St. 121 List Izhaja vsak 3 mcssce L 22 L 6 50 v«t — t i irokostl 1 smrtnice, zahv MHnMin (bilianttttiliiMt V Trstu, v soboto, 22. mala 102«. Posamezna številka 25 stot Letnik Ll ponedeljka. Nai celo * Sfgsus** 1 * : ^Uce 25 st „ B t, J * ** n): za trge Ti ^ vabila L 1*30, ___uvodov L 2.— za besedo, najmanj L 3» EDINOST Uradaiitro in uprmvniitvo: Trat (3), ulica S. Franceaco d'Aaaiai 20. Ta-Icion 11-57. Dopbi naj s« polttiajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in deaar pa upramiftru. Rokopisi se na vračajo. Neiraakiraas pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost' PoduredniStvo v Gorici: ulica CHosuč Carducd 5t. 7, L o. — Tdef. St 327 Glavni In odgovorni urednik: proL Filip Peric. Angleška stavka in tretja internacijonala Vest, da je splošna angleška stavka zaustavljena, je učinkovala v Moskvi kakor gj-om iz oblakov. Ta vest je prišla v Moskvo med zasedanjem petega kongresa sovjetsko-ruskih rudarjev m je izzvala vseobče presenečenje. Vsi so imeli zavest, da so doživeli hud poraz. To razpoloženje se je določno izražalo v izjavi sovjetskega prvaka Radeka: «Vest nas je zadela kot strela iz jasnega. Boj angleškega proletarijata je bil naš boj, njegov poraz je tudi naš porazi Tega poraza nočemo potajevati, marveč hočemo govoriti polno resnico: poraz angleškega proletarijata je posledica največjega svetovnega izdajstva«. To izdajstvo vidi Radek v postopanju «na desno opredeljenih delavcev», ki ga on označa kot «burko». Končno pa je vendar izrekel svoje uverjenje, da « angleška žaloigra ojači revolucionarno jedro v angleškem proletarijatu ter ga dovede do zmage». Besedo o delavcih, ki so s svojim mišljenjem na «desno opredeljeni«, je Radek naperil seveda proti tistemu proletarijatu, ki se ne more sprijazniti i nauki tretje internacijonale. Poraza, ki so ga — glasom izrecnega priznanja boljševiškega prvaka — doživeli povodom angleške stavke, ni zakrivilo nikako «svetovno izdajstvo« delavstva, marveč je to zopet poučen primer, kako prvaki tretje internacij onale nočejo razumeti, ali pa^ne pripoznati resnice, da delavstvo v drugih evropskih državah odklanja moskovske metode soci-jalnega boja. A to iz enostavnega razloga odločilne tehtnosti: ker živi v drugačnih razmerah, nego živi danes pro-leturijat v sovjetski Rusiji, spričo drugačnih političnih, socijalnih, kulturnih, gospodarskih, življenskih pogojev sploh. Zato mora tudi izbirati drugačna sredstva, drugačne metode, drugačne načine borbe, nego jih hočejo narekovati iz Moskve. Radek bi hotel, naj bi evropski proletarijat ne imel nič drugega v misli, nego priprave za veliki socijalni in gospodarski preobrat _ svetovno revolucijo, ki da gotovo odnese ves sedanji družabni kapitalistični red sovražni proletarijatu. Edino le na to odrešilno katastrofo naj bi se pripravljal proletarijat, pa če trna dotlej tudi trpeti, stradati, ali tudi umirati! Resničnost pa je v dejstvu, da hoče proletarijat do onega velikega, iz Moskve napovedanega trenutka — živeti! In ker je ta veliki preobrat v še nedoslednih daljavah, je proletarijat po raznih evropskih državah primoran misliti, kako bi si mogel postopno boljšati življenjske pogoje — svoj materijalni in socijalni položaj — in mora zato smotreno računati s političnimi, gospod arskimi^ socijalnimi, pa tudi kulturnimi razmerami države, v kateri živi. V ta namen ne sme in noče načelno odklanjati aktivnega sodelovanja v državnem življenju, stremljenja po moči in vplivu pri upravi javnih stvari — deleža na krmilu države! Le Čuditi se je, da si krmilarji tretje internacijonale trdovratno