St. 49. V Trstu, v sredo 18. junija 1884. Tečaj 1 EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za P. ^rsko i V J« »»B.«_ »EDINOST« izhaja 2krat n» teden vaako sredo in sabet« o poludne. Cena za vhh / Vsi dopui ae poSiljujo Ur*dniitv» »vi« Ttrrgnte« »Nuova Tlpografia;« vaak mora riti teto je 6 pld.( za polu leta J® gld., za četrt leta 1 pld. SO kr. — Posamezne ši.'vilke »e ) frankiran. Rokopisi o'67 posebne vrednosti m ne vračajo. — Interati (razne vrste naznn-doblvajo pri opravniStvu in v trafikah v Trttt po S kr.. v Borlol In v Ajdovščini no ? nila m poslanice) »e zara$unijo po pogodbi — prav ceno; prt kratkih oglasih z drobnim* O kr. — Snrpč.ntnt, reklamacije in inserate prejema OpravnHHvs, vit Torrratt, »Nova tiskarna*. ( črkami se plačuje za vsako bi-ando v kr Nova pomoč delaleu (Konec.) Določbe za mlade pomočnike in za delavke: Mladi pomočniki so pomočniki do vspolnjenega Šestnajstega leta. Otrobi se pred vspolnjenim dvanajstim letom za pravilna obrtna opravila vporabljati ne smejo. Mladi pomočniki mej vspolnjenim dvanajstim in vspolnjenim Štirinajstim letom smejo se uporabljati za pravilna obrtna opravila, ako njih delo ni zdravju kvar-ljivo in ne zadržuje telesnega razvoja in ne stavlja zaprek postavnej Solskej dolžnosti. Teh mladih pomočnikov delo pa vender ne sme trajati nad osem ur na dan. Trgovinski minister, sporazumevSi se z notranjim ministrom in zasliSavSi trgovsko in obrtno zbornico, mora naredbinim potom oznameniti tista nevarna ali zdravju kvarljiva obrtna opravila, pri katerih se mladi pomočniki ali delavke nikakor ne smejo porabljati, aH pa le pogojno. Otročnice smejo se Se le po minolih Štirih tednih za njih porodom porabljati za pravilno obrtno delo. Mladostni pomočniki se ne smejo po noči, to je v času od 8-e ure zvečer in do 5-e ure zjutraj porabljati za pravilna obrtna dela. Trgovski minister pa, sporazumevSi se z notranjim ministrom, sme za določene razrede obrtne, oziraje se na podnebne razmere in druge važne okolnosti, naredbinim potom primerno prenarediti omenjene meje nočnega dela ali sploh dovoliti, da mladi pomočniki delajo po noči. Obrta gospodarji, ki mladim pomočnikom dela dajo, naj o njih imajo zapisnik, kateri obsega ime, leta, stanoviSče teh pomočnikov, iine in stanoviSče njihovih stariSev, oziroma PODLISTEK. 0 slovstvenem Mi v Bosni. Skoraj pst sto let je trpel velik del hrvafcko-srbskega naroda v Bosni in Hr-cegovini pod turškim samosiljstvom. Kaj pomen j a turško samosiljstvo z dušnega in obrazovalnega stališča, o tem ni treba obširneje govoriti. Juioo slovansko slovstvo I'e jelo bitro pešati pod turško oblastjo in to je Turčin ugrabil biser Zvonimirove krone, prenehalo je duševno živenje popolnem v njenih deželah. Bolj uego pri vsacem drugem ljudstvu je bil duševni razvoj stare Rome odvisen od politiškega in zemljepisnega položaja, ker tu sem niso segali žarki one svetilne, ki je denašnje stoletje spremenila v stoletje obraženosti v zlato dobo umetnije in znanstva. Živahnega duševnega živenja v teh deželah nikedar ni bilo, vsaj v takem zmislu ne, kakoršno je v zapadu. Razvoj v Bosni je cvetel ob času narodnih kraljev »osebno za vlade b.ina Kulina, ki je hrvaško narodno pesništvo visoko častil in pa ob ■času kralja Stjepana Tvrrika. Vojna je b la v Bosni stanovitna, verski boji, razmirice niso dale do tega, da bi se bilo moelo razviti duševno živenje. Ko je leta 1463. Bosna, leta 1482. pa Hrce-govina postala turška dežela, prenehalo je duševno živenje popolnem. Pri tacib raz- varuhov, nadalje čas vstopa in izstopa. Ta zapisnik je na zahtevo predložiti obrtnemu oblastvu. Otroci pred spolnjenim Štirinajstim letom se v fabriSkih obrto-vanjih ne smejo porabljati za pravilna obrtna dela. Mladi pomočniki mej vspolnjenim Štirinajstim in vspolnjenim Šestnajstim letom smejo se porabljati le za lahka dela, katera zdavju teh pomočnikov niso kvarljiva in ki ne zavirajo njih telesnega razvoja. Razun mladih pomočnikov se tudi ženske za ponočna opravila (g.95) v fabriSkih obrtovanjih sploh porabljati ne smejo. Vender more trgovski minister, sporazumevSi se z notranjim ministrom in zasliSavSi trgovsko in obrtne zbornice, potom naredbe oznameniti tiste razrede fabriSkih obrtovanj, pri katerih se obrtovanje z ozirom na njega svojstvo pretrgati ne d&, ali kder je z ozirom na potrebe teh obrtnih strok neprestano delo posebno potrebno in pri katerih se iz teh razlogov mladi pomočniki mej vspolnjenim Štirinajstim ter vspolnjenim Šestnajstim letom, tako tudi ženske sploh porabljati smejo za ponočno delo. Skupna delavska doba teh osob pa ne sme v 24—ih urah preseči postavne delavske dobe. Učencem se smatra, kdor pri obrta gospodarju stopi v porabo, praktično priučit se obrtu, brez razločka, ali se je dogovorila vfjnitia ali ne, in se-li za delo plačuje mezda ali ne. Učence smejo imeti le taki gospodarji, kateri imajo sami ali pa njih namestniki potrebne strokovne znanosti, da morejo vspolnjevati propise glede obrtnega izobraženja učencev. NadaljSe določbe se nanašajo na učbeni čas, na sprejem obrtnih učen- im rah se ni čuditi, če je zaostalo ljudstvo v Bosni in Hrcegovini glede obraženosti in duševne olike, ter je sedaj na jako nizkej stopinji, in tem manj se je čuditi, ker Evropa, ki ima zmlraj na jeziku > člo-večanstvo in obraženost. ni ničesa storila, da bi bila iztrgala to nadarjeno ljudstvo iz krempljev turškega zverjaka. In ker so se Bosanci še do danes ohranili, ter niso duševno poginoli, toraj se mora to pripisovati nekoliko njih žiltvemu Ži-venju, ki je posebna 1 istnost slovanskega življa, nekoliko pa je zasluga bosanskega frančiškanskega reda in posameznih po duhu in pogumu izvrstnih domorodcev. Ta mrvica naobraženosti, ki jo dan danes nahajamo v Bosni, vsajal je red sv. Frančiška, tako so tudi vse slovstvene reči. ki se v zgodovini nahaja jo v predalu hrvaško-Brbskega slovstva, dela teh zaslužnih cerkvenih služabnikov. V Bosni so se začeli verski boji ob času rečenega bana Kulimi, ki je sam bil tajni krivoverec, celo vladarji in Škofje so se pridružili Bogomilom; tedaj pošlje papež tija najprej Dominikance, potem Frančiškane in jednega škofa. Za vso deželo se ustanovi jedno škofijstvo se stolico pri sv. Petru in kapiteljem na Brdu, podložno višjemu škofu snljetskemu. Ko sta višja škola dubrovniški in barski prosila, naj se jednemu iz mej nju Izroči Škofijstvo, preloži papež Aleksander II. v sredi 12 stoletja skofijstvo v Bar. Pozneje se je preložiia stolica bosanskega škofijstva vi cev, na preskusno dobo, na dolžnosti obrtnega učenca, in na dolžnosti gospodarjev, (mojstrov), zlasti da je mojster zavezan, kadar učenec zboli, dati mu tisto pomoč, ki po sploSnih zakonih gre poslom od strani gospodarjev. Učno razmerje more se pred končanim dogovorjenim Čnsom takoj raz vezati v teh le slučajih: 1. Od strani gospodarjeve (mojstrove): a) če so nedvomno pokaže, da je učenec nesposoben priučiti se obrtu; b) če učenec zakrivi jedno izmej dejanj, oznamenjenih v §-u 82., lit. d, e, f in g glede pomočnikov; c) Če ima učenec ostudno bolezen, ali mu dalje od treh mesecev brani delati; d) če učenca dalje nego jeden} mesec