno tradicijo, saj je bil glasbenik že njihov oče. So velika družina glasbenikov in pevcev, s poroko hčerke Milene se jim je pridružil še Miro Klinc, ki ima svoj ansambel, v katerem prepevata tako njegova žena kot hčerka, je pa tudi velik humorist, poznan kot Klobasekov Pepi. Med našim obiskom nam je v šali povedal, kako ga je bolelo srce, ko je videl, da Štefan reže izvrstno Avsenikovo harmoniko. Vsekakor mu je bil to velik izziv, ki je bil vreden truda in časa. Ne glede na predelavo je bila in ostaja to harmonika, ki je v rokah Slavka Avsenika obšla svet in s svojimi glasovi razveseljevala mnoge ljubitelje narodno-zabavne glasbe. D. Naraglav SAVINJSKE ZGODBE april 2010 25 Pomoč starejšim in invalidnim Ustvarjalnost zdaj tudi v knjigah Predsednica Ivana Zavšek V Sloveniji obstaja kar nekaj društev, ki pomagajo starejšim in invalidnim osebam vseh starosti. Eno od teh je tudi društvo Alegra Celje, ki deluje v občinah celjske regije. Prisotno je tudi v Spodnji Savinjski dolini, saj v Šempetru živi ustanoviteljica društva Ivana Zavšek. Z njo smo se pogovarjali o delu njihovega društva in dejavnostih, ki jih izvajajo prostovoljci v okviru njihove organizacije. Društvo Alegra Celje je bilo ustanovljeno leta 2002 z namenom pomagati invalidnim otrokom in njihovim staršem. Uspešno so predstavili svoje delovanje izven naših meja, tudi s kulturno dejavnostjo invalidnih otrok, in tako postajali vse bolj prepoznavni in zaželeni. Pozneje so svojo prostovoljno dejavnost razširili in nudili pomoč starejšim in vsem invalidnim osebam ne glede na starost. »Ciljna skupina našega delovanja so ljudje z nizkimi prihodki, ki ne zmorejo plačevati storitve pomoč na domu. S svojimi prostovoljci, ki so strokovno usposobljeni, pomagamo kolikor lahko. Ljudje so izjemno ranljivi, posebno tisti, katerih življenjske okoliščine niso v normalnih čustvenih odnosih s svojci. S takšnimi primeri se pogosto srečujemo, kar prevečkrat. Najbolj so temu izpostavljeni ljudje s težjimi obolenji, ki so razpeti med bolnišnico in domom,« poudarja predsednica društva Alegra Celje Ivana Zavšek. Program dejavnosti društva in dela prostovoljcev je zelo širok. Zajema celodnevno varstvo oseb v trajanju 16, 8 ali manj ur. Društvo zagotavlja spremstvo starejših ali invalidnih oseb do zdravnika ali v bolnišnico, organizirajo tudi prevoze. Poskrbijo za ureditev stanovanja ali hiše, od čiščenja in pleskanja do manjših notranjih popravil. Uredijo tudi živo mejo, pokosijo travo in opravijo vrsto drugih zunanjih del. Pomemben del njihove dejavnosti so tudi administrativno pravne storitve. Poleg prostovoljnega dela opravljajo tudi dejavnosti in usluge, ki so delno plačljive. V to sodi tudi program masaž, ki jih izvajajo posebni terapevti, ki izvajajo refleksno masažo stopal, klasično masažo, stolno masažo hrbta in energijsko masažo. Ivana Zavšek nem je povedala, da je njihovo društvo zdaj že kar inkubator za širjenje projekta za pomoč na domu v druga slovenska okolja, kar jo še posebej veseli in ji potrjuje, da je naredila nekaj dobrega tudi za starejše in invalide. Uspešno sodelujejo z ZD Žalec, še zlasti s patronažno službo, česar je zelo vesela. D. N. Po 65 letih ponovno skupaj Nekdanji učenci, ki so septembra 1945 prvič sedli v osnovnošolske klopi v Bra-slovčah, so se pred kratkim V spomin na jubilej srečali na 65-obletnici tega dogodka. Takrat jih je prvi razred obiskovalo 32, srečanja pa se jih je udeležilo 15. To srečanje ni bilo njihovo prvo, odkar so zapustili osnovnošolske klopi, a so imeli kljub temu veliko dela z obujanjem spominov. Tudi po tolikih letih so se od srca nasmejali, kot takrat, ko so bili še otroci. Drug drugemu so hiteli pripovedovati o takratnih doživljajih. Vsekakor jim je srečanje napolnilo baterije in sklenili so, da se ob letu ponovno snidejo. T. T. Lastovka ob visokem jubileju Rozalija Vidmajer iz Založ pri Polzeli je te dni praznovala 90. rojstni dan. Ob njenem visokem jubileju so jo obiskali podžupan Občine Polzela Jože Ku-žnik, v imenu DU Polzela Gertruda Terčak in Milena Kovač, predsednica KO RK Olga Hočevar in v imenu Župnijske Karitas Nevenka Jelen. Rozalija je bila obiskovalcev zelo vesela, še posebej pa se je razveselila pevcev Kvinteta Lastovka. Tudi sama je kar nekaj let prepevala v cerkvenem zboru in zboru pol-zelske KUD. Rodila se je v Virštanju v številni družini Bevc in odraščala v družbi štirih sester in treh bratov. Tukaj je tudi obiskovala prvi razred osnovne šole, od drugega razreda dalje pa šolo na Pol- zeli. Leta 1946 se je poročila z Rudijem Vidmajerjem in naslednje leto povila sina Danija. Zaposlila se je v tovarni nogavic na Polzeli, kjer se je tudi upokojila. Njeni domači in tisti, ki jo poznajo, jo opisujejo kot dobro, ljubeznivo in rahločutno, vedno pripravljeno pomagati. Njene ljubezni so še vedno lepo Občinska knjižnica Prebold je v prostorih preboldskega hotela pripravila bralni večer. Večer z naslovom Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad je bil posvečen knjigam Preboldčanke Marije Ane Petek, rojene Kač. Pesmi in zapisi, ki so nastajali od njenih otroških let, so s pomočjo družine izšli v sedmih knjigah, od tega sta dve zbirki pesmi za otroke namenjeni širšemu krogu bralcev. Kot je povedala knjižničarka Nuša Dvoršek, tudi sorodnica družine Kač, Marija Ana Petek vse življenje piše pesmi in druge zapise, za katere dobiva ideje iz povsem vsakdanjega življenja in opazovanja narave. Njene zapise na številnih lističih so končno uredili in s pomočjo celotne družine, ki je poskrbela za ilustracije in oblikovanje, v samozaložbi izdali kar sedem knjig. V knjigi Spolzka pot Marija Ana opisuje svoje življenje. V knjigi so opisana vsakoletna srečanja rodbine Kač na sveto Ano. Knjiga Spomini ostanejo je posvečena Marijinemu bratu, že pokojnemu uglednemu duhovniku Janku Kaču. V knjigi je objavljenih tudi nekaj njegovih pridig. Poleg tega je izšla Kronika Kačeve rodbine z izvirnimi dokumenti, knjigo Za moje drage pa je Marija Ana posvetila svojima otrokoma Daniju in Jolandi ter vnukom Tini, Lini in Luki. Vse te knjige so namenjene zgolj družini, čeprav imajo zaradi izjemnih življenjskih poti nekaterih pripadnikov Kačeve rodbine tudi veliko domoznansko vrednost. Zagotovo pa sta obogatitev mladinske literature zbirki otroških pesmi Za naše najmlajše. S prijatelji Šest še Marijo Ano Petek (v sredini) poleg tekstov veže iskreno prijateljstvo Eno je ilustrirala kar avtorica pisatelja, novinarja in urednika sama, drugo pa njena hčerka, ki je učiteljica likovne vzgoje. Pesmi odlikuje lep in preprost jezik, s pomočjo prizorov iz vsakdanjega življenja, zlasti iz narave, pa Marija Ana najmlajše uči o mnogih življenjskih resnicah. Kot je povedala na predstavitvi, zelo rada daje nasvete. Zdaj so zanje tudi vnuki skoraj preveliki, pa mimogrede da kakšen nasvet, na primer pajku ali sraki, in ga nato zapiše v pesmici. Pesmi je še veliko, zato že pripravljajo izdajo nove pesniške zbirke. Za urejanje in oblikovanje vseh knjig, ki so izšle v samozaložbi, je poskrbel mož Viljem, ki ga je Marija Ana spoznala že pri svojih