6 Če se bosta mačehovski odnos do na- rave in nespoštovanje prava Evropske skupnosti s strani države Slovenije na- daljevala, potem je odgovor na vpra- šanje v naslovu prispevka zagotovo »NE«. Zaradi izumiranja populacij bar- janskega okarčka (Coenonympha oedi- ppus) v osrednji Sloveniji v zadnjem desetletju in drastičnega upadanja velikosti še obstoječih smo si podobno vprašanje – z upanjem, da se bo ohra- nitveno stanje te vrste v Sloveniji v na- slednjih letih izboljševalo – v Trdoživu zastavili že pred dvema letoma (VI/1, str. 12–15). Zakaj? Ker je to ena od 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metu- ljev v Evropi, v Sloveniji zavarovana vrsta, na Ljubljanskem barju, obmo- čju Natura 2000, pa jo strogo varujeta 6. in 12. člen Direktive o habitatih. To pomeni, da bi morala država Sloveni- ja z vstopom v Evropsko unijo že pred 15 leti sprejeti ukrepe, ki zagotavljajo, da ne pride do vznemirjanja populacij barjanskega okarčka in poslabšanja stanja njegovega habitata, ter vzposta- viti sistem strogega varstva, ki prepo- veduje poškodovanje ali uničenje de- lov bivališč, kjer se vrsta razmnožuje ali počiva (zimsko mirovanje). Žal smo bili 4. decembra 2019 priča ravno nasprotnemu. V bivališču še zadnje vlago- ljubne populacije barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju in edine tega ekotipa v Sloveniji smo namreč opazili in dokumen- tirali nove uničujoče posege: v osrednjem delu bivališča subpopulacije na Mostišču je poteptana vegetacija in poškodovana travna ruša v pasu širine 3 metrov in dol- žine okrog 350 metrov zaradi vožnje tež- kega motornega vozila z gosenicami (Sl. 1, 2, 3); osrednji del bivališča subpopulacije na Podvinu je uničen v pasu širine okrog 6 metrov in dolžine okrog 130 metrov – v tem pasu sta izkopana luknja in jarek na Končni del trase poteptane vegetacije v osre- dnjem delu bivališča subpopulacije barjanskega okarčka na Mostišču. Bomo poleti na Ljubljanskem barju sploh še lahko opazovali barjanskega okarčka? Besedilo: Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije Foto: Tatjana Čelik Žuželke so glavni opraševalci (npr. v EU je 76 % proizvodnje celotne hrane odvisne od opraševalcev), mnoge imajo pomemb- no vlogo pri kroženju organskih snovi, so naravni regulatorji »škodljivcev« in ključ- ni vir hrane žužkojedim vretenčarjem. Preživetje in sposobnost razmnoževanja mnogih rastlin in živali sta močno odvi- sna od žuželk v njihovem habitatu. Ena vrsta žuželke sicer lahko deloma kom- penzira izgubo druge, vendar je nemo- goče, da neto upad biomase žuželk ne bi imel vpliva na vse od žuželk odvisne vr- ste. Na Danskem so, na primer, že uspeli dokazati statistično značilno odvisnost upada gnezdečih parov kmečkih lastovk z upadom letečih žuželk na istem območju. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je za lju- di izjemnega pomena, predvsem ker nam zagotavlja stabilno okolje, v katerem lahko preživimo. Žuželke predstavljajo znaten del biodiverzitete na več nivojih. Mar ni že to razlog, da bi nas njihova tako izjemno hi- tra izguba morala nadvse skrbeti? Divje čebele (čmrlji in čebele samotarke) so pomembni divji opraševalci. V nasprotju z medonosno čebelo so čmrlji dejavni tudi pri nizkih temperaturah in drugih neugodnih vremenskih razmerah. V Evropi živi 68 vrst čmrljev in strokovnjaki ocenjujejo, da kar četrtini grozi izumrtje. Tudi pri nas opažajo upadanje številčnosti čmrljev; med drugimi travniškega čmrlja (Bombus humilis; na sliki). Boljšo sliko bomo dobili z načrtnim spremljanjem stanja – novembra 2019 se je namreč začel projekt, s katerim bodo raziskovalci zasnovali prvi monitoring divjih čebel v Sloveniji, ki je nujen tudi za pripravo ukrepov varovanja. (foto: Danilo Bevk, 29. VI. 2018) 1 7 desni strani ceste Škofljica–Ig, poteptana je vegetacija in poškodovana je travna ruša ob izkopanem jarku, na vegetacijo razmnoževališča in prezimovališča bar- janskega okarčka pa je ob celotni dolžini izkopa odložena izkopana zemljina iz jar- ka in luknje (Sl. 4). V decembru so mlade gosenice barjanske- ga okarčka že v stadiju zimskega mirova- nja v osrednjih in spodnjih plasteh vege- tacije. Izkop zemljine, teptanje vegetacije in poškodovanje travne ruše ne pomenijo le uničenja bivališča barjanskega okarč- ka, temveč neposredno uničenje mladih gosenic, ki vse do marca naslednjega leta mirujejo na rastlinah. Dodatno zastrašu- joče pa je dejstvo, da so se opisani posegi zgodili le nekaj dni po tem, ko je morala Slovenija na sedež Evropske komisije v Bruselj dostaviti svoj uradni zagovor na prejeti opomin pred tožbo na Sodišču EU (kršitev št. 2019/4058 z dne 25. 7. 2019 zaradi kršenja členov 4, 6 in 12 Direktive o habitatih), povezan z upadom populacij travniških vrst ptic in metulja barjanske- ga okarčka ter slabšanja stanja njihovih habitatov v območjih Natura 2000 v Slo- veniji. Torej, nov »zločin« v bivališču po- pulacije barjanskega okarčka na Ljubljan- skem barju se je zgodil v fazi uradnega postopka za ugotavljanje kršitev proti državi Sloveniji! Pred tem, marca 2018, je Evropska ko- misija na podlagi pritožb Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (travniške ptice, pritožba vložena na EK leta 2014) in Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (barjan- ski okarček, pritožba vložena na EK leta 2015) od nacionalnih organov že zahte- vala dodatna pojasnila v obliki EU Pilota (EUP(2018)9285). Takrat je imela Slove- nija možnost prvega zagovora pred EK, ki pa ga očitno ni dobro opravila, saj mu je sledil omenjeni uradni opomin s stra- ni EK. Sedaj, v času, ko v Bruslju berejo drugi zagovor Slovenije zaradi kršenja Direktive o habitatih, se uničevanje ži- vljenjskega prostora te strogo varovane vrste v območju Natura 2000 nadaljuje. Zgroženi in zaskrbljeni smo nad takšnim neučinkovitim, neskrbnim, nespoštljivim in dvoličnim ravnanjem odgovornih dr- žavnih organov. Začetni del trase poteptane vegetacije v osrednjem delu bivališča subpopulacije barjanskega okarčka na Mostišču. Srednji del trase poteptane vegetacije v osrednjem delu bivališča subpopulacije barjanskega okarčka na Mostišču. Izkopan jarek, poteptana vegetacija in poškodovana travna ruša ter zemljina, odložena na vegetacijo v osrednjem delu razmnoževališča in prezimovališča subpopulacije barjanskega okarčka na Podvinu. 2 3 4