držijo v zaporu. — 2. Od strani učenčeve, oziroma njegovih zakonitih za-stopuikov: a) če učenec brez Škode za svoje zdravje v učbenem razmerji ostati ne more; b) če gospodar svoje dolžnosti jako zanemarja, učenca v ueruavstvena ali protipostavna dejanja zapeljavati skuša ali, bodi da pravico očetovske oblasti sam zlorabi, bodi da učenca v zlo volj nostih od strani delavskih in hiSnih sodrugov ne va-ruje; c) če gospodaija dalje nego jeden mesec v zaporu imajo, ali Se v kraj-Sem času, če za življenje učencu ni poskrbeno; d) če se gospodarju s kazensko sodbo obustavi obrt; e) če se gospodar z obrtnim svojim podjetjem preseli v drugo občino; vender se razmerje mora razvezati najdalje v dveh mesecih po preselitvi. Na Štirinajstdnevno odpoved more se učbeno razmerje razvezati od strani učenčeve, če učenec ali njegov postavni namestnik dokaže, da učenec spremeni svoje zvanje a!i da prestopi k bistveno različnemu obrtu, ali Če ga stariši zavoljo izpremenjenih svo- jih okolnosti potrebujejo za svojo oskrbo, za svoje gospodarstvo ali svoj obrt. Jedno leto po razvezanem uč-benem razmerji naj tak učenec nema dela v istem obrtu ali v kakem le temu obrtu naličnem fabriškem obr-tovanji brez pritrdila prejSnjega gospodarja. Ob razvezi učbenega razmerja ima gospodar učencu dati pričevalo o zvršenej učbenej dobi, o njega vedenji v tej dobi in o pridobljenem izobraženji v obrtu. Če razmerie neha s pravorednim končanjem učbenega razmerja, tedaj naj naČelniStvo zadruge, ako k tej pripada gospodar, d& učno pismo, porabivSi učno pričevalo, oziroma učna pričevala, po določbah paragrafa 144 obrtniške postave. To so v glavnih potezah določbe nove postave, ki v prvej vrsti jemlje pod svoje varstvo nedorastlo mladino nižih stanov i v tem obziru izpolnuje najljepSe človečanfcko svrhe, v drupej vrsti skrbi za to, da delalci ne zgubć popolnoma verskega čuta in da v njih ne otrpni vsi čuti za lepo in vzvi-Seno. Da je to vse bilo potrebno, mora priznati vsak Človek, ki ima sred na pravem mestu. Enake postave, ako se bodo tudi natančno izviševale, na najlepSi način odstranijo nevarnosti, katere drŽavam prete po nezadovoljnih delalskih in sploh onih stanovih, ki morajo v potu svojega obraza rediti sebe in svoje. Djakovar v Slavoniji ter se izročila pravica v Bosni frančiškanskemu redu. Kako je ta red rabil dano mu pravico, kaže za dosta prevelika domoljubnost bosanskega ljudstva do svoje domovine in do rodnih bratov. Do nedavnega Časa so imeli ti neutrudljivi boritejji tako opravilo, kakor popi v Srbiji. Oni so imeli pod turško vlado take pravice, kakor Turki. Bili pak niso le najmočnejši steber krščanstvu, varovali so tudi narodna načela in svetinje proti turškemu snrovinstvu. Koiike zasluge imajo Frančiškani v Bosni, kaže tudi jeden čin iz novejše hrvaške zgodovine. Ko je nesmrtni preustrojitelj hrvaškega naroda dr. Lj. Gaj razvil zastavo narodne samostojnosti in obraženosti, ko je dal na svitlo prvi hrvaški časnik kn ilirsko idejo sprožil, pridružili so se bosanski Frančiškani prvi njeiiovej svetej zastavi ter so z veliko gorečnostjo doma na to delali, če tuli skrivno, da se z lruže vse južne pokrajine pod imenom Ilirija. Ko se je v Zagrebu ustanovila prva »čitalnica« in ko je veliki učitelj hrvaškega naroda Veko-sliv Babukič njene knjigotrške zveze na vse strani obširne Sla vije raztegnol, bili so zopet bosanski Frančiškani, ki po to delo v svojej ožjej domovini prevzeli na-ročevaje knjige, iz strahu pak se še mnogokrat niso podpisali. Kar so storili frančiškani za slovstvo, vidi se iz le tega načrta, ki smo ga narisali v slovstvenem delovanju od najstarejših časov pa do denašnjih dni. Politični prejled. Notranje dežele. Nal cesar se utegne zopet letos sniti c nemškim cesarjem, kakor se poroča iz Berolina. Nemški cesar pride 15. julija ▼ hostinske toplice in ostane tam do 10. av- Pred 17. stoletjem se o slovstvu v Bosni govoriti ne more. Vsa pismena naznanila pred tem časom spadajo v po-litiško zgodovino dežele. Vendar se moramo ozirati na ta ustna Izročila m sicer, ker so zelo važna zaradi jezika In pisuve onega časa. Najstarejši spomeniki bosanskega slovstva so stare ne natisnene listine bosanskih Banov in kraljev od leta 1189-1458 k so po nekoliko v inostranskih arkivih, po nekoliko pa v pismarnicab pri »Begih«. Posebne važnosti mej temi je v Dubrovniku pisana listina bana Kulina, ki Du-brovčanom dovoljuje prosto trgovino v svojej deželi. »Rodoslovjpa iz leta 1340, 6pisal pop Rupčič, posvečeno srbskemu kralju Dušanu, ima mej pisanimi spomeniki, po starosti drugi, veljavo prve vrste V tem spomeniku so plemenitih ilirskih rodov grbi, ki se zdaj nuhajajo v frančiškanskem samostanu v Fojnici v Bosni. V Gajevej bukvarnici je hranjen rokopis iz prve polovice 18. stoletja, kupljen v Berolinu, ki popisuje živenje Aleksandra velikega v narodnem narečju, k' je tu ii predmet mnogim narodnim pesmum. Ta zanimivi slučaj se pripisuje temu, >ia se je nekedaj moč velikega Macedonca razširila po teh deželah. Zavoljo tega so Sloveni le-tu sem došedši sprejeli ime tega junaka v svoja narodna izročila. Jednako je se Konštantinom, od katerega izvajajo srbski Časopisci slavito ime Nema- EDINOST. gusta. V tem času pa redno hodi naš cesar v 151 in je sbod toliko verjetnimi, ker ga želita oba vladarja. Cesarjevti Rudolf je bil 12. t, m v cesar^kej palači za častnega doktorja dunajskega vseučilišča slovesno promoviran. Ob enej uri popoludne je sprejel akade-miškega senata deputacijo. Rektor in dekan sta cesarjevi ča s kratkimi besedami pozdravih, dvorni svetovalec Miklošič pa mu je izročil diplom. CesarjeviČ se je z gorkimi besedami zahvalil za odlikovanj«'. ilViener Zeitung* od 14 t. m. razglaša cesarski ukaz. po keterem se konzularno sodstvo v Tunisu prepušča francoskim sodiščem; dalje razglaša zakon od 3. junija zastran podaljšanja izjemnega sodstva v kotarkera sodnjem okrožji do 24. junija 1885; potem zakon, po katerem se dovoljuje vladi, da vzame 25 milijonov gold. na posodo. Deželna zbora, dalmatinski in tirolski, odprla sta se 16. t m. V prvem je na-glašal deželni namestnik, da je vladi na srcu duševni in materijalni napredek dežele iu da bo ona deželni zbor pri tem prizadevanju najkrepkejše podpirala. V hrvatskem deželnem \boru se je 16. t. m. sklenolo, da se deželni zbor zavaruje zoper postavljenje kraljevega komisarja, zoper vsako enostransko razlaganje nagod« benega zakona in zahteva sklicanje regni-kolarne deputacije, da se pritožbam konec stori. Opozicija je zapustila zbornico. Pri volitvah v ogerski državni zbor je bilo izvoljenih 206 vladnih pristašev, 55 zmernih nasprolovalcev, 65 neodvisnih, 42 narodnjakov, 10 k nohenej stranki spada-jočih iu 17 antisemitov. Vladni so pridobili 19, zgubili pa »0 sedežev, antisemiti so pridobili 8 sedežev, pa le en sedež zgubili. Vnanje dežele. Ruski car je sprejel i na obed povabil avsstrijskega majorja polka car Aleksander, BalaŠa, ki je bil poslan, da se vdeleži pri poroki ruskega velikega kneza Sergija. Ruski prognanici na Arhangelskem so se uprli, požigajo in delajo druge gro-zovitosti. Srbska skupSČina je 16. t. m. sprejela davkovsko preulogo po vladinem načrtu. Srbsko-bolgarski ratpor poravnuje Bi-smark, njemu so se pridružile avstrijsko-ogerska, italijanska, angleška in ruska vlada. Doseglo se je uže toliko, da je Bolgarska umaUnola mejne straže od pre-pime zemlje pri Bregovem. V Rimu je začela brezbožna drhal cerkve skruniti. To se je godilo tri dni, 0. 