šestnajstih letih. Kot je bilo večkrat poudarjeno na predstavitvi: vseh teh knjig ne bi bilo, če ne bi bilo ustvarjalnosti in talenta vse družine, zlasti pa tiste močne povezanosti, zaradi česar je tudi brat Marije Ane Janko Kač raje odšel domov k sestri na kosilo kot na kosilo s škofom. Od kod nadarjenost za pisanje, ni dvoma - Marija Ana je namreč nečakinja znanega savinjskega Janka Kača, pa tudi njen oče Anton je imel izjemno življenjsko pot. Še preden si je ustvaril družino, je 20 let živel v Ameriki, zanj je bilo značilno, da je zelo veliko bral, bil pa je tudi župan takratne občine, ki se je imenovala Šempa-vel. Umrl je, ko je bila Marija Ana kot najmlajša izmed treh otrok stara komaj leto dni. Od takrat je za družino in kmetijo skrbela mama sama, ki je otrokom privzgojila skromnost, občutek za sočloveka, predvsem pa spoštovanje do družine in slovenstva. Marija Ana Petek piše tudi tekste za skladbe. Teksti so izjemno duhoviti, prepevajo pa jih ljudski pevci Prijatelji Šest še iz Šešč. Pet so jih že posneli, tri pa so še v pripravi in bodo izšle na njihove peti zgoščenki konec tega leta. Prav ljudski pevci so polepšali bralni večer, saj so k petju pritegnili ne le pesnico, ampak vse zbrane. Veselje pa se je nadaljevalo tudi ob pogostitvi, za katero so (poleg članov družine Kač-Petek) poskrbele preboldske podeželske žene. K. R. Srebrni jubilej DU Šempeter okolje, rože, pesem, ki jih je včasih tudi sama pisala, in seveda njeni domači, ki jih ima zelo rada. Z veseljem se je družila s svojimi vrstniki, rada je hodila na izlete in tako spoznavala svojo domovino, zdaj pa jo bolezen pri tem omejuje, a ji ne more vzeti vsega, kar jo dela tako priljubljeno. T. T. Jubilantka s svojimi obiskovalci Letošnje leto je za Društvo upokojencev Šempeter jubilejno, saj zaokrožuje 25-letnico svojega delovanja. Pred časom so se člani društva zbrali na svojem jubilejnem občnem zboru. Pospremil ga je nastop njihovega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Mateje Zvonar Kandare. V nadaljevanju so prisluhnili poročilom o delu društva, ki trenutno šteje 509 članov, od tega 337 žensk in 172 moških. Predsednik društva Franjo Divjak je povedal, da so bili tudi v preteklem letu zelo uspešni na vseh področjih njihovega delovanja, ki ga poleg upravnega odbora vodijo in usmerjajo posamezni odbori. Vodstvo se je redno sestajalo, kar je tudi omogočalo pravočasno dogovarjanje o aktivnostih odbora za pripravo izletov in prireditev, odbora za delovanje na področju športa, rekreacijo in pohodništva, odbora za humanitarne in kulturne dejavnosti ter o organizaciji in izpeljavi akcij, pripravljenih na pobudo občine in krajevne skupnosti. Na humanitarnem področju je društvo tudi lani sodelovalo pri organizaciji srečanja starejših krajanov. V domovih starejših občanov ali na njihovem domu so obiskali 49 svojih članov in jim polepšali božično-novoletne praznike. Na zboru je predsednik izrazil obžalovanje, ker jim v društvu nikakor ne uspe začeti projekt Starejši za starejše, ki ga spodbujata republiška in pokrajinska zveza društev Priznanje ZDUS je tokrt prejel tudi predsednik društva Franjo Divjak (v sredini) upokojencev. Sicer pa so vidni rezultati na področju športa, o katerih je spregovoril vodja odbora za šport in rekreacijo Ciril Jelen. Lani so se udeležili dvanajstih meddru-štvenih tekem in olimpijade na Ponikvi. Skupaj so osvojili enajst pokalov, poleg tega še štiriindvajset zlatih, enainštirideset srebrnih in štirideset bronastih medalj. Moška ekipa je osvojila tudi prehodni pokal za skupne dosežke v tekmovanjih Zveze DU Občine Žalec. Z drugim mestom v skupni razvrstitvi pa se ponaša tudi ženska ekipa in njihovo društvo je bilo lani najuspešnejše društvo v občinski zvezi DU Žalec. Tudi v tem letu se bodo trudili biti čim boljši, saj si želijo ponoviti uspeh lanskega leta. Delo društva bo potekalo po ustaljenem redu in tudi letos ne bo manjkalo pohodov, izletov, športnih in drugih srečanj upokojencev, sodelovanja s krajevno skupnostjo, z občino in drugimi organizacijami. Med izleti tokrat izstopa štiridnevni izlet v BiH, kjer bodo obiskali Sarajevo, nekdanja olimpijska prizorišča in tudi kraje, ki jih je zaznamovala II. svetovna vojna. Sodelovali bodo v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Na jubilejnem občnem zboru so podelili priznanja enajstim članom z dolgoletnim stažem. Ob tej priložnosti so podelili tudi dve priznanji Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejela sta ga Ignac Štor-man in predsednik društva Franjo Divjak. Jubilejnega občnega zbora se je udeležilo tudi več gostov, ki so pohvalili delo društva in čestitali nagrajencem. Med njimi tudi podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik in predsednik Zveze DU Občine Žalec Ivan Jelen. D. N. 26 april 2010 NASA DEDIŠČINA Spominska slovesnost in nov prapor Jubilejno leto Krvavičnikovi-Kudrovi med svojim nastopom ob zaključku slovesnosti V nedeljo, 18. aprila, je bilo na obrobju šmiklavških hribov zelo slovesno. Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Tabor je namreč pri domačiji Zgornji Krva-vičnik, kjer je na hiši spominska plošča z napisom, da so 4. septembra 1941 okupatorji odpeljali štiri brate, Cirila, Franca, Antona in Staneta, in jih ustrelili kot talce, neznana usoda pa je doživela tudi brata Alojza, organizi- rala slovesnost in tovariško srečanje. Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Tabor vsako leto aprila, ob občinskem prazniku, organizira spominsko srečanje ob kakšnem spomeniku ali spominskem obeležju v občini. Ob tej priložnosti so letos razvili tudi nov društveni prapor. Skupina udeležencev se je izpred nekdanje šole v Lokah na pot podala peš, drugi »Kudrova, po domače Krvavičnikova domačija leži pod vznožjem Čemšeniške planine, nedaleč od sedla, ki jo loči od zgodovinsko znane Krvavice. Od sv. Lenarta na Vrheh do Krvavičnika je približno pol ure hoda. Ta del je pred drugo svetovno vojno spadal v Občino Sv. Jurij ob Taboru. Kakor vse druge v bližnji okolici je bila tudi Krvavičnikova kmetija med manjšimi, takimi, da so na njih le redko katero leto pridelali dovolj kruha za družino, zlasti še, če je bila družina velika. Pri Krvavičnikovih je takrat gospodarila precej priletna mati, ki je bila že dolga leta vdova. Vse do nesrečnega 4. septembra 1941 je bilo pri njej vseh šest sinov: Ciril, Franc, Anton, Lojze, Stanko in Leon. Mati je bila izjemno nadarjena za glasbo in je s sinovi tudi štiriročno igrala klavir, ki so ga imeli doma. Ob nedeljah je večkrat igrala na orgle v cerkvi na Sveti Planini. Sin Stanko je hodil na delo v trboveljski rudnik in tam spoznal rudarje, ki so že poleti odšli v hribe, v ilegalo. Krvavičnikova kmetija je takrat nudila zavetje pretežno borcem Revirske čete. Glavnino te čete so po dobrem tednu taborjenja na Vrheh v okolici sv. Lenarta napadli Nemci in deloma razbili, dva ranjena partizana pa sta se takrat zatekla h kmetu Andreju Zakonjšku, po domače Pošebalu. Vendar so Nemci na svojo stran pridobili mlajšega bivšega partizana, ki je postal ovaduh in ta je izdal