zatiskajo oči pred dejstvom, da je socijalna demokracija — čeprav jo oni obsipljejo s prokletstvom — zastavonosišea evropskega proletarijata ravno zato, ker odklanja metode nasilne revolucije in gleda, kako bi po poti evolucije in pametnega spoštovanja razmer koristila delavstvu v posamezni državi in s tem seveda vsej svetovni skupnosti proletarijata. Tako smo videli in vidimo tudi danes socijalno demokracijo na aktivnem sodelovanju pri državnih upravah na podlagi dogovorov z zastopniki drugih političnih, socijalnih in gospodarskih struj. Tako je na pr. — da navedemo eklatanten primer — sodelovanje, aktivna politika socijalne demokracije v državnem življenju Čehoslovaške dosegla v tej povojni dobi toliko uspehov na polju socijalnih resorm, zakonodaje delavstvu na korist — kakor menda ne v nobeni drugi evropski državi. In velika večina evropskega delavstva razume potrebo in koristnost take realistične in smotrene socijalne politike. V tem dejstvu je tudi razlaga, zakaj komunistična ideologija ne more v nobeni evropski državi prav vplivati in pridobivati pristašev v izdatnejši meri. Dosega pač tu pa tam trenutne, sporadične uspehe; more tudi eventuelno povzročati državam neprijetnosti, ali trajnih in solidnih podlag si ne more ustvariti. Primeri Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Čehoslovaške, Avstrije, Madžarske, Romunske, Jugoslavije, Bolgarske — potrjajo, da je temu tako. Kar se zdi Radeku «svetovno izdaj-Btvo» angleškega proletarijata, je v resnici le sad spoznanja v proletarijatu, da le realna, pozitivna in aktivna politika more donašati delavstvu boljšanje socijalnega in gospodarskega položaja, dočim politika golega zanikanja ostaja vedno neplodna. Postopanje voditeljev .velike angleške stavke ni bilo torej ni- kaka — kakor meni Radek — burka, marveč je bil preklic stavke resno delo "resnih mož, računajočih s podanimi okolnost mi in možnostmi. Seja poslanske zbornice Razprava o proračunu ministrstva RIM, 21. Na današnji seji poslanske zbornice je državni podtajnik za notranje zadeve Teruzzi izjavil poslancu on. Bilucaglii, da vlada ne proučuje ni-kakega načrta za razdelitev istrske pokrajine v okraje, ki bi se spojili z drugimi sosednimi pokrajinami. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Poslanec Barbiellini Amidei je govoril za obnovo glavnih cest in za zgradbo potrebnih ljudskih stanovanj v pokrajini Emilia. Pripomnil je, da je vlada z ozi-rom na število prebivalstva v nekaterih večjih središčih jako nesorazmerno razdelila državne prispevke za zgradbo novih stanovanj. Tako na primer je bil Rimu odkazan državni prispevek, ki je proporcijonalno večji kakor celokupni zneski, ki so jih prejela od države vsa ostala italijanska mesta v svrho sezidanja novih stanovanjskih poslopij. Prehajajoč na vprašanje javnih del v padovanski dolini, je govornik nagia-šal, da se prejšnje vlade niso brigale za zgradbo potrebnih nasipov vzdolž reke Pada Odtod tudi velika škoda, ki so jo utrpeli ob priliki poslednje povodnji prebivalci v lombardijaki pokrajini. Poplava je uničila za 48 milijonov lir poljskih pridelkov ter porušila za 20 milijonov lir poslopij. Samo obnovitvena dela v tamkajšnji pokrajini bodo zahtevala 15 milijonov lir. Italija m vpraM Mm Proračunska razprava v senatu RIM, 21. Predmet današnje razprave v senatu je tvoril proračun ministrstva za kolonije. Senator Mosca, ki je podrobno razpravljl o kolonij^alnem vprašanju, je poudarjal, da se je po zaslugi sedanje vlade položaj v italijanskih kolonijah vidno zboljšal. Že leta 1920 je na seji senata z dne 26. marca dokazoval, kako veliko krivico, da je storila Italiji antanta, ki ji ni priznala nobenega kolonijalnega mandata v versail-leski mirovni pogodbi. Znano je vendar — tako je nadaljeval senator Mosca — da italijansko prebivalstvo silno narašča in da je Italija za 42 milijonski narod premajhna dežela. Zato je prisiljena pošiljati svoje sinove v inozemstvo, da si prislužijo vsakdanji kruh. Iz vsega tega je razvidno, da Italija nujno potrebuje kolonije, v katere se bi moglo izseljevati nadštevilno prebivalstvo in iz katerih bi dobivala obilne surovine. Dandanes je še mnogo kolonij, ki pripadajo državam, katere pa niso sposobne, da jih pravilno izkoriščajo. Dva razloga igrata pri tem važno vlogo: ali nimajo navedene države dovolj prebivalcev in potrebnega kapitala, ali pa imajo preveliko kolonijalno posest. Govornik je izrazil prepričanje, da se bo to vprašanje v d oglednem času rešilo mirnim potom, tako da bo prišla tudi Italija do kolonij, brez katerih nikakor ne more živeti. Priprave za proslavo 24. maja RIM, 21. Obletnica vstopa Italije v svetovno vojno se bo 24. maja po vsej Italiji proslavila s spominskimi govori in svečanimi cerimonijami. V Rimu bo nastopil kot slavnostni govornik on. Angelo Manaresi, v Neaplju on. Stara-ce in v Puli on. Marcello Vaccari. 3 mrtvi h 1 težko ranico Letalo cCaproni» padlo na tla TRIPOLIS, 21. Danes predpoldne je na tukajšnjem letališču z višine 50 metrov padlo na tla letalo «Caproni», ki ga je vodil poročnik Calanese. V letalu so se nahajali tudi podporočnik Lo Cicero in motorista Pia in Fornari. Poročnik Calanese, podporočnik Lo Cicero in Fornari so obležali mrtvi. Motorist Pia pa je bil težko ranjen prepeljan v bolnico. ^ Nova belgijska vlada BRUSELJ, 21. Nova belgijska vlada je sestavljena sledeče: ministrski predsednik in notranji minister Vandervel-de, vojni minister Broeqville, finančni minister baron Houtard. Kabinet je sestavljen iž 4 katolikov, 4 socijalistov, 1 liberalca in 1 ministra, ki ne pripada nobeni stranki. Romunija mobilizira PARIZ, 21. «Petit Journal« poroča iz Bukarešta, da je romunska vlada radi zbiranja ruskih Čet na poljski in besa-rabski meji, odredila delno mobilizacijo. ^^^^^^^ 9 delavcev utonilo PARIZ, 21. Pri Corbielle se je prevrnil čoln, v katerem se je nahajalo šest delavcev: 1 Francoz, 1 Italijan, 2 Poljaka in 2 Čehoslovaka. Vseh šest je utonilo. V pričakovanju nedeljskih poL shodov v Jugoslaviji Veliko zborovanje rezervnih oficirjev in bojevnikov v Zagrebu BEOGRAD, 21. (Izv.) Tudi danes je ^vladalo v političnem življenju popolno za&idje, posebno še, ker je odšla veČina poslancev iz Beograda. . Tudi seja ministrskega sveta se da-a-trijotizem in politika izločena iz njegove duševnosti. Po teh dveh besedah ie pograbil še le kasneje, da bi s tem varal tiste državne organe, ki v svojem ogorčenju raxli trianonske mirovne pogodbe niso mogli razumeti, da se ne sme za domovino — ponarejati novča-nic. Tudi na sedanji razpravi se vidi, kako \Vindischgraetz danes nekaj trdi, jutri pa zopet umika trditev, čim kak obtoženec ali kaka priča trdi, da Win-dischgraetzova trditev ni resnična. Kaj naj si spričo te karakteristike glavarja falsifikatorjev mislimo o tistih visokih gospodih — celo visoki cerkveni dostojanstveniki so med njimi — ki Še danes trdijo, da so vsi tisti Windisch-graetzi, Nadossyji itd. sami čestiti ljudje, ker da so vse, kar so delali, delali iz plemenitih patrijofcičnih namenov? Kaj naj si misli svet o tistem madžarskem duhovniku, ki je, pozvan na razpravo kot priča, hotel VVindiscli-graetza — poljubiti, a je imel celo ta poslednji toliko dobrega smisla, da je z roko — odmignil?!! Kaj naj spričo takih ogabnih pojavov misli svet o javni morali sedanje madžarske «družbe«?! DNEVNE VESTI LIRA Nepričakovano padanje lire je bilo v preteklem tednu silno razburilo gospodarske in tudi politične kroge. Pomirjenje je zopet nastopilo Še le tedaj, ko je začela lira istotako nepričakovano rasti in se bližati stanju, v katerem je bila pred to krizo. Za položaj lire se je brigala tudi vlada, ki je objavila 19. t. m. odlok s katerim se odreja, da se do drugačne odredbe smejo vršiti valutne kupčije samo na rimski in milanski borzi. Odlok je stopil v veljavo z istim dnem. Še prej je bil ustanovljen poseben »valutni urad» pri glavni državni blagajni. Glede vzrokov zadnjega padanja lire si javnost seveda ni mogla biti takoj na jasnem. Vsekakor pa se je sumilo takoj v pravi smeri, da je namreč šlo za špekulacijo Inozemske finance. Sedaj je ugotovljeno, da je bila ta Špekulacija posledica zadnje angleške splošne stavke, in sicer se je začela v New Yorku. Iz strahu pred zguba-mi, ki bi jih imeli tamkajšnji bankirji, če bi se stavka zaostrila, tako da bi nastala nevarnost revolucije, so začeti amerikanski bankirji prodajati angleške šterlinge v velikih množinah. Denarni trg je bil na mah preplavljen s funti šterlingov, tako da je bila nevarnost, da bi znal sterling začeti padati, tako da bi ne bil več enakovelja-ven z zlatim denarjem kakor prej. Angleži pa so glede te strani zelo občutljivi in so hoteli na vsak način preprečiti padec šterlinga pod zlato črto. Zato so morali tato j odgovoriti na manever ameriških bankirjev, in sicer na ta način, da si nabavijo zadostno množino dolarjev, s katerimi bi [>okupili šterlinge na ameriškem denarnem trgu in s tem preprečili poplavo trga ter obenem tudi nevarnost padca Šterlln-ga. In res so Angleži takoj izvedli ta proti-manever. Toda če so hoteli doseči uspeh, niso smeli kupovati dolarjev s šterlingi. ker bi s tem le povečali poplavo na trgu. Radi tega so začeli kupovati dolarje, ki so jih rabili za svojo protiofenzivo, z valutami drugih držav, in sicer z italijanskimi lirami in francoskimi franki, katere so vrgli v veliki množini na trg, ponujajoč jih za dolarje. Posledica je bila, da je bila nenadoma ponudba lir in frankov večja nego povpraševanje, tako da sta začeli obe ti valuti naglo padati. Na srečo pa so razpolagali Angleži le z razmeroma majhno količino lir, tako da je trajalo padanje le kratek čas. Ko je bila zaloga izčrpana, je prenehal tudi učinek in lira se je začela zopet dvigati. S frankom pa Angleži nadaljujejo svoj manever in zato je sedanja valutna kriza na Francoskem mnogo težja nego v Italiji. Vse to dokazuje, kako je prestiž slabih valut odvisen v veliki meri od dvoboja med dolarjem in šterlingom, oziroma od boja med new-yorškim in londonskim denarnim trgom za nadmoč. Edino zavarovanje proti sličnim nevarnostim bi bil po-vratek k zlati veljavi. Do tega pa je še daleč. Odredba, da se smejo vršiti za sedaj valutne kupčije le v Rimu in Milanu, pa ima za cilj, da omogoči čim uspešnejšo kontrolo nad domačini špekulacijami in prepreči paniko na domačem denarnem trgu. _ Žrebanje beneških obveznic ftrebanje beneških obveznic prve serije bi se imelo vršiti lt maja, toda je bilo odloženo na 21. maj, to je včeraj. Toliko sporočamo onim nestrpneiem, ki ne morejo učakati izida in objave izirebanlh obveznic. «Edinost* bo kot pri zadnjem žrebanju prinesla v poseb- •EDINOST* V Trstu, dne 22. mafa 1926. ni prilogi izžrebane obveznice. KedaJ bo ta priloga izšla, bomo pravočasno obvestili, tako da si jo bo lahko vsak nabavil. _ Poseben urad dviineia stanja za okolico S 1. junija t. 1. se ustanovi v tržaški gornji okolici poseben pomožni urad za civilno stanje. Okoličani so morali do sedaj delati dolge poti v mesto vsak krat, ko so hoteli naznaniti rojstvo, smrt ali opraviti civilno poroko. To ni bilo združeno le z veliko neudobnostjo, temveC tudi z občutnimi stroški in posebno pa z veliko zgubo časa. Z ustanovitvijo posebnega urada v okolici bodo te težkoče kolikor toliko odpravljene. Tozadevno uradovanje bo poverjeno občinskemu zastopstvu za gornjo okolico, in sicer za vse okoliške vasi razen Križa. Grijana i » Miramarja. Prebivalci iz teh vasi bodo morali še nadalje hoditi v mesto naznanjat rojstva in smrti in opravljat tudi vsa druga opravila, ki so v zvezi s civilnim stanjem. Binkostnu veselici v PosteulsM ioni Kakor že naznanjeno, se bo vršila jutri na binkoštno nedeljo popoldan v postojnski jami običajna veselica. Po različnih velikanskih dvoranah bo igralo več godb. V Jami bo uradovala tudi kr. jamska pošta, katere posebnost je, da se pritisne vsem razglednicam, ki se tam oddajo, poseben jamski postni pečat. Tudi za telesne potrebe posestnikov jame bo čim najbolje preskrbljeno. Ob tej priliki se otvori občinstvu najlepša jama na svetu «Rajska jama". Veselica se vrši ob vsakem vremenu. , Posebni vlaki z 50% popusta odhajajo iz Trsta ob 7.25 in 13; iz Nabrežine ob 8.13 in 13.43; z Opčin ob 8.45 in 14.09; iz Sežane ob 9.01 in 14.25; iz Divače ob 9.23 in 14.46; iz Go?*iee ob 6.36; iz Reke ob 8.25; iz Pule ob 7.10. _ Postojnske slevaosti In draginjo Iz Postojne smo prejeli: «Dne 19. in 20. t. m. vabi v našem listu «Edinost>» Odbor kolesarske dirke-tekme iz Gorice udeležence izleta, naj vzamejo s seboj malo tečne hrane, da se izdatki omejijo, ker da bo ta dan v Postojni vse silno drago. Gospodom odbornikom izleta bi hotel samo omeniti, da imamo tudi v Postojni oblast javne varnosti, katera izvaja med drugimi odredbami tudi sledečo: vsak gostilničar mora imeti razobešen cenik v svojem lokalu z navedbo cen. Niti od daleč nam ne pride na um, da bi za binkoštno nedeljo izjemoma zvišali cene po gostilnah. Or.o opazko v listu bi bili lahko gg. odborniki izpustili, da ne bodemo krivično in nepotrebno obrekovanj. V imenu drugih —č.» Prip. ur. Zamera, ki zveni iz tega pojasnila, je po našem mnenju posledica majhnega nesporazumljenja. Dopisnik iz Gorice ni hotel reči s svojim priporočilom na naslov izletnikov, da bodo jutri postojnski gostilničarji navijali cene, temveč je le hotel opozoriti udeležence izleta, večinoma mladeniče, ki morda nimajo niti še samostojnega zaslužka dijake itd., naj prinesejo s seboj potrebno hrano, da bodo za vsak slučaj preskrbljeni in da se izlet lahko izvede, četudi bi ta ali oni ne razpolagal s svoto, ki bi bila potrebna za prehrano v gostilni. Zato — mislimo — so se organizatorji odločili za tak način prehrane. In tako je pač treba razumeti one besede in nikakor ne kot demonstracijo proti postojnskim gostilničarjem, ali celo kot obrekovanje naperjeno proti njihovem poštenju. _ GLASBENI VEČER ŠOT E »GLASBENE MATICE« V TRSTU Danes ofc 20.30 se vrši javni nastop gojencev šole lissirlrnjte v „Edinosti" Katoliško tiskovno društvo v Gorici, ki je lastnik Katoliške knjigarne v Gosposki ulici ter Zadružne tiskarne na vrhu Placute, je na občnem zboru sklenilo, da se zaradi uniformnosti in drugih praktičnih razlogov s prvim majnikom spremeni ime Zadružne tiskarne v Katoliško tiskarno« Kačeistvo Katoliškega tiskovnega društva 609 v Gorici. "A T L A N T E 99 Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.900.090 || Jt M Sedež Via Torino 51 I S ££ b.3 nikMN Lastna palača Via F. Corridoni 39 5^3 1 isT« Posluje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina — indlvidueina civilna odgovornost. Predsednik : E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat - glavni ravnatelj Grand' Uff. A Ido Annoni. AGENCIJE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zavarovateljica MILANSKEGA SE1MA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Pnizxa Garibaldi 4. 611 JULES VERNE: M5) Skrivnostni otok — Povprečno osemdeset, je nadaljeval Cir Smith. Ce vsadimo to edino zrnce, pridelamo pri prvi žetvi 800, pri drugi 640 tisoč, pri tretji 512 milijonov in pri četrti več kakor 400 milijard zrn. Vidite torej, tako narašča Število. Cirovi tovariši so ga poslušali brez besede. Strmeli so nad temi Številkami, toda bile so resnične. «Da, prijatelji, je nadaljeval inženir, takšne so aritmetične progresije v plodoviti naravi. In vendar, kako malenkostno je razmnoževanje žitnega zrna v primeri z makovim, ki rodi 32 tisoč semenc ali v primeri s tobačnim grmom, ki jih rodi 360 tisoč. Če ne bi semena na različne načine načine pogtnjala, tedaj M v malih letih rastlinstvo popolnoma prerastlo zemljo.» Inženir pa ni hil Se pri koncu svojega modrovanja. *No, Pencroff, je vnovič nagovoril mornarja, ali veste morda, koliko mernikov žKa je 400 miljard zrn? — Ne, ne, je rekel mornar, vem samo to, da sem tepec. — Ce računamo 130 tisoč zrn na en mernik, tedaj znese to 3 milijone mernikov. — Tri milijone! je vzkliknil Pencroff. — Tri milijone. — V štirih letih? — V štirih letih, je odgovoril Cir Smith; morda celo v dveh letih, če je mogoče pridelati dve žetvi, kakor upam, da je v tej zemljepisni Širini.» Po svoji navadi ni imel Pencroff nobene-nega drugega odgovora, kakor da je krepko zavpil hura! «Toda najdba je za nas zelo važna, je rekel inženir Harbertu. V našem položaju, prijatelji, nam utegne vsaka še tako neznatna reč zelo koristiti, ne pozabite tega! — Ne, gospod Cir, ne bomo pozabili na to, je rekel Pencroff, in če bi kedaj našel samo eno tobačno semensko zrnce, ki rodi 360 tisočkrat, tedaj vam zagotavljam, da ga ne bom lahkomiselno zavrgel. Toda, kaj nam je sedaj napraviti? — Vsadimo zrno, je rekel Harbert. — Seveda, je odgovoril Gedeon Spilett, in sicer z vso primerno previdnostjo, ker to zrnce nam bo prix*es}o lepe Žetve. — Ce bo sploh vzklilo 1» je vzkliknil mornar. — To se bo gotovo zgodilo!» je odgovoril Cir Smith. Bilo je 20. junija, torej v najprimernejšem času za setev. Najprej so nameravali vsaditi dragoceno zrno v lonec, po natain -neni premisleku pa so se odločili, da prepuste naravi in ga vsade v zemljo mi prostem. To se je zgodilo se tistega dno z vsemi mogočimi varnostnimi ukrepi, da bi rastlina uspevala. Vreme se je nekoliko zjasnilo. Naselniki so se povzpeli na planoto nad granitno hišo. Tam so izbrali prostor, ki je bil zavarovan pred vetrom in ki je bil obrnjen proti zapadu. Prečistili in prekopali so zemljo in jo sploh vso premečali, da odstranijo mrčes in črve. Nato so jo pokrili s plastjo dobre, z apnom pomešane vrtne zemlje, zagradili prostor in svečano vsa-dili semensko zrno v vlažno zemljo. Zdelo se je, kakor da so si naselniki postavili temelj za novo poslopje. Pencroff se je spomnil na tisti dan, ko je poskufii'1 prižgati edino užigalico, toda današnji dogodek je bil neprimerno pomembnejši. Do ognja bi bili na ta ali oni način itak prišli, toda nobena človeška sila ne bi mogla nadomestiti semenskega zrna, če bi to ne uspelo. f