7. in 8. t. ii;. Dovolila seje namreč tridnevna božja služba, da se prosi za odpuščanje bogokletja, s katerim so se pregrešili nekateri časniki. A uže prvi dan so se pomešali v cerkvi dominikancev S. Marta sopra Minerva nekateri golobradi paglavci in mej hvalnim petjem sikali, žvižgali in tulili; pobožno ljudstvo jih je iz cerkve vrglo, a ti so se branili iu eden je njevcev. Jednako delo o Aleksandru velikem, pisano v hrvaškem jeziku, nahaja se v Roudniškej knjižnici na Češkem. Dobrovsky omenja v svojih »Institu-tiones linguae Slavicae Dialecti« rokopisno delo vl leta 1406, govoreč o poslanstvu in delih apo.- lolo v, ki je posvečeno spljetskemu vojvodi in bosanskemu starosti Hrvoju. To knjigo je nodaril »Fuocioiatti« papežu Benediktu XIV. Star bosanski spomenik je iz leta 1478 grobni napis kraljice Katarine v Rimu v cerkvi Araconti. Peter Obmučevič pišoč leta 1482. »rodoslovje srbskih in bosanskih kraljev, pisano na zadujej strani podobe kralja Matjaža, znanega slovenskej narodnej pesmi, nahaja se v frančiškanskem samostanu Sutisko. To so najstarejSi spomeniki bosanskega slovstva 17. stoletja. Prednjo bomo govorili o prvih bosanskih pisateljih, treba je, da se ozremo na pisavo in jezik onega in naslednjih časov. Bosanski jezik je najlepši in najkrepkejši, ki je služil v izgleu srbsko hrvaškemu jeziku. Zarad tega so Srbi za Dositeja Obra-doviča in Hrvati za Ljudevita Gaja sprejeli bosansko narečje v književni jezik. Će pregledamo v duhu srbsko-hrvaško slovstvo, vidimo pisatelje, ki so se pred vsemi drugimi narečji ozirali na bosansko narečje zavoljo velike gibčnosti in lepote. Tako so delali Dubrovčani, In jezikoslovci 17. stoletja, Jernej Kačič, Ivan Mikolja, tako tudi pisatelja Kavdellč in Katančič. celo nečemu Škofu v obraz plunil. Drugi dan se je brezbožnost ponavljala, a poba-line so zopet iz cerkve vrgli. Tretji dan pa je bilo še hujše, nekoliko potepuhov se je zopet pomešalo mej ljudstvo v cerkvi, drugi so se pa postavili pred hišami zunaj cerkve. Ko pa se je pel «Tantum ergo», prihrumeli so ti v krdelu proti cerkvi, a ko so jih odgnali žandarji, začeli so tuliti, kar je bilo v cerkvi pričujočim znamenje, naj začno rogoviliti. Zatulili so toraj: »Evviva Garibaldi!« »Morte ai preti!« (Smrt duhovnikom). V pobožnosti moteni pa so kakor bi bili zgovorjeni zaklicali: »Evviva Maria!« *Ewiva religione cato-lica!« Mej tem pa so žandarji skrunitelje cerkvenih obredov iz cerkve tirali. — Tako počenjanje se bo nad Italjo Še bridko maščevalo. Cerkev sv. Petra v Rimu je v nevarnosti. «Moniteur de Rome» poroča namreč, da je vsled naznanil angleške policije italijanska vlada opozorila vatikan, naj dobro čuje na varnost cerkve v notranjih pro-štorih; vsled tega so bile straže zdatno pomnožene. /{ Bremena se poroča, da so pri nekej ženski, ki je priSla iz Amerike, našli 4 z dinamitom napolnjene kovčege, ki so bili namenjeni v Wiesbaden, da umore nemškega cesarja. Zmaga katolilke stranke pri volitvah v belgilki državni zbor ima velik pomen, ne le za Belgijo, temuč sploh za Evropo. Ne le, da je liberalno stranko v Belgiji zadela enaka osoda, kakor v Avstriji, ne le, daje moralo odstopiti liberalno mini-sterstvo, tudi zunanja politika se sedaj popolnoma predrugači. Belgiški liberalci so ulekli z Nemčijo, bili so veliki prijatelji Raliji ter sovražniki Vatikanu, pri katerem so celo poslanstvo odpravili. Sedaj na krmilo došla katoliška stranka je vsemu temu nasprotna; ona je prijateljiea Francozom, ker vidi, da je Francoska katoliškej cerkvi vedno še bolj pravična, nego Bi-smark, i samo ob sebi se umeje, da so popolnem udani vatlkanu in torej Italiji zelo mrzli. Da so liberalci vladno veslo zgubili, temu se prav nič ni čuditi; oni so postopali prav tako, kakor avstrijski? nič se niso učili i nič pozabili; svoboda jim je bila vedno na jeziku, ali rabili so jo le za svojo stranko in za zatiranje duhovnikov. Ljudstvo pa, ki spoštuje svoje duhovnike, naveličalo se je take svobode in v prah vrglo nje malike. In to je prav, to je čisto naravno ter je moralo tako priti, ker stranka, ki zgubi pot resnice in pravice, zgubi tudi razum o zvezi dejanskega živenja in tedaj mora propasti. AngleUa poslanska zbornica je 13. t. m. zavrgla predlog, naj se samostojnim Ženam podeli volilna pravica. V Kseresu na Spanjskem so 14. t. m. sedem udov tajne družbe «črna roka* obesili. Iz Egipta se poroča, da je Mah d i avstrijske misijonarje v Obeidu v nek stolp zaprl i da dobivajo jedi le enkrat na dan. Manjka jim obleke, pisati ne smejo nikamor i z nobenim govoriti. V Sudanu krivi prorok vedno širi svojo moč; 12. t. m. je en otdelek njegove vojske napadel Suakin, a bil je odbit, Mahdi sam pa se je vzdignol s 36000 možmi proti Dongoli. O padu Berber a se v časnik »Times* 11. t. m. iz Halfe brzojavlja, da je Berber pred 12. dnevi padel upornikom v roke. Posadka se je branila, dokler jej ni zmanjkalo streliva; še le potem so uporniki v mesto prodrli in skoraj vse vojake in prebivalce posekali. Husein paša Kalifa, ber-berski poveljnik, i načelnik roda Fagara sta hudo ranjena in z 50 druzimi, ki so živenje oteli, ujeta. Posadke je bilo v Berberu 1800 mož. Pripoveduje se, da je upornikov general Emir Abdullah zbral pri Berber-u 100.000 mož, in da je bilo po padu Berber-a poslanih 30.000 Arabcev, da zapro Dongolo. To je dokaz, da vse, kar je dobro, pro-dere. Pisava jim je rabila od najstarejSih časov pa do 17. stoletja izključljivo »buk vica«, neka razlika »cirilice*, ki pak je bila lepša, ter imela večjo jednakost rnei posameznimi črkami, manj pečatov in manj črk. V 17. stoletju so jeli v slovstvu rabiti • latinico«, pravimo v slovstvu, ker v javnem živenju je gospodovala samo »cirilica« do leta 1813. Vsa javna pisma in zapisniki so pisani do začetka tega stoletja v reČenej pisavi, zato nahajamo rokopise od 16—19 stoletja tudi v bosanskih samostanih in župnifikih hišah, pisane v bosanskej »cirilici«. »Bukvice« niso rabili le bosanski katoličani, temuč tudi v Dalmaciji, v Slavoniji in v Srbiji, grškim pravoslavnim je rabila »cirilica« kakoršnja je v cerkvenih srbskih knjigah. Kde in kedaj so bile prve knjige tiskane z »bukvico*, to se ne ve, največ pak jih je bilo tiskanih v Veneciji, Rimu in Trnovem. Za >latinico« je bila najbolj uneta rimska cerkev, katera ni mogla videti niti »bukvice« niti *cyrilice«, zarad tega je izgubila bukvica in »Cyiilica« v našem stoletju vso veljavo. Zakaj so rabili bosanski pisatelji obe pisavi, to se ne more lahko določiti. Ali jih je pomanjkanje ciriliških čik k temu sililo, ali pa so jih zapeljali dubrovuiški, dalmatinski in slavonski pisatelj i, katerih spise so poznali, pisane z »latinico«. (Iz »Politike«). Ravan. Deželni zbori. Isterski. Poreč, 14. junja. (III. sjednica). Predsjednik dr. Vidulich otvara sjednicu u 11 urah. Biskupa