pogumno in ponosno Krvavičnikovo srce: 4. septembra 1941 je zlorabil njihovo zaupanje in v gotovo smrt poslal štiri Krvavičnikove sinove, Lojzetu pa je uspelo med potjo zbežati, se priključiti partizanom in je padel neznano kje. Nekaj mesecev kasneje so aretirali tudi priletno mater Nežo. Nemci so prizanesli le najmlajšemu Leonu, ki ga takrat ni bilo doma,« se je v knjigi Taborski kresovi spominjal te družine, ki je izgubila kar pet sinov, naš rojak Rado Zakonjšek - Cankar. so se pripeljali. Prisluhnili so kulturnemu programu, v katerem so sodelovali Teja Goropevšek, Nina Kreča, Andrej Turnšek, Maja Leskovšek, Moški pevski zbor Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor ter Peter in Bojan Kuder. Navzoče je pozdravil predsednik Krajevnega odbora NOB Tabor Jure Matko, ki je skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijanom Turičnikom slovesno razvil nov društveni prapor, ki ga je prevzel praporščak Jože Matko. Zbrane je nagovoril tudi gost Svemir Vilovič, član odbora Saveza antifašista grada Korčula, ki je poudaril takratni skupni upor Hrvatov in Slovencev proti okupatorju. V imenu Občine Tabor je zbranim spregovoril tudi podžupan Občine Tabor Janko Drča. Za prijetno vzdušje je v nadaljevanju poskrbel Bojan Kuder s svojim ansamblom. D. N. Pretekli mesec so se v Hmeljarskem muzeju Žalec zbrali člani predsedstva Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, vodje komisij in nekateri gostje in pregledali opravljeno delo v letu 2009 ter potrdili program za letos. Posebna pozornost bo namenjena 20-letnici neoddaje orožja TO Jugoslovanski armadi. Osrednjo slovesnost tega jubilejnega dogodka, ki bo 20. maja v Domu II. slovenskega tabora Žalec, pa bodo združili s tradicionalnim srečanjem vseh treh veteranskih organizacij. Na razširjeni seji je predsednik ZVVS Adi Vidmajer poudaril, da smo lahko ponosni, saj je bila takratna žalska občina med redkimi občinami, ki so se zoperstavile ukazu Republiškega štaba TO in niso oddale orožja. Temu se je odločno zoperstavil tudi Adi Vidmajer, ki je bil takrat komandant 81. območnega štaba TO. Adi Vidmajer je izrazil zado- Iz razširjene seje predsedstva, kjer so precej voljstvo in se zahvalil županom in občinam Spodnje Savinjske doline, ki ne pozabljajo na tisti čas in pomagajo pri delovanju njihove organizacije. Lani sta bili soorganizatorici dveh njihovih prireditev občini Vransko in Prebold, prejšnja leta pa tudi vse ostale spodnjesavinjske občine, ki so gostile družine, ki so hranile in čuvale neoddano orožje in sodelovale pri tradicionalnem srečanju vseh treh veteranskih organizacij (ZVVS, Sever in NOB). besed namenili jubilejnemu letu Adi Vidmajer je poudaril, da je velik del njihovega programa športno naravnan, kar pomeni, da posvečajo veliko pozornost športnorekreacijski dejavnosti svojih članov. Ponašajo se z izvrstnimi rezultati z različnih veteranskih tekmovanj, kar jih uvršča med najboljše veteranske organizacije v Sloveniji. Zelo uspešni so v streljanju, šahu in ribištvu, saj so osvojili že lepo število prvih mest in tudi prehodne pokale. D. Naraglav V znamenju 65-letnice osvoboditve Devetega maja bo minilo 65 let od konca II. svetovne vojne. V počastitev teh dogodkov bodo pripravili vrsto spominskih slovesnosti, osrednja pa bo 8. maja v Ljubljani. Organizatorji pričakujejo vsaj 10.000 udeležencev iz vseh območnih in krajevnih združenj za vrednote NOB. Z najmanj tremi avtobusi se bodo te slovesnosti udeležili tudi članice in člani Območnega združenja ZZB za vrednote NOB Žalec, ki ga vodi Marijan Turičnik. To pa je le del obsežnega programa dela Območnega združenja v tem jubilejnem letu, ki so ga potrdili na svoji redni letni skupščini v dvorani društva upokojencev v Grižah. Že dan po osrednji proslavi v Ljubljani bo namreč velika slovesnost v Letu-šu, kjer je 9. maja 1945 prišlo do predaje velike nemške armade za Ob 60-letnici spomin že živi V dneh ko I. OŠ Žalec niza prireditve, posvečene 430-letnici šolstva v Žalcu, katerih vrhunec bodo obe- ležili jeseni, nam je Branko Kert iz Gotovelj poslal fotografijo, ki spominja na 60-letnico nižje gimnazije v Žalcu. Na fotografiji so dijakinje in dijaki 1. a-razreda leta 1950. Razrednik je bil Drago Predan. L. K. jugovzhodno Evropo generala Lehra. Teden dni kasneje se bodo številni zbrali na Poljani, kjer so potekali zadnji boji II. svetovne vojne. V nedeljo, 30. maja, pa pripravljajo tradicionalni pohod Stari pisker-Gozdnik in spominsko slovesnost pri spomeniku ustreljenih talcev. Skupaj z veterani vojne za Slovenijo in drugimi občani bodo 21. maja proslavili tudi 20-letnico neoddaje orožja Teritorialne obrambe JLA. Sicer pa bo dokaj pestro vse leto. Podali se bodo na Podljubelj in se spomnili osvoboditve taboriščnikov, na Komelju v Avstriji bodo obudili spomin na padlo Do-mnovo četo in se poklonili spominu na legendarno XIV. divizijo na Graški Gori - gori jurišev. Na Čreti bodo 2. oktobra obudili spomin na legendarno frontalno bitko I. Štajerskega bataljona. Na skupščini, ki so jo uvodoma s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Griže, reci-tatorka Olga Markovič in citrar Božo Trnovšek, pa je predsednik območnega združenja Marijan Turičnik podal tudi ostale smernice delovanja združenja in krajevnih organizacij. Pri tem je poudaril spomeniško varstvo in spomnil na 132 spomenikov in spominskih obeležij na območju Spodnje Savinjske doline. Poudaril je tudi delovanje organizacije na socialnem področju, zelo pomembno je vključevanje novih članov v organizacijo. Lani pri tem niso bili najuspešnejši, saj so medse sprejeli bistveno manj članov kot leto prej, se pa na osnovi podatkov z letošnjih občnih zborov krajevnih organizacij to stanje izboljšuje. Zelo prizadevni so bili v Krajevni organizaciji Šempeter, kjer so sprejeli 21 novih članov. Ob koncu leta so v območni organizaciji zabeležili 1134 članov. Tokratna skupščina je bila tudi volilna. Predsednik še Predsednik Marijan Turičnik med podajanem programa dela za letošnje jubilejno leto naprej ostaja Marijan Turičnik, podpredsednik pa Viljem Petek. Njuna desna roka bo tudi v prihodnje tajnica Anka Bračko. Skupščine se je udeležilo nekaj gostov, med njimi tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Pokrajinskega odbora ZB za vrednote NOB Celje Stane Mele, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Adi Vidmajer, predsednik Veteranskega društva Sever - odbora Žalec Rado Ga-šperič, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in drugi. D. Naraglav Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si www.sloveniapropertyatrij .si Celje | Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 Celje - Podjavorškova ulica, 2,5 sobno stanovanje v urejenem bloku, 6. nadst., balkon. Prodaja se z opremljeno kuhinjo in kopalnico. Parkirno mesto urejeno z dvižno rampo. Cena: 89.000 Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si POLZELA - nasproti Tuša, 1 sobno opremljeno stanovanje v 3. nadstropju, ki sestoji iz sobe, kuhinje z jedilnico, kopalnice, hodnika, shrambe in kleti. Obnovljena kopalnica, okna in