Kako stanujemo V mescu decembru, torej v času, ko zima že kar dobro pritiska, sem prejel dekret o službeni premestitvi. Ko sem prejel še iz novega službenega kraja porocilo, da je tam naturalno stanovanje za učiteljsko družino pripravljeno, sem naložil avto in na večer smo že zlagali pohištvo v odkazano stanovanje. Ko smo bili gotovi, je bilo stanovanje polno — do stropa. Velik del smo ga znosili tudi na podstrešje, ki pa je bilo zatrpano že z inventarjcm nekega društva. Krompir, sadje in slično smo zložili kar v kuhinji zaboj na zaboj, saj pri stanovanju ni bilo ne drvarnice niti kleti in tudi ne jedilne shrambe. Za štiričlansko družino nam jc ostal edini stanovanjski prostor — soba 2,80 m X 3,80 m brez peči. Vsa vrata brez kljuk^n okna so se slabo zapirala in tla so bila vsa trhla in polna gob. V kuhinjo je vdarjal straniščni smrad. V prevzemni zapisnik sem stanovanje opisal, kakršno je bilo. Uradna pripomba pa je glasila: »Stanovanje je majhno a upo rabno ...« Ob takih stanovanjskih razmerah in pa, ker sem bolehen, sem bil prisiljen, oditi na doljši dopust in v sanatorij. Na mnoge prošnje in pritožbe nisem prejel odgovora. Banska uprava je pač nakazala krajevnemu šolskemu odboru 3000 din, šol. upravitelju pa 5000 din za popravilo tega stanovanja. meni pa je kratko vrnila kolek za 20 din, ko sem prosil za odškodnino, ker ni- sem imel pravcga naturalnega stanovanja. Po desetih mescih scm se namreč preselil z družino 18 km od službenega kraja. V takem stanovanjskem položaju se še nahajamo danes. Hoja iz kraja službovanja v kraj stanovanja mi je že itak rahlo zdravje izčrpala in sedaj sem zopet na daljšem bolezenskem dopustu. Po mojem odhodu so z nakazanim zneskom popravili samska stanovanja — jaz pa prejemam stanarino.