neima nijednoga. Manjkaju zastupnici dr. Bolmarčić, Elu-schegg, Strtidthof, dr. Cainpitelli, Rizzi, dr. Gambini. Bilježnik dr. Bubba čita zapisnik poslednje Bjednlce. koj bude primljen bez prigovora. Predsjednik poziva novo pristupivše zastupnike Spinii6a i Križanca, da učine Bvečano obećanje. Križanac potvrdi «pro-metto«, Spinčič «obećujem». Jedno i drugo bez prigovora. Zatim čita predsjednik razne stvari doSle na sabor, medju tirni odpis, da je Nj. Vel. cesar i kralj uzeo na znanje lanjsko djelovanje sabora; da biskup dr. Fe-retić nemože doći radi težkih službenih poslovah; da su se konstituirali odbori, da djačko druŽtvo talijansko u Beču i »Kozmos« d užtvo za osjeguranje u Beču moli pomoć. Obćina Volosko moli pomoć za gradnju ceste prama Opatiji, zgora sadanje državne ceste. Glavarstvo kastavsko moli pomoć za cestu Klana-Paka. Laura Gandusio učiteljica i Maria udova Angela Luzzatti mole pomoć. —■ Sve te stvari predane su dotičnim komisijam na razpravljanje. Dr. Petris izvješćuje o izboru jednoga zastupnika u voloskom kotaru, i dvojice u koparskom. Buduć su izbori obavljeni posve zakonito i buduć neima protesta proti njim, nego jedan iz Koparšćine. ali nesadrŽaje ništa, što bi bilo i činjeno proti zakonu, predlaže zem. odbor, da se odobre sva tri izbora. Proti predlogu nije nitko t tako su jednoglasno potvrdjeni Slav oj Jenko, Antun Križanac i Vjekoslav Spini tć. Izvjestitelj dr. Ifenier čita predio« finan-cijalnog odboru, ritfse odobri obračun zaklade bratovliinah za god. 1883. (Bratov ščinska zaklida je ono, što su po bene-taČkoj Istri nekada ljudi ostavili za dobre svrhe, pak sada se troši ovako: jedan diel ubogim, jedan crkvam, jedan školam). Obračun je odobren sa Bliedećim predlogom, kojega je u odboru postavio zastupnik g. Zamlii i odbor primio: 1. da se u buduće oštro pazi. neka se novci od fonda bratovščinah troše za ono za Što su odlučeni; 2. da se ureoe kapitali u pojedinih obćinah; 3. da se pazi neka obstoji uprava takove zaklade, kako je odlučeno, to jest: dva čovjeka od crkve, dva od obćine i peti občinski glavar. Isti dr. Venier predlaže, da se odobri obračun za godinu 1883. zaklade: Pologi i tudji novci (depositi e deuari altrui). I taj predlog je primljen, kao i obračun z a god. 1883. i proračun za 1885. zaklade o mirovinah zemaljskim plačnikom. Isti dr. Venier u ime financialnog odbora predlaže, da se odobri obračun za godinu 1883. i proračun za godinu 1885. zaklade zemaljske od odkupa desetine (fondo di esonero del suolo). Zastupnik Matko Laginja, dobi v riefi, progovori najprije hrvatski : Velepoštovana gospodo! Izjavljam, da ću se danas, koliko mi to bude moguće, služiti talijanskim jezikom i to za to, da se nitko od vas nebude mogao izpričali, da me nije posve dobro razumio, i da za ovaj put nestavim u nepriliku gospodina cesarskoga komi-sara, koji tu sjedi, a kako mi se čini, ništa nerazumije hrvatski. (Zastupnici i slušatelji posve su mirni). Zatim reče talijanski od prilike ovako: Mi manjina nemožeiuo vam nikako odobriti ovoga obračuna ni predloženoga proračuna, i to zato ne. jer je odpiačlvanje ovoga duga za nekoje sudbene kotare posve nepravedno. (J nekojih sudbenih kotarih ljudi su posve ili skoro posve platili gospoščinu (esonero). S onim nametom od 12®/,, kojega ste od više godinah udarili i kojega svi bez razlike plaćamo, neumanjuje se za ništa dug provincije Istre prema cesarstvu. Težko je razumjeti se u te tolike račune, zato ču ja samo nešto spomenuti i dokazati več iz toga, kako je odplaćivanje desetine nepravedno uredjeno. Godine 1875. dogovoreno je izmedju Istre i cesarstva, da se prekida svaki račun do onda i da Istra ostaje cesarstvu dužna od desetine još Četiri sto i Šestnajst tisućah forintib, na koje neće plaćati interesa. Za odplaćivanje obligacijah, koje 6e loterijom dignu i interesab. ima se plaćati 10°/, nameta na izravne poreze ili* franke. Sada se plaća 12°/,. I ini to pli-ćamo, ali se od onda dug provincije prema cesarstvu nije smanjio za ništa. Kako je to plaćilo nepravedno, vidite iz istoga računa, koj nam je predložio zemaljski odbor. U sudbenom kotaru Volosko duguj* ljudi za desetinu svega skupa: fr. 344 65r a platili su godine 1883. adicionala u ime odkupa od desetine: fr. 319108. (J sudbenom kotaru Krku duguju ništa, a na to nilta platili su adicionala/. 2635-32.. U sudbenom kotaru Cresu duguju fr. 12 03. a na tih 12 fr. 03 nč. platili su-nameta fr. 4629 23. Tako je sudbenim kotarom Lolinj-skim, a skoro tako i sa Podgradskim, jer i ovaj je dužan samo okolo f>000 for., a plati svake godine nameta okolo polovice toga iznosa. Govori se po Istri, piše se dapače u novine i mi to moramo čitati, da nam vi dajete talijansku kulturu (naobraženost). Dobro! Ali onda, gospodo, ja tvrdim, da vami mi to dobro debelo plaćamo, i da bi vaša opazka valjala samo onda, kad biste nam dali škole svagdje, gdje bi trebalo i onakove, kakove bi trebalo. Zato Vam inoji drugovi i ja nikaku neodobravamo togu računa, već predlažem: 1. Neka se razvidi, koji mogu a koji nemogu platiti desetine u onih krajih, gdje je taj dug narasao; 2. Što se zna, da nemože biti utjerano, neka se briše; a onda: 3. namet neka se razdieli po kotarih pola g toga, koliko je jedau kotar više ili manje dužan. Ove opazke našega zastupnika našle su nepripravnu talijansku većinu. Dr. Petris izvraćao je lievo i desno, htio je ljudem dokazati, da neplaća jedan kotar za drugoga, nego da se odplačuje dug provincije prema cesarstvu sa onim nametom od 12 po sto. Laginja odgovara, da to nije istina, jer da je Istra od godine 1875. dapače još lOO.OOu forintih više dužna cesarstvu, nego li onih 416.000 forintih, premda se od onda u celoj Istri pobira namet od 12°f0 u to ime. Dr. Amoroso htio je takotljer opravdati stvar, ali ni njemu ni pošlo za rukom, sa svim tim, da je izpripovjeduo historiju desetine. Predsjednik izjavlja, da nemože dati glasovati o predlogu zastupnika Laginie, jer da bi se trebalo prije s vladotu dogovoriti. Izvjestitelj dr. Venier veli, da nemože ništa pridodati onomu, što je rekao i protumačio dr. Petris i dr. Amoroso, drugimi riečmi: ni on niie opravdao krivicu. — Sa svim tim odobrila je većina obračun de-setinske \aklade (fondo d'esonero) za godinu 1883. i proračun iste za godinu 1885. Ali ovo pitanje o krivici, koja se dogadja cie-lomu puku Istre, nije još zaspalo. Napokon dr. Venier izvješćuje, da je umirovijeni posluŽnik zemaljski, Frane Devonatto molio pomoć, a flnancijalnl odbor predlaže, da se ta molbeniua odbije i tako je odlučeno. Tim je sjednica završena i buduća U'ečena za sredu 18. junja 1884. Goriški. Gorica, 15. junija. Druga seja bila je minoli ponedeljek ob 4. url popoldne. Ker je bilo zadostno število poslancev navzočih, otvori dež. glavar sejo, ter prosi tajnika da prebere zapisnik prve seje, ki je bil enoglasno sprejet. Deželni odbor položil je račune za leto 1883. in proračune za leto 1885. vseh za-logov. Vsi računi se izročijo finančnemu odseku. Deželni glavar povabi g. dr. Abrama kot poročevalca, ki je poročal o nasvetu, naj bi se odposlala po dežeineni odboru prošnja visoki vladi, da bi predložila državnemu