streha. Cena: 46.000 € Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si ŠEMPETER - samostojna in vzdrževana stanovanjska hiša, komunalno in sicer povsem opremljena, v lepem in mirnem okolju manjšega zaselka z zasajeno in ograjeno parcelo, nedaleč od središča kraja, šole, trgovine, pošte in ostale bivalne infrastrukture. Cena: 260.000 € Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si DRAMLJE - zazidljiva parcela velikosti 1600 m2, na lepi sončni in ekskluzivni legi ob gozdu, na robu manjšega naselja, za namen izgradnje ene ali dveh stanovanjskih stavb, šola in trgovina v neposredni bližini kot tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura. Cena: 80.000 € Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si _SciAilnlsAe/. datineA NAGRADNA KRIŽANKA april 2010 27 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: OKROGLI-MUZIKANTI-MODRIJANI-KLOBASEKOV-PEPI-BORIS-KOPITAR-ANSAMBEL-BRANETA-KLAVŽARJA. Izžrebani nagrajenci: 1. Luka Rehar, Pod smrekami 7, Šempeter; 2. Helena Umek, Levec 95, Petrovče; 3. Anica Jeršič, Polzela 106 b, Polzela. Nagrajenci prejmete nagrade v tajništvu Občine Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je INTEGRA KUZMIN, k. d., Pongrac 76 d, Griže - PE BIKESHOP Šempeter, Rimska c. 70. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec do 9. aprila 2010 (dopisnic poslanih po tem datumu pri žrebanju ne upoštevamo). P GRAWE Zavarovalnica d.d. GRAWE AVTO Vaše avtomobilsko zavarovanje z večjim popustom! GEODETSKE MERITVE A PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ 39HKEI £ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, ^ KATASTER KOM. NAPRAV, ^ N , J- " •■ m\. MERITVE ZA PR0JEKTIV0, , ' _ INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Zavarovalnica na Vaši strani. Slandrov trg 20, Zalee, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si G m^drciTOčKA ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA Claudia Hočevar s.p. Rimska cesta 98a, 3311 Šempeter Tel.: 03/620 81 52 - GSM: 031/381 490 28 april 2010 ŽIVIMO Z ZEMLJO Llt/UMS 'V' Šempetrski ribiči zelo dejavni Pravi čas za samonapeljavo bobka Z zbora ribičev Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini sodi med večje v Sloveniji, tako po številu članstva kot po delavnosti. Vanjo je vključenih 232 članov s širšega območja Savinjske doline. Na letnem zboru, v njihovem Ribiškem domu pri ribniku v Preserjah, so pregledali uspešnost lanskoletnega dela in si zadali nov program dela. Kot je razvidno iz poročil predsednika Zdenka Maka in gospodarja Draga Vrečarja, so lani opravili za izlov rib in vlaganje v gojitvene potoke 739 prostovoljnih delovnih ur in prevozili 830 kilometrov. Na gospodarskem področju so izpolnili načrtovano pri vlaganju rib in odlovu v gojitvenih potokih. Tako so lani uspešno izvalili 600 tisoč zaroda podusti in 100 tisoč zaroda potočne postrvi. Vrednost vseh vloženih rib presega 30 tisoč evrov. Uspešen j e bil tudi športni izlov. Na tekmovanjih sta dve ekipi nastopili v državni ligi B, Mitja Blatnik pa je postal regijski prvak. V državno reprezentanco v športnem ribolovu, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu, se je uvrstil tudi njihov član Aljoša Kupec. Svoje delo je uspešno opravila tudi čuvajska služba, več časa so porabili za odganjanje kormoranov ter za štetje in evidentiranje sive čaplje, ki postaja skoraj večja nadloga kot kormoran in hudo redči ribji ži-velj v gojitvenih potokih. Komisija za delo z mladimi je pripravila več tekem osnovnošolcev in ribški tabor, komisija za varstvo okolja pod vodstvom Martina Vošnjaka pa dopolnjuje kataster onesnaževalcev in evidentira divja odlagališča. Prvič so letos plačali 3.500 evrov za koncesijsko dajatev državi in s tem obdržali v upravljanju vse vode, s katerimi so upravljali že do zdaj. Težave pa imajo pri izvajanju pomembne naloge, ki jim jo nalaga zakon na področju ribiške čuvajske službe. Država je namreč število čuvajev omejila na osem, kar je premalo za nadzor vseh voda, ki jih imajo v upravljanju. Na tako dodelitev so se že pritožili in upajo na uspešno rešitev. Tudi v tem letu si bodo prizadevali, da bodo v gojitvene potoke vložili čim več rib in da bodo obrežja ribnikov in rek čista. T. Tavčar Ob spoznavanju gob tudi učna pot Predsednik Franci Uratnik (prvi z leve) se Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki združuje 288 članov iz različnih krajev Savinjske doline in tudi od drugod, je eno najbolj množičnih in delovnih v Zvezi gobarskih društev Slovenije. Za uvod v peti občni zbor so prisluhnili predavanju Antona Polerja, znanega miko-loga iz Maribora, ki je govoril o gobah spomladi. Predsednik društva Franci Uratnik je na občnem zboru povedal, da so z opravljenim delom zadovoljni. V tem letu so se najbolj posvečali izo- zahvaljuje za priznanje braževanju članstva na področju mikologije, predvsem spoznavanju gob in njihove uporabnosti. Sodelovali so na sejmu Turističnega društva Občine Polzela, pripravili razstavo in organizirali pet ekskurzij. Veliko število članov se je udeležilo spomladanske čistilne akcije, vzorno pa je bilo tudi sodelovanje z OŠ Polzela in POŠ Andraž. Obiskali so žalske upokojence in stanovalce Doma upokojencev na Polzeli. Kar s tremi avtobusi so se odpeljali spoznavat Prlekijo, za konec leta pa so pripravili novoletni gobarski ples. Letošnje aktivnosti bodo podobne lanskim. Organizirali bodo tečaje, predavanja in ekskurzije na različne teme, na primer določanje vrst gob, spoznavanje novih vrst gob s poudarkom na zavarovanih gobah, najpogostejše zamenjave užitnih s strupenimi gobami in seznanjanje z nevarnostmi v gozdu. Nadaljevali bodo s projektom učne poti Spoznajmo gobe ob poti, pripravili dva enodnevna kuharska tečaja o gobjih jedeh, skrbeli in preverjali bodo izvajanje kodeksa o gobarjenju, se udeležili čistilne akcije Očistimo Slovenijo ... Dogovorili so se tudi, da bodo svojim starejšim članom, posebno bolnim in tistim, ki pri aktivnostih ne morejo več sodelovati, namenjali kar največ pozornosti. Za prizadevno delo v društvu sta posebno priznanje prejela tajnica društva Marta Ura-tnik in predsednik društva Franci Uratnik. T. Tavčar + 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57 DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Napeljava poganjkov hmelja na vodila je zelo pomemben agrotehnični ukrep. Kakovost izvedenega ukrepa vpliva tako na količino kot na kakovost pridelka. Zato vsem hmeljarjem priporočamo, da ta ukrep opravijo zelo natančno, brez nepotrebnega hitenja in površnosti. Pred napeljavo, ko poganjki dosežejo višino 15-30 cm, je čas za predhodno čiščenje hmeljnih rastlin, pri katerem odstranimo odvečne poganjke, ki se razraščajo izven osrednjega dela korenike. S tem ukrepom pospešimo zamudno kasnejše navijanje ter preprečimo izčrpavanje korenike z odvečnimi poganjki. Predčiščenje opravimo ročno ali strojno. Ročno predčiščenje opravimo z ostrimi motikami. Z njimi ob-sekamo poganjke okoli korenike, pustimo le poganjke na sredini v premeru 10-15 cm. Strojno predčiščenje lahko opravimo z bočnimi ali zadenj-skimi diski, ki so združeni s kul-tivatorjem. Bolje je, da se odločimo za uporabo bočnih diskov, ker lahko zaradi boljšega pregleda delo bolj natančno opravimo. Disk naj bo dobro nabrušen in pravilno nastavljen. Obrnjen naj bo za 45° navznoter in rahlo nagnjen, da se ne zapenja za vrvico. Pazimo, da disk ne potegne pregloboko. Dobro naj poreže le poganjke ob straneh, na sredini pa pustimo poganjke približno v širini 15 cm. Ukrep zahteva veliko natančnosti, zato naj bo hitrost 3-5 km/h. Hmeljne poganjke napeljemo na vodilo, ko so dolgi 50-70 cm, to je po navadi 3-4 tedne po rezi, odvisno od vremenskih razmer in časa rezi. Z napeljavo lahko dobro popravimo morebitne napake pri rezi in usklajujemo nadaljnjo rast in razvoj rastlin. Število poganjkov na vodilo vpliva na osvetljenost in prehranjenost rastlin in s tem na razvoj rastlin, količino pridelka in sintezo alfa kislin. Napeljavo poganjkov opravimo natančno in vestno. Napeljujemo štiri trte na vodilo, pri buj-nejših sortah pa tri trte na vodilo, hkrati pa pustimo še rezervni poganjek. Izberemo izenačene poganjke iz sredine korenike, saj jih lahko drugače pri obdelavi potrgamo. Pri velikosti odbranih poganjkov se ravnamo po vremenu oziroma priporočeni višini poganjkov v tem obdobju. Če so poganjki v povprečju predolgi za to obdobje, izberimo raje krajše poganjke in obratno - če hmelj zaostaja v rasti, napeljimo daljše poganjke. Ne navijamo kuštravih ali roparskih poganjkov, ki jih moramo temeljito odstraniti. Poganjke navijamo na vodilo v smeri urnega kazalca, od leve proti desni. Vršiček navitega poganjka narahlo pritisnemo k vodilu. Če je le mogoče, ne navijamo poganjkov v mrzlem in deževnem vremenu, saj je večja možnost lomljenja vrhov. 10-14 dni po prvi napeljavi poganjkov opravimo drugo napeljavo in čiščenje poganjkov. V tem obdobju je pomembno, da očistimo vse na novo pognale poganjke in kuštravce (poganjki, ki so okuženi s hmeljevo pero-nosporo) ter popravimo odvite vrhove. Kjer je potrebno, nape-ljimo rezervni poganjek, sicer ga odstranimo. Priporočljivo je odstranjevanje spodnjih zalistnikov. Glede na to, da trenutno finančna situacija v hmeljarstvu ni rožnata in moramo vsi stremeti k zmanjševanju stroškov, je letos verjetno pravi čas, da se vsi tisti, ki imate nasade bobka, odločite za samonapeljavo. Pred leti je v sodelovanju IHPS in Jeruzalema Ormož potekal večleten poskus samonapeljave bobka v hmeljišču v Trgovišču pri Ormožu. Poskus je potekal v dveh obravnavanjih (samonapeljane rastline ter napeljane rastline) v štirih ponovitvah. Agrotehnični ukrepi, razen čiščenja in napeljave poganjkov, so v obeh obravnavanjih potekali enako. Opravljeno je bilo tudi predčiščenje. Gostota nasada je bila 3500 rastlin/ha. Napeljanih je bilo 4200 vodil na hektar oziroma 1,2 vodila/rastlino. Pri obravnavanju, kjer sta bila opravljena čiščenje in napeljava, so bili napeljani 3 poganjki/vodilo, pri samona-peljavi pa je bilo v povprečju na vodilu na višini 1,5 m 5 poganjkov, ostali poganjki so se ustavili v rasti. Končna ugotovitev je bila, da je bil pridelek vsa leta količinsko večji pri samonapeljanih rastlinah, vsebnost alfa kislin pa je bila nekoliko večja pri napeljanih rastlinah. Stroški so bili manjši za 290 EUR/ha. Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., specialistka za hmeljarstvo pri KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje Ocenjevali kar 97 vzorcev vin Komisija pri ocenjevanju vin Tudi na letošnjem ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov na eni izmed turističnih kmetij v Gotovljah pod vodstvom mag. Antona Vodovnika si je kar nekaj vin prislužilo visoko oceno. Med 97 vzorci, kar je rekordno število v zadnjih letih, je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih kar 31 vin. To je sicer nekoliko manj kot lani, ko jih je bilo 39, in predlani, ko jih je bilo 45, z oceno za srebrno diplomo pa je bilo ocenjenih 48 vin, kar je veliko več kot prejšnja leta. Med belimi vini je najvišjo oceno prejelo vino Dušana Mastna-ka, in sicer 18,23. Med modrimi frankinjami si prvo mesto delita Jernej Podpečan in Rudi Divjak z oceno 18,23. Janko Praprotnik je prejel najvišjo oceno za zweigelt (18,17), Emil Medvešček za laški rizling (18,23), Jelka in Jože Manfreda za traminec (18,23) in beli pinot (18,33), Mirko Krašo-vec za kerner (18,27) in šardone (18,37), kar je najvišja prejeta ocena na tem ocenjevanju, Adolf Sevčnikar za renski rizling (18,33), Matjaž Hedžet za sauvi- gnon (18,27) in Turistična kmetija Rotovnik za rumeni muškat (18,33). V okviru ocenjevanja vin so pripravili predavanje, na katerem je Iris Škerbot iz KGZS, enota Žalec, vinarjem spregovorila o novostih pri zaščitnih sredstvih za trto, seznanili pa so se tudi z metodo in organizacijo ocenjevanja vin. Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom, kulturnim programom ter pokušnjo najbolje ocenjenih vin bo 12. maja ob 18. uri v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec. T. T. ŽIVIMO Z ZEMLJO / INFORMACIJE april 2010 29 Zelišča - namenimo jim svoj prostor Drugo dognojevanje ozimnih žit Pomlad je tu. Vsi, ki imate vrt ali ga boste imeli, verjetno načrtujete, da boste del zasadili tudi z zelišči. Pri tem je zelo pomemben izbor rastlin. Zasaditev je lahko zelo različna glede na prostor in lego. Zelišča lahko zasadimo v različni oblikah, v terasah, v spirali, na različnih koncih vrta, ali pa se odločimo in namenimo določen prostor v vrtu prav zeliščnemu vrtu. Pri posaditvi moramo paziti na pogoje rasti. Za dobro rast in razvoj rastlin je zelo pomembno, da je zemlja primerno in pravilno pripravljena in da imajo rastline dovolj življenjskega prostora. To pomeni, da jih ne smemo posaditi pregosto, na rastišču pa ne sme zastajati voda. Rastline morajo imeti tudi dovolj svetlobe. Najprimernejša je sončna lega. Pri zasaditvi moramo biti pozorni tudi na višino in obliko rastline, predvsem na to, da visoke rastline ne zasenčijo nižjih rastlin. Hkrati pa moramo upoštevati tudi dobre sosede, saj vemo, da tudi rastline vplivajo druga na drugo in s tem vzpodbujajo ali ovirajo rast sosednjih rastlin. Kot dobra soseda sta npr. paradižnik in bazilika. O zahtevah posameznih rastlin za zasaditev in nego med vegetacijo je na voljo dovolj literature. Kakšen bo izbor rastlin, pa je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri se boste odločili za več zdravilnih rastlin, ki vam bodo lajšale zdravstvene težave in krepile zdravje, drugi se boste odločili za nasad dišavnic, ki jih boste s pridom uporabljali pri kuhi. Tretji boste naredili izbor vsakega nekaj in poskrbeli, da vam bo prijetno. Skratka, nasad zelišč v vrtu ali na okenski polici omogoča vsakemu posamezniku, da si naredi lasten izbor rastlin in da pri vzgoji in uporabi neznansko uživa. Seveda pa je predpogoj za uspešen pridelek, da izberete dobro seme in dobre sadike. Kakovostne sadike slovenskega porekla in pridelane v skladu z ekološko pridelavo vam nudimo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer se že več kot 30 let ukvarjamo z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami. Več