zboru načrt postave, po kateri bi bila prosta kolekov in pristojbin vsa pisma in pogodbe, zadevajoče pogozdovanje Krasa po dež. postavi, ki je bila lansko leto sprejeta. Predlog je bil sprejet. Dr. vitez Tonkli predlaga, naj se voli razen finančnega tudi peticij-ki in pravni odsek, ker utegneta tudi ta odseka vdo-biti potrebnega gradiva Predlo^ se sprejme in na to se volijo odseki: V finančni odsek so bili izvoljeni ti le oslanci: Viljem pl. Ritter predsednik, župan dr. MauroviČ, dr. vitez Tonkli, Ivan Gosser, Andrej Ko- EDINOST. cijančič, dr. Al. Roje in dr. Verzegnassi. — V peticijski odsek: Anton de Dottori predsednik, Evgen baron Ritter, Jožef Ivan-čič, Ignacij Kovačič, Rajmund Mahorčič, Matija Jonko in Del Torre. — V pravni odsek: tir. vit e/. Pajer predsednik, dr. Abram, dr. Verzegnassi, dr. Miklavž Ton-kli, Franc Povše, Benardelli de Dottori. Nato je bila druga seja zaklučena. DOPISI. Barkola, 16. junija. — Izrnej vseh procesij Sv. Rešn. Telesa v okolici se more gotovo barkovljanska prva imenovati. I to posebno največ zavoljo lepega reda. V nedeljo 15. t. m. je bila procesija (opasilo) v Barkovlji. Za procesijo se je na- Rravljalo i spletalo uže kake tri dni poprej, [akor vsako leto, tako so i letos imeli ribiči blizo luke svoj lastni altar. I povsod je bilo vse v zastavah v Sv. mašo v procesiji je služil č. g. Čeme z asistenco dveh druzih g. župnikov. Posebno lepo je bilo videti ženski spol ves v narod nej, prazničnej obleki. Kot zastopnika mesta sta idla dva gospoda z magistrata i go-verner Visentini a la teater pnć. Godla je še precej dobro domača godba. Sploh vse je bilo v najlepšem redu. Oboki železne ceste, skoz katere procesija gre, bili so vsj z raznimi zastavami, cveticami i zelenjem odičeni. Vmes imenovanih zastav pa je Imela »Čast« plapolati slovenska trobojnica z grbom vojvodine Kranjske. Za to gre čast č. g. Luki Pertotu, posestniku iz Barkovlja. On sam je namreč omenjeno narodno novo zastavo kupil. Vsa čast gre pa tudi za to gospodu Luki, da se je zdaj popolnoma spreobrnol. In to zato, ker je omenjeni gospod vzadnjej volitvi za Cesara —- glasoval. Pa kaj Ce-sare! Zdaj naj gre rakom žvižgat, i saj je tudi svoje posestvo (ladjedelnico) v Barkoli proda). Barkoljanskega capovilla se tudi gospod Luka ni bal, ko je slovensko zastavo kupil. Saj zna sam, da more capovilla malo ukazati. Po našem menenju namreč celo oni ljudje, ki čevlje »biksajo«, več plačila na leto dobivajo, nego naš capovilla. Ker je zdaj Cesare, kakor sem omenil, svoje posestvo v Barkoli prodal, zgubi kmalu svoj upliv na ljudstvo. Saj vidimo dovolj iz tega po g. Luki Pertot-u. Pri zadnjih volitvah je hil Cesarjev agitator, zdaj si je pa sam novo lepo narodno zastavo kupil. Iz tega se vidi, da je omenjeni g. L., po domaČe Pendla, spoznal, kaj je »prav« in »naopak«. Zatoraj mu še enkrat izrekamo zavoljo tega srčno hvalo. Narodni Barkovljani. Z UutovlJanNke občino, 12. junija. — Mej večletnim županovanjem g. A. Stoka je naša občina slovela, kakor ena najprvih, kar se tiče njenega reda, osnovalo se je mnogo koristnega, ljudstvo v vseh treh vas.-h oddelka naše občine je bilo složno, napredovala je občina, bodi si v narodnosti, kmetijstvu, ali druzih ob-zirih. Da je temu res, priča nam to, da je bil g. A. Stok odlikovan s zlatim križem od Nj. veličanstva. Zdaj pa, žali Bogi vse je nasprotno, nastal je velik nered, ter nam preti propad. V zadnjem dopisu iz naše občine je bilo omenjeno, da se je pri nas zaprlo mnogo pašnika. Zdaj pa smo iz gotovega vira izvedeli, da je vzrok temu sam g. župan And. Lah, ki je to provzročil brez sklepa občinskih mož, vsled česar je ljudstvo tako nevoljno, da mu misli narediti nezaupnico. — Se bolj pa nas vznemirja to, da je občina z občinskim davkom zaostala, vsled Česar je c. kr, davkarija občinska posestva zarubila, in vender bi se bil davek lehko platil, ker občina ima uad 400 gl. dohodka, in občinarji so tudi za davek denar zložil. Tudi eaen občinskih starešin misli odstopiti, ker je značajen ter noče delati zu nered. Upamo, da ta opomin kaj pripomore, ker sam g. župan iahko vidi, da vsi propademo, če tako dalje poj le. Imamo tudi več inož v občini, ki bi biii sposobni olraniti mir i red v občini, in prišel bi bil drug na županov sedež, da ni b 1 na poti agent, ki je vabil ljudi, da so mu glasove prodajali, ter s tem provzročili škodo sebi in občini. Lehko bi navedli še večje napake, a venoar sklepamo s temi ter želimo, da bi občinstvo prišlo k boljšemu spoznanju ! Letina kaze pri nas še precej dobro, posebno žita so lepa. Na binkoStno nedelo, proti večeru je splezal nek kmet iz Du-tovljan na črešnjevo drevo, da zavžije slaaaskih čreŠen; a nesreča ga doleti, veja se pod njim ulomi in on pade raz debla dva sežnja visoko ter na tleh obleži; pozneje ga prinešo na dom, a drugi dan, previden z sakramenti za umirajoče, zdahne svojo dušo. Rajnki je bil marljiv kmet., zapustil je 3 otroke in žalujočo vdovo. Več občinarjev. IZ Oftpe. 14. junija. — Srečen in vesel dan je bil včeraj za Ospo. Obiskoval je nas milostivi vladika gosp. J. Glavina ob 4. popoldne. Srčno ga je ljudstvo sprejelo ker se je v mnogobrojnem Številu zbralo, želeče gledati v mili obraz svojega vikšega pastirja, ter spreieti sveti blagoslov. Veselje je bilo brati na obličji občinstvu. ki si je v čast Štelo, d* ima nekoliko č isa v svojej sreui preljubljenega gospo ia škofa. Osapski farani so vrli katoličani in jim je v hvaležnem spominu vsak, kdor jim je kazal ljubezen. Saj oni tudi ne zahtevajo drugega, nego da se z njimi v ijubezni občuje. Priča so novi zvonovi. Le par besedi je bilo treba, pa so bili zadovoljni toliko stotakov Žrtvovati. Toraj slava takim možem. Oni se trdo drže stare vere, starih običajev. Dosti zdravega jedra je v tem narodu in marsikaj bi se dalo izkoristiti, ko bi le polovico rodoljubnjih voditeljev, kakor so v Dolini, imeli. Toraj na delo vi, ki ste v prvej vrsti poklicani za narod kaj žrtvovati, in katerim mora biti sreča svojega naroda pri srcu. Rodoljub. Domaee in razne vesti. £e«tltke kopersklm volil - Cent. Iz Stinjana je došla ta-le čestitka: Rodoljubivim izbornikom koparskog političkog kotara! Zagraktalo jato crni 11 gavranah nad Vašim koturom, nebi li razneslo Što je rodoljubni mar mukom po-sakupio; ali — jato prošlo kako došlo I Probudjena narodna sviest, tvrd značaj, nepodmitljivi ljudi obranili su kotar. Blago si ga njemu kod takvih izbornikah. Čestitamo! Zivilll (Podpisi). Imenovanje* Minister notranjih opravil je imenoval v Korminu nastavljenega policijskega komisarja Aleksandra Seidel višjim nadzornikom tržaške varstvene straže in policijskega koncepista Krištofa Busich policijskim komisarjem v stanu tržaškega policijskega vodstva. Slovanska čitalnica v Trstu napravi v soboto 21. t. m. veliko veselico, da tako prav slovesno odpre nove svoje prostore v «Monte verde». V ta namen je odbor povabil v?o prvo gospodo tržaško, namestnika, dvorne svetovalce, predsednike raznih uradov, prve trgovce itd. Vrt bode krasno razsvitljen, na vrtu bode pel močan pevski zbor in godel bode najboljši tržaški orkester; v okrašenej dvorani pa bo le ples. — Nadejati se je krasnega večera. Zato pa uže naprej Čestitamo marljivemu in pogumnemu odboru. Tržaški Sokol je zabelježil 15. dan meseca junija kot dan nove zmage. Priletel je v prijazno Katinaro, ki je še vedno lepo okrašena in odičena vsled zadnjih slovesnosti, ki bo dobrosrčno ljudstvo tako navdušile, da se mu še zdaj radost na obrazih bere. Sokola je čakala velika množica pri vhodu na cesto, z hran a je bila skoraj vsa vas; pa tudi iz drugih krajev, posenno iz Trsta je došlo mnogo rodoljubov. Godci so mu šli naproti ter ga privedli s krepko donečo »Naprej zastava Siave!« Ljudstvo mu je zaorilo.* »Zivio! in sine o sebi reči; Veni, vidi, vici. Prva pot mu je bila v cerkev, iz cerkve je korakal pred farovž in tu pozdravil čest. g. župnika Rogača, vrlega našega rodoljuba, moža, čegar zasluge za kulinarsko cerkev so neizbrisljiVe. Od tod se je napotil pred gostilnico, spremljan od brhkih katinarskih deklet in obile množice Zdaj pa se je pričelo prav domače veselje, katerega najmanjša meglica ni kalila, v*e je bilo židane volje, nazdravilo se je najprej gosp. župniku in Katinarcem, ki so v lepej vzajemnosti in slogi toliko žrtvovali za svoje svetišče, švigale so zdravic*, zvenele čaše, razlegale se pesmi ketinarskih in tržaških pevcev, sukali so se Sokoli z brhkimi deklicami, bil je lep večer. — Dva žandarja sta sicer zvesto spremljala rudeče košulje in se kar od njih ne umaknola, ker paziti sta morala na red, a sama pač pritrdita, da tu ni bilo nobene nevarnosti, tudi vsled tega ne, ker je bil bazovski okrajni glavar, moder gospod, toliko skrben, da je prepovedal govore ad majorem ploriam tržaškega magistrata. Pa nič za to, ker dan se je bil takrat uže nagnol in odpotovali smo v Trst skoz prijazno Lonjero, kder smo se nekoliko pomudili. Tudi tu je bil Sokol lepo sprejet, ko bi trenol, zgrnolo se je polno ljudstva okolu njega ter bilo presrčno veselje in radovanje. ^Odbor delal»ke*a podp. druđtva je izdal posebno okrožnico ilo vseh udov, v katerej okrožnici svari nekatere ude, naj ne delajo zdražbe v društvu in naj ne nasprotujejo potrebnim in legalnim sklepom odbora. Okrožnica je pisana v mirnem, a odločnem zmislu. — Priporočamo vsem udom omenjenega društva, naj jo pazljivo prečitajo. ■»elalsko podporno društvo napravi, kakor je uže naznanjeno, izlet v Gorico s posebnim vlakom, ki odide oh 6l|, uri zjutraj i/. Trsta in se zopet vrne v Trst točno o polunoči. Na vlaku, katerega hla-pon bo okrašen, bode vsa veteranska godba ln, Pevski zbor. Odbor ženskega oddelka bode nesel se seboj krasen trak, ki stane f. 125; ta trak podarijo odbornice zastavi goriškega bratskega društva. Lepo bi bilo, da bi tudi naš vrli «Sokol» mno-broj no vdelfzll se prelepe slavnosti. _ V Gorici goste sprejme goriško bralno in podporno društvo na postaji. Preskrbi se tudi, da bodo izletavci dobro postreŽeni m po nizkej ceni. — Vožnja z vlakom v Gorico in nazaj stane v II. razredu f. 1 80, v III. razredu f. 1*20 Vsak deležnik pa je naprošen, da plača 10 do 20 soldov najmanj za godbo. Vozni listi se dobivajo od denes počenši v uradu društva, Corsia Stadion št. 11, v prodajalnici g Fr. Žitka v Corsia Stadion Šl. 1, potem v TrzaSkej Čitalnici (Morite verde), v kavarni Com~ mercio in pri mnogih društvenih poverjenikih. — Obširni program Izleta in program slavnosti v Gorici prinesemo ke-sneje. Nova hiša podrla. — V torek opol ud ne se je v via Istituto podrla hiša, ki je bila sezidana do četrtega nadstropja in je le strehe Še manjkalo. Še velika sreča je, da so delavci skoraj vsi uie delo zapustili in tako sta le dva delavca hudo poškodovana, eden ima nogo dvakrat zlomljeno, drugi je pa nevarno na glavi ranjen, tudi neka žeuaka je nekoliko po-škod ovana. Zidanje je vodil polir Mosetig, katerega je vsled nesreče policija zaprla. Hiše v Trstu zidajo jako hitro in s površno pazljivostjo; Bog nas varuj potresa! Pozneje smo zvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, daje magistratova stavbena komisija nedavno zidanje ogledala, pa ni našla nobenega pomislika zoper to; po tem takem hi se morala tudi zoper to komisijo preiskava uvesti. Tržaške novosti: Vreme. V pondelek smo imeli v Trstu v juniju nenavadno vreme; ves dan mrzel dež z burjo, lako, da je moral vsakdo, kdor se ni hotel prehladiti, obleči zopet zimsko sukno, uže par mesev odloženo. Videli smo od daleč Koroško in Kranjsko gorovje v belej obleki in Sežanci nam pravijo, da so v ponedelek došli v Sežano razni vlaki, na katerih je bila snežna odeja. — Čudno to vreme v tem času! šk' dovalo je gotovo mnogo poljskim pridelkom, posebno pa trti. — Ker se je pa zdaj vremenilo, nadejati se je, da ostane lepo vreme odslej stanovitno, — sai pa lepega vremena silno potrebujemo iz Zdravstvenih In gospodarskih obzirov. Mestna ženska pripravnica italijanska za odgojo učiteljic, ki se je pred par leti odpravila, zopet so uvede s prihodnjim Šolskim tečajem, to je z 10. septembrom. Oleplanje mesta. Mestna delegacija je sklenola, na zagradi vehki prostor pred mestno bolnico z lepo železno ograjo. Zopet hrvatski paviljon. Znano je, da naši mestni očetje niso hoteli prevzeti hrvatskega paviljona od družbe za olepšanje Trsta samo zato, ker je hrvatski, lo je slovanski. — Delegacija je sicer poročila, da bi mesto imelo preveč troškov, ako bi hotelo paviljon prestaviti na drugo mesto, zato da S" protivi daru; a to je bila le pretvezi. Zdaj pa društvo za olepšanje misli na to, ua oni paviljon prestavi ali v novo luko, ali k lovcu, ali pa v takozvano Serpentino; na nobeni iiučin noče dati iredentovskim junakom veselja, da Eaviljon zgine iz Trsta.— Ali ta dogodba aže, kako zagrizli so nekateri naši lahoni; hrvatskega paviljona, ki je prava arhitek-toniška dika, umetno delo, nočejo gledati iz same zagrlzlostj, iznašli so menda uže iredentovsko umetnosti Kedor seje veter, žel bode vihar, in tega se nadejamo. Nesreče. V nedeljo v noči je padel v morje z mola S. Carlo 70 letni delalec Josip Mozetič — Ribiči so Še živega po-tegnoli iz morja, a ker ga je tresla huda mrzlica, morali so ga peljati v bolnico, — Prav tako je v nedeljo padel 11 letni An-gelj Fadut na bre^u SanitA v morje, pa so ga piloti rešili. — Zidar Franc Kozulič, ki je delal prav pri onej hiši v Via dell'Isti-tuto. ki se je včeraj podrla, padel je v pondelek s tretjega nastropja na ulico in se tako močno poškodoval, da težko več ozdravi. Odpeljali so ga precej v bolnico. — 84 letni Jožef Detič Be je dal vsled boleh-nosti v pondelek prenesti v bolnico v nosi Inici, v katerej je mej potjo mirno za večno zaspal, namesto v bolnico, nesli so ga potem precej k Sv. Justu. Samomori. Včeraj zjutraj so poteg -noli pri Sv. Jerneju na suho truplo utonjenega uradnika Franca Martini-ja, 50 letnega moža; pravijo, da je sam skočil v morje vsled slabih finančnih razmer. Poleg romantike je tudi morje menda zapeljivo za samomorilce. —23. letna Šivilja Eliza Samero si je v pondelek na molu Sv. Andreja najprej prerezala žile, potem pa skočila v morje. Vesljarji neke Lloy-dove barke so jo zagledali na površju morja; približajo se jej in najdejo, da je uže mrtva, izvlekli so jo potem na suuo in