informacij dobite na telefonski številki 03/712 16 00 ali na spletni strani www.ihps.si. Želim vam veliko zadovoljstva in užitkov v vašem zeliščnem vrtu. Mag. Nataša Ferant Ozimna žita drugič do-gnojujemo, ko je posevek v začetku kolenčenja, to je v fazi EC 31/32. Na žitnih poljih začetek kolenčenja ugotavljamo tudi z otipom žitnih rastlin. Ko otipamo vsaj prvo kolence, ali pa že tudi drugo, posevki žit kolenčijo. V tem času rastline žit potrebujejo hranila, ker začenjajo z oblikovanjem zasnov za klas. Če rastline ozimnih žit v tem času nimajo na razpolago dovolj dušika, obstaja možnost, da se izoblikujejo manjši klasi, v katerih bo manj klaskov in v njih manj plodnih cvetov in s tem posledično tudi manj zrnja. Z drugim dognojevanjem ozimnih žit prispevamo k večji absolutni masi zrnja in vplivamo tudi na vsebnost beljakovin v pridelanem zrnju. Za drugo dognojevanje ozimnih žit je priporočljivo dognojevati s 30-70 kg N/ ha v ozimnih pšenicah, za ozimni ječmen, ozimno rž in tritikalo priporočamo 10 % nižje odmerke. Za drugo dognojevanje največkrat uporabljamo mineralno gnojilo KAN v količini 150-250 kg KAN/ha. Za višje odmerke dušika se odločamo v primeru slabše razvitih in redkih posevkov. Za goste, močne in bujno razvite posevke priporočamo za 10-20 % nižje odmerke čistega dušika po hektarju. Glede na razvojno fazo posevkov ozimnih žit bo v drugi polovici aprila ponekod že nastopil čas DRUGEGA dognojevanja ozimin. Za natančno določanje odmerka dušika za drugo dognojevanje zelo priporočamo, da pred dognojevanjem ozimnih žit pridelovalci v posevkih ozimne pšenice, ozimnega ječmena, rži, triti-kale opravijo hitri rastlinski nitratni test (Nmin analizo) ter tako ozimine dognojuje-mo v skladu z DEJANSKIMI potrebami po dušiku. Za takšno analizo potrebujemo od 20 do 30 dobro razvitih rastlin ozimnih žit, ki jih v vrečici prinesete v analizo. Takšne analize opravljamo tudi na KGZS - Zavodu Celje po objavljenem razporedu ali po predhodnem dogovoru. Cena analize je 7,00 EUR z DDV. Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., svetovalec specialist II (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline) VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00-10.00 17.00-18.00 sobota: 7.00-9.00 nedelja in prazniki: 8.00-9.00 MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 645 555. ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2010/2011 Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom statuta društva poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino in novo hmeljarsko princeso, ki jo izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine. Pogoji: 1. hmeljarski strešina je lahko hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu in star najmanj 48 let; 2. hmeljarska princesa mora izhajati iz hmeljarske družine ali biti zaposlena v hmeljarstvu, poznati mora delo v hmeljarstvu, tehnologijo pridelave hmelja in predelavo hmelja. Fizične in pravne osebe pošljejo predlog na naslov društva: Društvo hmeljarjev, hmelj. starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino in princeso v letu 2010/2011. Zadnji rok je 25. maj 2010. UO Društva hmeljarjev, hmelj. starešin in princes Slovenije UO Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV s.p. Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214 PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTA2A, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. fflti ISCEMO GOSPODINJO ZA POMOČ V gospodinjstvu (okolica Savinjske doline). Oseba naj bo urejena, vestna, poštena, odgovorna. Telefonska številka : 041 6 1 2 222. Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Z vami že 18 let Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 13. in 27. 5. 2010. V NASI POSLOVALNICI ZE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2010! obiščite nas in videli boste bolje nun « tot*c UROS PREMIK s.p. Migoj nice 4a 3302 GRIŽE D.S. 22724583 041/031 628 666 Mail: foid/oiar@gmail.com www.fordsolar.si PONUDBA: -SOLARNj SISTEMI -OGREVANJE -FOTONOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12' -ZALOGOVNIKI 200-50001 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMONJEVALC -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno« SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA« STIROPOI VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH! Izolativna fa sa da: 1 O cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00€/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00€/ M2 ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,00€ Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno! Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd) FASADERSTVO 040 42 7311 davor zagožen |—J iS I SLIKOPLESKARSTV tel./fax:03 705 33 44 www.slikopleskar info@slikopleskars SLIKOPLESKARSTVO 30 april 2010 KRONIKA / INFORMACIJE POGREBNA SLUŽBA in CVETLICAMA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si * Vljudno vabljeni na razstavo LIKOVNIH DEL UČENCEV OSNOVNIH ŠOL SPODNJE SAVINJSKE DOLINE v Savinovem likovnem salonu v Žalcu« Odprtje bo v četrtek, 6. maja 2010, ob 11 na osled bo do 30. maja 2010 (od 9. do 18. ure ob delovnikih in od 9. do 13. ure ob sobotah). uri, ZKŠT Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 16. 4. 2010 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom i. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve ZN Arnovski gozd), ki ga je pod št. projekta 106/08 izdelal IUP, d. o. o., Inštitut za urejanje prostora iz Celja. II. V ureditveno območje Sprememb in dopolnitev ZN so vključena zemljišča naslednjih parc. št.: 271/1, 264/12, 266/4, 379/6, 480/3, 264/16, 264/13, 469, 483, 264/5, 481, 264/17, 480/3, 480/4, 264/19, 264/18, 268/5, 264/8, 264/9, 264/15, 264/10, 264/11, 268/3, vse k.o. Gorica, in zemljišča parc. št. 1455/200, 1455/197, 1455/198, 1455/215, 1455/216, 1455/202, 1455/213, 1455/217, 1455/211, 1455/212, 1455/201, 1455/202, 1455/203, 1455/206, 1518, 1465/1, 1455/112, 1455/111, 1455/110, 1455/109, 1455/108, 1455/107, 1455/106, 1455/105, 1455/104, 1455/103, 1455/102, vse k.o. Levec. III. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec, v prostorih KS Petrovče in MS Žalec. Javna razgrnitev bo trajala od 17. 5. 2010 do 18. 6. 2010. V času javne razgrnitve bo dne 26. 5. 2010 ob 16. uri v sejni sobi Občine Žalec izvedena javna obravnava. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Petrovče in MS Žalec. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec, KS Petrovče in MS Žalec ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-05-0004/2008 Žalec, 16. 4. 2010 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. P ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec objavlja RAZPIS za udeležbo na 7. slikarski šoli Rudolfa Španzla CHIAROSCURO, ki bo potekala od 17. do 26. avgusta 2010 v Novem Celju. Slikarska šola je namenjena učencem osnovnih šol v starosti 13 - 15 let, dijakom umetniških gimnazij in odraslim. PRIJAVNI OBRAZCI IN NATANČNI POGOJI TEGA RAZPISA SO OBJAVLJENI NA SPLETNIH STRANEH ZKŠT ŽALEC www.zkst-zalec.si Za informacije pokličite: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, tel. 710 04 34, e-mail: zkst.tic@siol.net. Va b 1 j e n i na predstavitev desete številke književne revije Vpogled, ki bo v petek, 28. maja 2010, ob 19. uri v atriju S a vino ve hiše v Žalcu. ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si LETOVANJE 2010 RAZPIS ZA VZGOJITELJA/-ICO IN UČITELJA/-ICO PLAVANJA NA LETOVANJU - PUNAT IN TRIJE KRALJI Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo vzgojitelja/-ico oziroma učitelja/-ico plavanja na letovanju: PUNAT (otok Krk) in TRIJE KRALJI: od 15. 7. do 26. 7. 2010 od 22. 7. do 2. 8. 2010 od 29. 7. do 9. 8. 2010 od 5. 8. do 16. 8. 2010 Kandidati morajo imeti veselje za delo z otroki ter osnovna znanja in izkušnje iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 15. junija 2010 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom "Letovanje - vzgojitelji 2010«. Razpis letovanja otrok Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. Z njim lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in bodoče življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse pogostejša obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke peljali na 12-dnev-no kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci spontano - neprisiljeno pridobivajo znanja, preko lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev. Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krku (Punat) in na Pohorju (Trije Kralji). Termini: 1. dekada od 15. julija do 26. julija PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 22. julija do 2. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 29. julija do 9. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 4. dekada od 5. avgusta do 16. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Število otrok po posameznih terminih je omejeno! INFORMACIJE NA SEDEŽU OBČINE ŽALEC, II./nad., soba 53, tel. št.: 713 64 38, 051 342 646. Predsednica OZ DPM Žalec Danica V. Veligošek, univ. dipl. def. m Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti. ZAHVALA Z globoko bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice ZOFIJE KUNDIH iz Podloga 44 (7. 2. 1923-2. 4. 2010) Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem podjetjema Aero in SIP Šempeter za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, za izkazano sočutje, pomoč in izraze sožalja. Hvala dr. Petru Strouhalu, patronažni službi ZD Žalec in osebju travmatološkega odd. Splošne bolnišnice Celje za pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Škofleku, pevcem Savinjskega zvona, trobentaču gospodu Viliju Ograjenšku, Cvetličarni Boža, vaščanom Podloga, društvu upokojencev in Krajevni skupnosti Šempeter ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sinova Roman in Boris ter hčerka Milena z družinami Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete in babice SONJE BALIŠ iz Vrbja (6. 5. 1948-23. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu Dušanu Pungartniku za poslovilni govor ter pogrebni službi Morana za organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iz srca hvala. Žalujoči: mož Štefan, sin Marjan, vnuk Roki, sestra, bratje in ostalo sorodstvo Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 15. maja 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini - po^rrbnr storitve - fiiicnjrr in dezln Tcic ija prostorov rpn^r.Ti; 60. 3302 Cirišr Vi GRIŽE. Gnte 3302 Gflfc GSM - 04&-72I -er/ Monokomedija z Ladom Bizovičarjem DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC SREDA, 19. MAJ 2010, F OB 20. URI Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34 > ~ < ° ZKŠT Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.sl Vabljeni na ogled drame HLAPCI v Novem mestu v Anton Podbevšek Teatru v četrtek, 6. maja 2010, ob 20.00 (za Potujoči abonma in izven). Odhod avtobusa iz Žalca ob 17.30. Pokličite TIC Žalec, 710 04 34. ~ 4 M 2 « iic ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.sl _SciAilnlsAe/. datineA KRONIKA april 2010 31 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni. (S. Jenko) V SPOMIN Mineva že tretje leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta VERA VINDIŠ iz Kasaz 87 (31. 7. 1939-18. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji V SPOMIN MODESTI KOPRIVA (1910-2010) Mineva 50 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama. Vsi jo še vedo pogrešamo in obujamo spomine nanjo in na njeno težko življenje. V mesecu maju pa bo minilo okroglih 100 let od njenega rojstva. Z globokim spoštovanjem do naše mame mislimo, da se je bo ob tem spominu spomnil še marsikdo, ki jo je takrat dobro poznal. Vsi njeni Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a spomin nate že živi. ZAHVALA TILKA ŽGANK Založe 73 (7. 3. 1938-13. 3. 2010) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala družini Čuk. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lep, ganljivo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala pevcem Kvinteta Lastovka in pogrebni službi Morana. Vsi njeni Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice JOŽICE VUZEM iz Braslovč (3. 2. 1926-28. 3. 2010) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem Pevskega zbora starejših občanov iz Braslovč, Komornega pevskega zbora Glas srca iz Prebolda za odpete žalostinke in mašo ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Uda POGREBNE STORITVE jBrt ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV V SPOMIN TADEJU PUNCERJU iz Spodnjih Gorč (10. 7. 1980-26. 4. 2002) Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti. Ostajajo pa ponos, hvaležnost in lepi spomini, ki ne bodo nikoli minili. Žalujoči: vsi, ki Te pogrešamo Sp. Gorče, 26. 4. 2010 V SPOMIN Mineva leto dni od boleče izgube našega dragega FRANJA KLAVŽARJA iz Kasaz 22. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V sredo, 31. marca 2010, smo na zadnjo pot pospremili dragega brata in strica STANETA MASNECA iz Latkove vasi 188 pri Preboldu (30. 9. 1948-27. 3. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju pljučnega oddelka Bolnice Topolšica in dr. Pečnikovi ter osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter vsem, ki so mu v času njegove bolezni pomagali s svojim znanjem, z voljo in s prijaznostjo. Hvala gospodu župniku Ratajcu za opravljen obred, cvetličarni Jerman, govorniku, gospodu Pustineku, govorniku in predstavnikom Gasilske zveze Prebold ter njegovemu prijatelju iz Doma upokojencev Polzela za besede slovesa. Prav tako smo hvaležni predstavnikom PGD Groblja, Občini Prebold, še posebno Poklicni gasilski enoti Celje za pozornost v težkih trenutkih ter osebju in vsem oskrbovancem ter sostanovalcem Doma ostarelih Polzela - Breze. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in vsem, ki so ga pospremili na poti do groba. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip). Telesi sta omagali, vajin dih zastal, a spomin v naših srcih na vaju vedno bo ostal. V SPOMIN Minilo je 20 in 22 let, odkar sta nas zapustila ljubljena in nikoli pozabljena starša MARIJA in FRANC KOTNIK Vzgojila sta nas v iskreni medsebojni ljubezni in navezanosti, zato vaju še toliko bolj pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigate sveče. Vsi vajini Noč, ki ni poznala jutra, ni bila tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh in spominu tvojih dragih, ki si nas rad imel nekoč... V SPOMIN 12. aprila je minilo leto dni, odkar si nas za vedno zapustil, naš ljubljeni, nenadomestljivi mož in oče VANČ SEDMINEK iz Zaloga pri Šempetru Še vedno nas na vsakem koraku vse spominja nate in na lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj ... Vsem, ki se te skupaj z nami radi spominjajo, prižigajo sveče in s toplo mislijo postojijo ob tvojem grobu, iskrena hvala. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla sama si na pot neznano, tja, kjer ni skrbi in ni bolečin, nam pa ostal je le spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mamike, babice, prababice, sestre in tete, ANGELA FERME iz Marija Reka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za Anin dom, sv. maše. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njeno slovo. Zahvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pevcem, trobentaču, Magdi Šalamon za besede slovesa, cvetličarni Kotnik in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala dr. Petru Strouhalu in patronažni sestri Martini Povše. Vsi Tvoji, ki te močno pogrešamo 32 april 2010 ZANIMIVOSTI Okronali mlečno kraljico Slovenije Na srečanju proizvajalcev mleka mlekarne Ce-leia Arja vas na letališču v Slovenj Gradcu so okronali novo slovensko mlečno kraljico. Ta laskavi naslov je osvojila 20-letna Mateja Pavlič s Planine pri Sevnici. Je študentka Fakultete za socialno delo, doma pa imajo manjšo kmetijo in, kot je dejala, 12 krav molznic. T. Tavčar Ribiči za Mašo Nova mlečna kraljica Mateja Pavlič Harlekinov večer v Žalcu Ribiška družina Šempeter je na ribniku Preserje pripravila ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal Gegi. Tekmovanje je imelo dobrodelni značaj, saj so del star-tnine, tisoč evrov, namenili za 15-letno Mašo Topler iz Mežice, ki živi z mamo Simono samohranilko brez zaposlitve. Maša namreč za uspešno zdravljenje potrebuje draga zdravila, ki jih mama ne more kupiti. Tekmovanja se je udeležilo 63 ribičev, zmagal pa je Aljoša Kupec s 5,28 kilograma, drugi je bil Branko Vrečar z 2,10 in tretji Janko Cigula z dvema kilogramoma ulova. Prvi trije so prejeli pokale. T. Tavčar S tekmovanja na ribniku Preserje V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je potekal Harlekinov večer umetniškega plesa. V celovečernem programu so se v treh plesnih smereh, v klasičnem baletu, v plesni moderni in sodobnem plesu predstavile starejše plesalke Harle-kinovega društva iz Celja pod vodstvom Ane Vovk Pezdir in gledalcem pričarale čarobne glasbene trenutke v prepletu grcioznosti, izjemnih gibalnih občutkov in velikega tehničnega znanja. T. T. j I Med nastopom Žalski ekofrajerji drugi Na finalu v ekokvizu v Ljubljani, na katerem so se pomerili starejši osnovnošolci iz vse Slovenije, je ekipa I. OŠ Žalec zasedla odlično drugo mesto. Žalsko ekipo sestavljajo Žiga Kreča in Gašper Ferme iz osmega ter Marsel Jezernik iz šestega razreda, ki so se pripravljali pod vodstvom ekomentoric Darje Balant in Mirjam Remše. Letos je v tričlanskih ekipah na ekokvizu sodelovalo 3.864 šesto-, sedmo- in osmošolcev, tudi iz 4 osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, v finalu pa se je srečalo 11 najboljših ekip. Državni prvaki so postali učenci OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, drugo mesto je osvojila ekipa I. OŠ Žalec, tretje pa ekipa OŠ Železniki. Zmagovalce so razglasili nacionalni koordinator ekošole Branko Mahne, dr. Pohod za zdravje že devetič Žalske lekarne so drugo aprilsko nedeljo že devetič zapovrstjo organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležujejo 7. april - svetovni dan zdravja. Pri organizaciji so jim tudi tokrat pomagali planinci Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Galicija. Pohoda se je letos udeležilo blizu tisoč pohodnikov iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Pot poteka približno uro in pol in vodi iz Žalca preko Go-tovelj, Podloga, mimo Jame Pekel in po gozdni poti do lovskega doma na Sv. Jedrti, kjer je cilj pohoda. Približno na pol poti, pri Jami Pekel, so se pohodniki lahko okrepčali s toplim čajem, na cilju pa so bili deležni tudi okusne eno- lončnice in jabolka, vsak po-hodnik pa je prejel tudi spominsko majico. Pred pohodom in na cilju je množico nagovorila nova direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater, ki je poudarila potrebo po zdravem načinu življenja in druženju. Udeleženci so bili ta dan veseli tudi nasvetov, kako bolj zdravo živeti. D. N. V* Medved Zdravko v vrtcu in na OŠ Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, in predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčevič, ki je prvim trem šolam predal tudi donacije za ekonaložbe v skupni višini 10.000 evrov. I. OŠ Žalec je za svoj uspeh prejela 3.000 evrov, prvouvrščena ekipa iz Kostanjevice na Krki 5.000 in tretje-uvrščena iz Železnikov 2.000 evrov. T. T. »Srebrna« ekipa: Marsel, Žiga in Gašper v spremstvu Svetlane Bokič, na sliki ni mentoric Darje Balant in Mirjam Remše Sabina Šilc, Alenka Terčič, Valerija Pukl Na OŠ Polzela so pred časom povabili medveda Zdravka, ki se nahaja v vseh učilnicah šole in oddelkih vrtca ter skrbi za otroke. To ni navaden medvedek, saj otroke umirja, lajša tesnobe, strah pred testi - skratka jim daje občutek topline in varnosti. Projekt Medved Zdravko in njemu posvečeno posebno tematsko številko šolskega časopisa Glas mladih so predstavili na novinarski konferenci minuli teden »mama« Medvedka Zdravka v slovenskem prostoru - družinska terapevtka in psihologinja Sabina Šilc, predsednica društva Medved Zdravko Alenka Terčič, ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, men- in učenci z medvedkom Zdravkom torica šolskega glasila in drugi. Vsi so bili enotnega mnenja, da je prihod plišastega medveda Zdravka med otroke povzročil veliko spremembo na bolje. Otroci so povedali, da je medvedek postal stalni spremljevalec mnogih učencev, občasno jih spremlja tudi na dom.... Učitelji so priznali začetno nezaupanje v moč Medvedka Zdravka, sedaj pa kar ne morejo verjeti, koliko src je že osvojil, omehčal, jih naredil odprta za SOČUTJE.. Urednica šolskega glasila je predstavila nastajanje tematske številke, ki izžareva ne le visoko stopnjo ustvarjalnosti, tudi nove, boljše energije, ki jo je prinesel Medved Zdravko s svojo karizmatičnostjo in tapkanjem po čarobnih gumbkih (energetskih točkah). Otroci si tako lahko sami pomagajo in pri tem ne potrebujejo nobenega odraslega. Še več, otroci lahko pomagajo njim in staršem v težavah, je poudarila Sabina Šilc, ki je letos prav zaradi širjenja Medvedka Zdravka v slovenske šole in zdravstvene ustanove prejela naslov Sončna osebnost letos. T. T. ^—SaAxini&Ae'.daííne'J ® 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net