policijska komisija jo je ukazala prenesti y mrtvašnico k Sv. Jnstu. — Na omenjenem molu pa je nek ribič videl zraven ženskega klobuka in eolnčnika, tudi možki klobuk, cilinder, in moški solnčnik. — Sodi se vsled tega, da se je tam na molu izvršil zadnji odstavek ka-cega romana, dasta se najurže kaka Romeo in Julija skuDaj vrgla smrti v naročje, a da se je moški najbrže v morju skesal in splaval zopet na suho. To so nastopki literature, katero širijo mej mladino nekatere ljudske biblioteke tržaške in pa sploh romantično živenje naših šivilj in mladih »škartocev«. Požari. Včeraj popoludne ob 5. uri je vstal velik ogenj v magazinu vreč g. Naschitz-a v Via Carintia št. 16. — Vatrogasci so bili hitro na mestu in so pnfar ustavili pred no je mogel dalje seči. Neka delalka je pustila luč na vrečah. luč se je prehi noia in vreč«, katerih je v magazinu na tisoče, začele so goreti. Škode je n^kaj nad 1000 gl. — Prav v tistem času je vstal ogenj podstrešjem biSe št. l v Androna dell'Olmo, v stanovanji! necega F. Schein. Tudi tain so bili vatrogasci hitro pri rokah, in so ogenj zadušili Še predno se je mogel razširiti. Društvo Avstrija napravi 2%. t. m. v vrtu »Mondo nuovo» veliko svečanost z godbo in umeteljnimi ognji. Ako bi vreme bilo neugodno, preloži se veselica na dan 1. julija. Bitov na morji pred Trwtom bomo gledali danes teden. Vtorek 24. t. m. pride pred Tr*t c. k. eskadra in o^bine tu do četrtka 25. t. m. V sredo 25. bo velika mariovra, v boji bode sedem bojnih ladij in enoliko torpednic. Ta jako zanimljiva morska bitev gotovo privabi iz v«eh krajev mnogo ljudstva, da vidi tc redko prikazen. Pri »v. Ivanu v tržaškej okolici bode dne 24. t. m., na dan sv. Ivana, cerkvenega patrona, velika slavnost: hla-goslovenje novega velikega zvona ob 9. uri zjutraj. V nedeljo potem, 29. t. m pa bode navadna procesija. Nadejati se je. da obe slavnosti obišče tudi mnogo Trža-čanov. Izpred porotne ftodnlje 14 t. m. je bila obravnava proti onemu Jakopu Defranceschi iz Trsta, 48. letnemu fakinu, ki je 20. aprila svojo poprejšnjo ljubico Rozo Radič, uže starikasto žensko, v postelji z nožem zaklal k ljubu kričanju dveli majhnih otrok, ki sta ležala zraven matere in hrambi nekega druzega fakimi. Cavalieri po imenu, katerega je tudi nevarno ranil. — Umoril jo je, ke" ga ni hotela več imeti zraven sebe. Živeti je hotel namreč ta sprideni človek na ram-.ih omenjene ženske, čemur se je ona protivila. — Po zaslišanju prič so se porotniki prepričali, da je bil umor premišljen in so ga torej Krivega spoznali premišljenega uboja; sodnija pa ga je obsodila na vešala. — To je bil zadnji proces v tej sesiji porote. Policijsko. Stražniki so všeraj ujeli in zaprli nečesa mornarja, ker je v pjji-nosti pobiv;t| in razsajal po ulici Crosaila, potem neko deklo brez službe, doma i/, Kamnika, ker je ubežaia iz Sežane, kder je bila kot o-lgnanka na prisiljeni poti ,v domovino, in 2 fakina, ker sta v starem mestu pri Tirolcu pila in jela. potem pa pobrisala, ne da bi bila kaj plačala.— V ponedelek v noči sta neznana tatova vdrla v gostilno »k zlatemu konju« v ulici Far-neto št. 24 in sta pokrala 15 gl. drobiža, en samokres in nekoliko smotek. Maš domači polk Milan I. kralj srbski št. 97 odide 13. lulija iz Pulia v Sežano k vajam. Od tam maršira polk 2. avgusta v St. Peter in sosednje vaSI, i7 St. Petra pa 21, avgusta v 3 marših v Liuuljano. V Ljubljani bode počival polk 21 av>;n je naznanilo, da 22. državna loterija n toliko vrgla, da bi se mogel dati prvi obrok s 50.000 g i d, /.a primorsko deželno Ulaznico, ampak le 38 000 gld.; primanjkljaj se skoraj gotovo poaeh iz 23. državne b te-rije. V seji 26. maja je deželni u-.bor, sklenol, obnioti se na istrski in go-n-ui deželni odbor, da vsi trije skupaj sestavijo proračun za blaznico. Prepovedana oprava. 15. t. m. seje hotela v Kopru tamošnja mestna banda pri procesiji prvikrat Koperča' i>m pokazati v novej opravi. Ali pred procesijo je k sebi poklical okrajni glavat vitez Bo-sizio bandarjaša ter mu izjavil, da ne more dopustiti, da bi se v takej otuavi banda EDINOST. jivno pokazala. Ni še nam znan vztok te prepove ii. a gospo krajni glavar ui« vč, zak^j je to storil. Toča je t'i dn\ v mnogo krajih, posebno ouolo Izole. Vizinade, Pirana močno padala in napravila veliko škode, posebno vinskemu pri lelku. — Ist-ani se boje, oa bodo imeli letos malo vina.— Kakor nam poročajo s Krasa je toča sinoči na doljen-jem Krasti, okolo Komna, Sute, Temnice, Vojščice in še po drugih krajih napravila veliko škode, ker je še danes zjutrai n.i visoko ležala po polju. Velika nesreča v Itodanl pri AV. Petra. V torek lO. t. m. se j- v zgornje) KoŠani pripetila strašna nesreča. Franjo Železnik, posestnik, imel je neko jamo pod podom. Ker je lansko jesen repa, korenje, krompir še precej dobro obrodil, bila mu je torai jama premajhna, sklenol ie toraj, to lnknjo nekoliko povečati. Ker pa ni mogel zaradi poda kopala navadno * zdigavati, kopal je kleče vedno bolj pod-zemljo. Češ, da se zemlja sama odvezne ko bode zadosti spodluknjana, in res se je to Se prezgodaj spolnilo. — Velikanski kos suhe zemlje se odvezne in ga podere po l težo na tla ter mu tako nesrečno po-mečk i truplo, da ni nič več govoriti mogel, i i vsled tega drugi dan umrl, zapustivSi ieno s Sestemi ne doraslimi otroci. Bodite previdni pri kopanji enakih jam. Poslanska Jama. kakor nam poroča njeno oskrboištvo, odprta bode mej letno sezono (od 1. maja do 1. oktobru) pri eiektriČnej razsvitjavi vsak dan ob 10'/, uri dopoludne in bode znašala vstopnina 2 goli. za osobo. Bazen tega pa se tudi vse leto ob vsakej uri podnevi iu ponoči po volji obiskalcev z svečami ali elektriko razsvitljena po določenem tarifu odpre. Umrla sta te dni na Dunaju dva imenitna moža; eden je na Krasu dobro poznan fel izeugmeister grof Griine, nekdanji najveći mogočnež na dvoru in najviši konjuh cesarj ev, ki je kot tak večkrat firebival v Lipici na Krasu in v Prestranku n je bi! poznan kakor jiko stro*', a s kmetom vendar dobrotljiv gospod. — Drugi je feldzeugmeister baron Viasits, ki je bil eden najboljSib avstrijskih strategov.' Slovensko društvo za spodnjo Štajersko je Imelo v nedeljo, 8. t. m. javni občni zbor pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Gosp dr. Rađaj je poročal o delov. nju slov. poslancev v dež. zboru štajerskem ter dokazal, da so ti poslanci storili svojo dolžnost. Zaključil je svoj govor z nasvetom: • volite domaČe ljudi, nikdar tujcev, vstilni stroji občudovanji vredni, posamezne počedijo do 400i> kubičnih metrov zemlje na dan. A tu.ii amerikanska vlad > to podjetje na vso mod podpira. Zal' žiSča, naselb ne delavcev, stanovanja uradnikov, u a< n gostilnic, bolnišnice, vse je lepo ziilai O in izvr-tno oskrbovano. Les-iep^, ki |e tu 1 i temu po :jet|u duša. kakor je bil sueškemu prekopu, za gotovo pričakuje, da bo v Šitrih letih izviŠen prekop, ki boiie za trgovino neizmerno važen. Javna zahvala. Vsem tistim p. n., kateri so za omislite v spominske plošče rajneemu Matiji Vrtovcu kaj darovali, kakor tndi vsem tistim p n , kateri so k slavnosti razkritja spominske plošče bodi si s čem koli kaj doprinesli; izrekam po t«j poti. v imenu vsega osnovalnega odbora za omislitev spominske plošče in dotične »lav-nosti najtoplejSo zahvalo. Na Slap« dne 16. junija I884. R. Dolenc, načelnik osnovalnega odbora. Gospod G B., sotrudnik »Jurija s pušo» v T rita. Podpisano predsedni tvo Vas s tem zadnjikrat poživlja da položite in izročite račune in denar polit, društva »Edinost* najdalje do sobote. Trst, 18. junija 1884. Za predsedništvo pol. društva »Edinost* M. Mandlć, podpredsednik. Popravek. Zadnjej zahvali v št. 47 .Edinosti« imam še pristaviti, da se zahvaljujem ne le občinarjem Katinarsklm, temuč tudi vsem onim gosgodarjem, ki spadajo pod Katinarsko cerkev. Luka Pečar, zidarski mojster in izvedenec. Tržno porodilo Kava. — Iz Amerke dohajajo poročila o vedno živahnejši kupčiji in vedno viših cenah; v*l«d tega je tudi naš trg jako rezerviran in so ceiie sopet postale jalto trdne. — Sladkor — malo obrajtan, kupčija mlahova, cene Šibke, nazadajoče. Sadje — popolnoma zanemarjene, cene jako gibke. Olje — cene se vzdržujejo k ljubu pojemijajoćej kupčiji. Petrolje — se vzdržuje trdno na ei. 9 /4 do cl. 10. Domati pridelki. — Malo praSanja po fižolu, po maslu pa nekoliko boljše, cena masla je gl. 88 do gl. 97 za dobro, naravno blago. Žito. —Tendenci za više cene, poskočila j« zdatno cena koruze. Seno — dobro obrajtano, dobro konjsko velja gl, 1.40 do gl. 1.75. H Z> X H Ileajunaroana imija iz Trsta t Novi-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejernaio blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. (5) V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Pamik «East Anglia«, 3400 ton, a 5. dan julija. Parnik •6ermania», 4*200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pnsaZnega agenta. Via deli1 Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. *'mesni krov 60 old- Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emtliano d* Ant. Poglayen, generalni agent. V vertovinl pri AJdovidlnl. Žago, mlin in stope za čroslo in za ječmen, kakor tudi dotični vrti okoli mlina z vinogradom se dajo v ntijetn 8 1. avgustom. Pogoji se zved6 pri podpisanemu. 4o2efŽlvlc v Skopem 3—3 (pošta Dutovlje). Borinopo ročilo. Tendenca borne nedoločena, malo prometa, kurzi za poznanje niži. DunajMka Borna dne /7. junija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 30 » Zlata renta......102 » 10 • 5*/, avst. renta .... 95 • 70 • Delnice narodne banke. . 858 • — » Kreditne delnice ... . 808 • 60 . London 10 lir sterlin . . 121 » »0 „ Napoleon....... 9 » 67 » C. kr. cekini...... 5 • 76 » 100 državnih mark ... 59 • 5U » Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11, ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3'f, Plačuje v torek, p»tek, soboto od 9. do 12. ureopoludne. Zneske do 50 pld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eakomptuije menjioe, riomicilirane na tržaškem trgu po.......S'i/I, Poeojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......47/1, više zneske v tekočem računu po .............4M/U Daie denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 24. marcija 1883. Javne dražite. V Trat« dne 30. junija, 19. julija in 21. avgusta t. 1. deli posestva v dolenji fiirbolipo ranj. Barnabu Almerigotti, cenjeni gl. P69 25. dne 24. junija t. 1. v Rocoln posestva Janeza Tompliniiza, dne 26. junija 1.1 v dolmji Sv. Mar. Magdaleni tretjina Jožef Ferlugoveg* rtoaestva. V Kopru dne 28. junij«. 1. avgusta n 3 septembra t. 1. na gl. 73o.30 cenjena posestva Ožbolta Deana. V Sežani dne 7 julija, 7. avgusta in 10. septembra 1.1. na gld. f)020 cenjena Jožef Grnvkova pos -stv-u V Gorici dne 25 junija, 25. julija in 2~>. avgusta t. 1. na gl. 1486.95 cenjena hiša bratov lierduSev. V Kor-miaa dne 28. junija, 2*i. julija in 23. avgusta r.. 1 na gl. 751.76 cenjena žemljiSSa Terezije Lupinove. V Cresu na otoku Čre« (Cherso) dne 8 julija, 8. avgusta in 9. septembra 1.1. na gl. 147 — cenjena Anton SobliSeva posestva. MIRODILNICA (drogerija) G. B. ANGELI-JA v Trstu na lesnem trgu, 1 Ocenjena izdelovalnica čopičev; zaloga oljnatih barv lastne priprave, firneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro mineralnih voda, naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga laka flrnežn za kočije iz ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu. Žvepla I. vrste. 10-8 Hk m Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogatel zlirkl pri IGNACIJU KRON TRST VIa al Teatro 1 (Tergesteo). 8-4 Ilustrirani ceniki se poiljejo kamor koli brezplačno in franko. Glasoviti želodčni likftr MA TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseb enake vrste navspeSneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zeli.ig dinarskih Alp po gosp. U. A, Naicuvlcliu v Kninu (Dalmacijii). Zaloge v TRSTU ▼ lekarnah Jeronlti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu lariču, u ŠIBENIKU pri Ivano Mediču. v SPLITU pri Rafeelu Campot, v KNINU pri 8imeonu Vojvodlču, kder se prodaja in odpošilja po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika, 10—24 m Razpis shiieb. V tem okraju ste razpisani službi učiteljev-voditeljev na enorazrednicah v Otaležu in na Grahovem za definitivno nastavljenje z dohodki po postavi 10. marca 1870 in 4. marca 1879. 1—2 ProSnje s postavnimi spričevali sposobnosti je vložiti do konca meseca julija t. I. po predstavljenih oblastni j ah. V Tominu, 13. junija 1884. €. k. okrajni šolski svet. The Singer Manufacturing&C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar* dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo Ne daje za pel let* poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni egent 13—9 V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve hvalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. LA FILIALE IN TRIESTB deti' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito par conmerolo ed Industrla VERSAMEN'ITTN CON I ANTI Banconote: 3; t°/o »«««• interM.e ver«, preavvlio di 4 gleral 3 v,»» h • • • 8 » 3*/*»» • » » »30» Per le lettere di vursamento attualmente ln circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierii a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °/0 aiNio intereise verto preavvito di 30 giorai 37«» » » » » » 3 Mtill 3'/a ** * * * »6» Banco Giro: Banconote 27**/o «opru qualunque soinroa Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, P«st, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, G raz, Salisburgo, Klageufurt, Fiume Agram, franco apese. Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupona V',0/« Antecipazioni sopra Warrants iti coutanti, intensHe da con-v«nirsi. Mediantu ap^rtura di credito a Londra provvigione per 3 mesi, ■ effettl 6°/0 interesne annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleoto. 1. Ottobre 1883 (63)- 5000 ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele moŽke obleka, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. 3000 ostankov preprog (10—12 uietrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—2 se zamenlti. ■MmMMflMMMMHMfli^ Lantnik. drufttvo »EDINOST- — izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstv.