SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE
Za uspešnejše delo krajevnih odborov
Kočevje, dne 30. maja. — V dvorani množičnih organizacij je bila danes seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora. Dnevni red je bil obširen, najvažnejša točka pa: poročilo in razprava o delu in združitvi manjših krajevnih odborov v večje. Po predlo-gu naj bi se število krajevnih odborov znižalo od sedanjih 63 na 24. Obširno so razpravljali o namenu in pomenu ter funkciji krajevnih. odborov v novih pogojih dela. Poudarili so tudi dolžnosti ljudskih odbornikov v delu krajevnih odborov.
Odborniki so bili seznanjeni z rezultati glasovanja na zborih volivcev v Loškem potoku, kjer so se volivci izjasnili za priključitev k eni od sosednjih občin. Od 1330 volivcev se je udeležilo glasovanja le 190. Glasovali pa so: 90 glasov je bilo za občino Kočevje, 65 za občino Cerknica, 33 pa za občino Ribnica. Odborniki so po poročilu Sveta za splošne in notranje zadeve sprejeli sklep, naj se Loški potok ne pridruži k občini Kočevje.
Na seji so sprejeli več odlokov, potrdili so ustanovitev medobčinskega pedagoškega centra s sedežem v Ljubljani-Vič in rešili več drugih zadev.
Krajevni odbori kot organi družb, samoupravljanja krajevnih skupnosti dobivajo čimdalje Pomembnejšo vlogo. Doslej so *n>eli pomembno mesto pri mobilizaciji prebivalcev za reševanje vrste zadev z lastnimi silami tako pri urejanju in vzdržc-vanju raznih komunalnih objektov in naprav, mostov, vodo-
segaio 'tml^ zadniem času po-
družbenega živllcn^ SP° oblike dela ki «1 ln lščcJO
° fr”1?1 &££?iakon
ŽZpSLSZtSSZS
’ ,ua lma skoro vsako naselje svoj krajevni odbor.	so se
uveljavili tam, kjer so delovali kot samostojni organi družbenega upravljanja. Krajevni odbori se doslej niso izkazali v enaki meri. V nekaterih predelih občine niso bili delavni, ponekod pa so se izkazali le na posameznih področjih. Kje so vzroki za nedelavnost krajevnih odborov? Pomanjkanje sposobnega kadra v teh odborih, kakor tudi finančnih sredstev, ki bi jih morala občina zagotoviti krajevnim odborom za njihove potreb.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim so krajevni odbori postali nujnost v pogojih komunalnega sistema in so sestavni del političnega samoupravnega mehanizma v občini.
Oglejmo si delo nekaterih. KO Mozelj se je uspešno uveljavil v urejanju raznih komunalnih del, tako vodovoda, pri popravilu šole, adaptaciji prosvetnega doma itd. Nabavili so mlatilnico, cir-kularko za žaganje drv in drugo. Imajo tudi program dela za obdobje 1961—1965.
Krajevni odbor Stara cerkev gradi s pomočjo množičnih organizacij prosvetni dom. Raz-1 pravijajo o ustanovitvi obrata družbene prehrane in otroške ustanove. Naredili so analizo in dali svetom ObLO predloge za uresničitev potrebne zamisli.
V Predgradu se bavi KO z reševanjem komunalnih nalog, popravili vaških potov. Po njihovi zaslugi je bilo zgrajeno otroško igrišče. Uspešno rešujejo tudi ostala vprašanja na področju zdravstva in socialnih zadev.
Uspešno opravlja delo tudi KO v Kočevski Reki. Odbor je tesno
Predlog za novo teritorialno območje KO
KO BANJA LOKA OBSEGA »lEDECE VASI:	Banja loka,
^»ga, Rake, Stružnica, Vimolj, "ibelj, Kaptol, Jesenov vrt, "•"ežnik, Puc, Nova sela, Dol. Potok, Gor. Potok, Podstene pri Kostelu, Sred. Potok in Suhor.
KO BOSLJIVA LOKA: Bos-ljiva loka, Grintovec pri Osilni-nici, Mirtoviči in Ložec.
KO DRAGA: Draga, Glažuta, Lazeč, Podpreska.
KO FARA: Fara, Hrib pri Fari, Tišcnpolj, Grivac, Kuželič, Petrina, Pirče, Padovo pri Fari, Sapnik, Slavski laz, Jakšiči, Planina, Potok, Štajer in Vas.
KO KOČEVSKA REKA: Kočevska Reka, Koče, Mlaka pri Kočevski Reki, Primoži, Boro-vec pri Kočevski Reki, Dol. Brisa, Gor. Briga, Preža, Morava, ograja, Rogati hrib, Stalcerji, f7°vi lazi, Mokri potok in Sadni hrib.
Ko KOPRIVNIK: Bukova go-
Krib pri Koprivniku, Kopriv-H*’ Laze pri Oneku, Podstene,
Jhenau, Staro brezje. v KO KUŽELJ: Gladloke, Ku-Laze pri Kostelu, Srebotnik °b Kolpi.
Ko KOSTEL: Brsnik, Delač,
°L Žaga, Gor. Žaga, Grgclj, Kostel, Maverc, Stelnik, Lipovec H.ri Kostelu, Rajšele, Selo pri Kostelu, Zapužc pri Kostelu.
Ko LIVOLD:	Livold, Dolga
X38’ Črni potok pri Kočevju in Zajčje polje.
KO MAHOVNIK: Mahovnik.
Ko MOZELJ:	Kačji potok,
dni o1, Mozeli, Podlesje, Rajn-Kn’n.-,-hi potok, Svetli potok,
CZja »Pa, Muha vas, Skrilj,
Zdihovo, Lapinje, Podlesje (del) in Spodnji log.
KO NOVI KOT: Novi kot in Stari kot.
KO OSILNICA: Osilnica, Sela, Strojiči, Bezgovica, Križmani, Maliniščc, Podvrh, Padovo pri Osilnici, Sp. Čačič, Zg. Čačič, Ribjek.
KO ONEK: Cvišlerji, Mačkovec in Onek.
KO PAPEŽI: Belica, Bezgarji, Papeži in Žurge.
KO PREDGRAD:	Predgrad,
Jelenja vas, Paka pri Predgradu, Dol. Hreljin, Spodnja Bilpa, Vrt in Laze pri Predgradu.
KO POLOM: Polom, Seč in Vrbovec.
KO STARI LOG: Kleč, Pugled pri Starem logu, Stari log, Stari breg, Komolec, Smuka in Topla reber.
KO STARA CERKEV: Konca vas, Stara cerkev, Gor. Ložine, Dol. Ložine, Nove Ložine, Koblarji, Mrtvice, Gorenje, Mlaka pri Kočevju, Mala gora, Slovenska vas, Stari breg in Breg pri Kočevju.
KO STRUGE: Cetcž pri Strugah, Kolenča vas, Podtabor, Pri cerkvi, Potiskovec, Lipa, Raplje-vo, Paka, Tisovec in Tržič.
KO TRAVA: Podplanina, Trava, Srednja vas pri Dragi, Črni potok pri Dragi in Pungert.
KO VIMOLJ PRI PREDGRADU: Brezovica pri Predgradu, Ceplje, Vimolj pri Predgradu, Kralji in Nemška loka.
KO VRH PRI FARI: Čolnarji, Dren, Gotenc, Krkovo nad Faro, Oskrt, Podčn in Vrt pri Fari.
KO ŽELJNE pa obsega vasi Klinja vas in Željne.
sodeloval s kmet. posest. »Snežnik«.
Poleg delavnih, imamo tudi nedelavne KO, ki niso opravičili zaupanja volilcev. Med te prištevamo KO Ajbelj, Ribjek, Cvišlerji, Podstene, Kostel in vrsto drugih. Nekateri izmed njih se od izvolitve pa do danes še niso sestali.
Krajevni odbori imajo v procesu razvoja komunalnega sistema novo družbeno funkcijo. »Leti niso, niti ni potrebno, da bi bili organi oblasti, pač pa imajo po zakonu enake funkcije kakor stanovanjske skupnosti. Zato je potrebno, da se področje KO sklada z vasjo ali s skupino manjših vasi, tako da bi bili čim bližje prebivalstvu,« je dejal med drugim o tem vprašanju Edvard Kardelj na X. plenumu Zveznega odbora SZDL J.
Nakazana smer narekuje, naj imajo KO podobno funkcijo po podeželskih krajih, kot jo imajo stanovanjske skupnosti v mestih in industrijskih krajih. Zato mora biti tudi njihovo delovno področje v bistvu enako.
Krajevni odbori naj tudi v bodoče opravljajo naloge, kot so jih na podlagi občinskega statuta opravljali doslej. Povezovanje z organi družbenega samoupravljanja, na primer s šolskim odborom, uprav, odborom zdravstvene organizacije itd., pa bi jim nakazalo še nadaljnc naloge. Druga naloga pa izhaja iz splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih, in sicer: pomoč pri opravljanju gospodinjskih del, pomoč pri vzdrževanju stanovanjskih hiš, vzgoji in vzreji °h»k itd. KO naj bi za opravljanje teh nalog ustanovili razne servise, podobno kot stanovanjske skupnosti.
In še eno nalogo imajo KO, in sicer to, da nastopajo kot pomožni organi ObLO v naseljih in seznanjajo državljane s predpisi in drugimi" ukrepi ObLO, dajejo organom ljudskega odbora predloge itd.
Takšna vsebina delovanja KO bi ustrezala njihovi današnji funkciji v okviru komunalnega sistema. Na ta način se bodo čedalje bolj uveljavljali kot organi družb, samoupravljanja prebivalcev v posameznih naseljih v zadevah krajevnega pomena.
Z ozirom na tako funkcijo KO je treba urediti tudi vprašanje teritorialnega območja za katero naj se ustanovijo. Tendenca po ustanavljanju KO na širših območjih, ki bi zajemala teritorije prejšnjih občinskih ljudskih odborov, je škodljiva in nepraktična. Razdrobljenost KO, kakor je to sedaj pa tudi ne moremo
več dopuščati. Mnenja smo, da se območja KO vskladijo s teritorialnimi območji KO SZDL.
Umesten je predlog, da se posamezni KO združijo v zaokrožene celote, kar jim bo omogočalo bolj uspešno delo kot doslej. Od sedanjih 63 KO naj se zniža njihovo število na 24. S to spremembo se bo izboljšal kadrovski sestav KO. Tudi materialni element bo ugodneje vplival na delo odborov in na samo sodelovanje volilcev.
Da bi krajevni odbori uspešneje opravljali naloge, jih je treba funkcionalno bolj osamosvojiti. Podobno kot stanovanjske skupnosti, naj bi samostojno gospodarili z določenimi finančnimi sredstvi. Ustanovili naj bi posebne krajevne sklade, v katere bi se stekali njihovi dohodki. V manjših krajev, odborih, kjer ne bi bilo potrebno formirati sa-rribstojnc sklade, bi veljal dosedanji način finansiranja, vendar naj bi imeli odbori zagotovljena finančna sredstva.
Na ta način bodo imeli KO materialno osnovo za samostojno gospodarjenje in bodo tudi odgovorni za svoje obveze v okviru svojega proračuna. Imeli bi tudi pogoje za ustanovitev po-tr -bnih servisev in zavodov kot stanovanjske skupnosti. Eventu-elni primanjkljaj servisa pa bi moral kriti KO iz sredstev svojega predračuna.
Kovinsko podjetje v Ribnici izdeluje v kooperaciji s podjetjem »SKIP« iz Ljubljane tudi gradbena dvigala
Večja proizvodnja -višji prejemki
Delavci v Kovinskem podjetju v Ribnici zaslužijo z akordnim in nadurnim delom nad 30.000 din mesečno. To je v nekaterih gospodarskih organizacijah povzročilo težnjo po zviševanju tarifnih postavk. Prejemki naj bi se zvišali brez prizadevanja po višji storilnosti.
Vsem bi moralo biti razumljivo, da so večji prejemki in večja sredstva za razvoj podjetja odvisni od večje proizvodnje. To je mogoče doseči z večjo delovno storilnostjo, z znižanjem proizvodnih stroškov in uspešnejšim uveljavljanjem gospodarske organizacije na trgu, z boljšo kakovostjo proizvodov.
Da z novim načinom nagrajevanja v ribniški občini še niso prišli posebno daleč, je treba iskati vzroke objektivnega in subjektivnega značaja. Med ob-
jektivne vzroke moramo prišteti nerazvitost gospodarstva, premajhna razvitost delavstva in njegova socialna struktura. Med vzroke subjektivnega značaja pa v premajhni zainteresiranosti tehničnega kadra za te probleme, podcenjevanje s strani vodstev v podjetjih in samozadovoljevanje nad doseženimi uspehi.
Proučevanje tega problema se gospodarske organizacije niso lotile s tisto resnostjo, kot jo problem zahteva. Tudi komunisti v podjetjih so premalo storili.
Pomen nagrajevanja in stimuliranja delavcev ne smemo podcenjevati. Ne smemo sc zadovoljiti z ugotovitvami dejanskega stanja in čakati nekoga, da bo te stvari uredil namesto nas. Pri tem imajo posebno pomembno vlogo organi delavskega samoupravljanja.
dan mladosti
Kočevska v prazničnem razpoloženju
Kočevje, 28. maja. V počastitev Dneva mladosti za 69. rojstni dan tovariša Tita sc je mladina na Kočevskem nad vse lepo pripravila. Toliko bolj, ker so se praznovanja vrstila v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Bilo jih je toliko, da je težko vse našteti. Mladinska srečanja med kolektivi so še poživila praznovanje. Veliko pionirsko parado je na žalost onemogočilo slabo vreme.
Že ob 8. uri zjutraj se je pred šolo M. Bračiča zbralo skoraj 2000 pionirjev iz vseh šol kočevske občine. Oddaljeni so se pripeljali z vlakom in avtobusi. Nasmejane obraze smo srečavali na vsakem koraku. Sonce se je pokazalo le za kratek čas. Nad Mestnim vrhom pa so se začeli Zbirati oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Se predno so se pionirji zbrali v povorki, se je vlila močna ploha, ki je kmalu prenehala.
Parada je šla proti središču mesta, kjer je bila pripravljena
tribuna za zborovanje. V sprevodu so se zvrstili mladinci z neštetimi zastavami, za njimi pa več kot 2000 pionirjev, ki so v pisanih nošah prikazovali delo v krožkih, doma in v šoli. Zastopane so bile vse dejavnosti, športnikom so sledili planinci, šahisti, podmladkarji RK, mladi zadružniki, taborniki, lutkarji, člani fotokrožka, likovnega krožka in drugi. V sprevodu je sodelovala tudi rudniška godba z veselimi melodijami. Pisane kolone ni bilo ne konca ne kraja.
Nenadna ploha je napravila
konec veselemu razpoloženju, ki naj bi imelo zaključek pred Samskim blokom, kjer bi mladi izvedli tudi skrbno pripravljen program.
OO ZPM, ki je zborovanje organiziral, letos ni imel sreče, vendar smo opazili, da je bilo praznovanje letos zelo skrbno pripravljeno.
Popoldne so pionirji napolnili veliko dvorano Šeškovega doma do zadnjega kotička. 23 ekip iz 11 šol se je pomerilo pred komisijo. Odgovarjali so na vprašanja iz zgodovine pod naslovom: »Naš kraj včeraj, danes in jutri.« Vsi sodelujoči so na vprašanja odlično odgovarjali.
S tem so tudi zaključili vrsto uspelih prireditev.
Ne smemo dopustiti, tako je bilo poudarjeno na občin, kon-renci ZK v Ribnici, da bi politiko nagrajevanja v podjetjih vodili ljudje, ki jim je glavni vir dohodkov drugo delo in ne delo v podjetju.
Naj zaključimo s še eno ugotovitvijo: delovni človek naj bo nagrajen po svojem delu, ne pa po položaju.
Mopedi za delavce
Vse kaže, da bo kolo, ki velja za slovensko narodno vozilo, že v doglednem času zamenjal moped, ki je mnogo hitrejši in brez težav pripelje delavca na delovno mesto.
Nekatera podjetja so že začela z nakupom mopedov za svoje delavce. V Sloveniji je dalo za to akcijo pobudo podjetje »Silva«, sledila pa so tudi druga podjetja, kot rudnik kaolina v Črni, Tovarna pohištva »Stol«, Gozdno gospodarstvo Bled in nekatera podjetja v Kamniku. Na ta način je v Sloveniji že nabavljenih več sto mopedov.
Druge tovarne na Gorenjskem imajo v načrtu podoben nakup, pa tudi podjetja v drugih republikah nočejo zaostajati.
Prednost kolektivega nakupa je predvsem v tem, da nastopajo podjetja kot porok pri banki, ki odobri kredit na triletno odplačilo. Postopek, ki ga zahteva tovrstno kreditiranje, opravi podjetje. Ker je nakup neposredno v tovarni, je tudi cena nekoliko nižja. Mesečni obrok znaša nekaj pod 4.000 din.
Prav bi bilo, da tudi naša podjetja o tem razmislijo, saj je velika večina njihovih delavcev še na kolesih. Velikega dvonadstropnega avtomobila, ki bo v Kočevje pripeljal plave kolibrije za prvo podjetje, tudi naš fotoreporter ne sme zamuditi.
Novo priznanje AMD Kočevje
AMD Kočevje ni znano po svoji dejavnosti in vestnem delu ter izpolnjevanju postavljenih nalog samo v Sloveniji, temveč po vsej Jugoslaviji. Niz priznanj je bilo izrečenih društvu posebno zaradi šolanja šoferjev za civilne in vojaške potrebe. Delo pa je odraz dobrega sodelovanja z ObLO Kočevje, z odseki NO, komando V. P. Ribnica in ostalimi množičnimi organizacijami, odličnim zaposlenim kadrom in res dobrim UO AMD. Kontrole iz strani AMZS, AMZ Jugoslavije in JLA so se vedno pohvalno izrazile o delu društva kot celote, ter o zdravem sodelovanju in vestnosti pri izpolnjevanju postavljenih nalog.
AMD Kočevje je ponovno prejelo priznanje za svoje delo. Iz
Vojvodine so prišli prejšnji teden predsednik AMZ Vojvodine tov. Boškovič Borde-Bato in sekretar Ančič Filip v spremstvu s tov. Lado Košičkom sekretarjem AMZS. Gostje iz Vojvodine so si najprej ogledali garaže, kabinet, učilnico in spalnico ter druge prostore, posebno pa so se zanimali za ureditev avtodro-ma, kjer se vršijo praktične vožnje. Po končanem ogledu vseh objektov so hoteli dobiti točne informacije o sistemu dela, o in-struktorskem kadru, o sodelovanju z ObLO in NO ter drugimi organizacijami. Pripomnili so, da so neštetokrat slišali pohvale o delu društva in o zdravem sodelovanju ter o sistematičnem reševanju nastalih problemov. Za vse dane informacije in pojas-
nila v pogledu izkušenj dela so se gostje prisrčno zahvalili. Po zaključnem ogledu in posvetovanju so gostje ogledali Kočevje in so se pohvalno izrazili o lepi ureditvi mesta in hitrem tempu razvoja, ki se ga čuti na vsakem koraku.
Ob slovesu so gostje povabili predstavnike AMD Kočevje, naj jih čimpreje obiščejo. G. L.
Kratek posvet
28. maja so prišli v AMD Kočevje referenti za Narodno obrambo posameznih občin, kateri pošiljajo mladince v Avto šolo AMD Kočevje. Predstavniki društva so imeli z referenti kratek posvet, nato so si ogledali prostore društva. Referenti so se predvsem zanimali o uspehih mladincev, nadalje o pogojih dela in življenja v Avto šoli. Po končanem delovnem programu so skupno z mladinci obiskali Bazo 20 in druge zgodovinske kraje v Rogu. Z načinom dela Avto šole so bili zelo zadovoljni.
Opravili so Izpile
Srečanje s književniki
Pod geslom »Moj kraj danes« je uvrščenih več programov in srečanj. Tako srečanje je bilo tudi v torek, ko so nas obiskali književniki: France Bevk, Mimi Malenšek in Ferdo Godina. Učenci in učenke obeh osemletnih šol v Kočevju smo se
zbrali v Šeškovem domu, kjer smo z aplavzom sprejeli mladinske pisatelje. V imenu vseh učencev in profesorjev je pisatelje pozdravil prof. Puhar. V svojem pozdravu je pisateljem zaželel prijetno razvedrilo in da bi se vse najbolje počutili v na-
Železniški vozni red 1961-1962
Opolnoči od sobote, 27. maja na nedeljo 28. maja t. I. je stopil na vseh progah Jugoslovanskih železnic v veljavo nov vozni red, ki bo trajal vse do 26. maja 1962 in se tudi v zimski dobi ne bo menjal.
Po novem voznem redu bodo vozili vlaki na progi Kočevje—Ljubljana in obratno v časovnih legah, ki se dosti ne razlikujejo od dosedanjih. Uveden pa je nov motorni vlak, ki bo odhajal tudi ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane ob 18.30, prispel v Kočevje ob 20.41, se vračal odtod ob 21.04 in prispel v Ljubljano ob 22.59.
Novi vozni red:
Smer Kočevje—Ljubljana
Vlak številka:	N	1 «	to	te 01	00 N	Bo O M
	00 3	00 3	00 ta	00 te	00 3	ss
Kočevje	4.04	10.34	13.43	15.25	17.55	21.04
Stara cerkev	4.11	10.41	13.52	15.32	18.02	21.09
Lipovec	4.26	10.56	14.08	15.47	18.17	21.20
Ribnica	4.38	11.08	14.26	15.59	18.30	21.33
Žlebič	4.47	11.17	14.39	16.08	18.39	21.39
Ortnek	4.58	11.28	15.07	16.19	18.50	21.45
Dvorska vas	5.09	11.39	15.22	16.29	19.01	21.51
Velike Lašče	5.14	11.45	15.32	16.35	' 19.06	21.57
Dobrepolje	5.22	11.53	—	16.42	19.14	22.03
Grosuplje	5.51	12.21	—	17.10	19.48	22.25
Ljubljana — prihod	6.28	12.57	—	17.46	20.28	22.59
Smer Ljubljana—Kočevje:
Vlak številka:
Odhod s postaje Ljubljana
2o> O *1
— odhod	—	4.55	10.59	14.30	18.30	19.20
Grosuplje	—	5.53	11.40	15.17	19.02	20.07
Dobrepolje	—	6.23	12.15	15.47	19.35	20.33
Velike Lašče	5.16	6.36	12.28	15.59	19.44	20.51
Dvorska vas	5.28	6.45	12.37	16.08	19.51	21.00
Ortnek	5.55	6.59	12.51	16.23	19.57	21.14
Žlebič	6.05	7.06	12.58	16.30	20.04	21.21
Ribnica	6.14	7.13	13.09	16.41	20.15	21.32
Lipovec	6.25	7.29	13.20	16.52	20.22	21.43
Stara cerkev Kočevje	6.45	7.44	13.35	17.07	20.35	21.58
prihod —	6.52	7.51	13.42	17.14	20.41	22.05
ši sredi. Književniki so nam prebrali svoja dela, katera so napisali za nas - mladino in za naše sovrstnike. Tako je Ferdo Godina prebral več črtic iz svojih večjih del. S prijaznimi besedami nas je pozdravila pisateljica Mimi Malenšek in nam prebrala odlomek iz svojih zbranih spisov, ki nosi naslov: »Primož Trubar in njegova mladost«.
Še posebej smo se razveselili pisatelja Franceta Bevka. Prebral nam je odlomek iz knjige »Ognjeni krst« z naslovom »Kurirček Greger-Petelinček«. Pisatelje je na koncu pozdravila skupina pionirjev in jim izročila šopek nageljnov in tople pozdrave vseh nas. Na koncu se je književnik France Bevk v imenu književnikov zahvalil za šopek in za aplavz, ki so ga bili deležni. Pisatelj Bevk nam je ob ljubil, da se bomo morda še kdaj srečali. Pisateljem smo hvaležni za obisk in si takšnih srečanj še želimo.
VREME
Predhodno izboljšanje oziroma lepo vreme pričakujemo okrog 7. in 11. junija. - V ostalem nestalno vreme s pogostimi padavinami in nevihtami.
26. maja so imeli slušatelji večerne politične šole v Ribnici izpite. Šola je trajala deset mesecev. Pretežna večina slušateljev je bila iz vrst delavcev.
Slušatelji 50 pokazali tako pri obisku šole in izpitih precejšnjo prizadevnost. Pred izpitno komisijo so morali slušatelji odgovarjati na vprašanja iz politične ekonomije in ekonomike FLRJ, o delavskem gibanju, znanstvenem socializmu in subjektivnem faktorju. Vprašanja so bila zahtevna.
Vsi slušatelji, eni več drugi manj, so pokazali na izpitih precej znanja iz razmeroma težke snovi. Izpite so uspešno opravili vsi slušatelji. Po končanih izpitih je upravnica politične šole tov. Borovčeva čestitala slušateljem za doseženi uspeh in jim izročila spričevala. Čestital jim je tudi sekretar Obč. komiteja ZK France Debeljak in dejal, naj pridobljeno znanje uporabljajo pri vsakdanjem delu.
Za uspeh večerne politične šole v Ribnici gre brez dvoma zahvala tudi predavateljem, ki so vložili v svoje delo veliko truda.
»Spoznavajmo svojo ožjo domovino«
Že ves teden pred nedeljo smo bili pionirji zelo razburjeni. Nestrpno smo čakali dneva, ko se bomo lahko izkazali v spoznavanju svoje ožje domovine. Vsi smo se dobro »napiflali« snov iz knjige »Kočevska«. Janja, Ivanka in jaz smo obdelali poglavje o vodovju na Kočevskem. Drugi pionirji, ki so še sodelovali, so si izbrali druge še zanimivejše teme. Vse teme pa so obsegale zgodovino Kočevske od naselitve do danes.
Ob 14. uri smo se zbrale vse skupine v Šeškovem domu. Vsi smo bili razburjeni, vsakemu je bilo v mislih vprašanje: »Bomo znali?!« Na to smo kmalu dobili odgovor. — Ko se je dvorana napolnila, se je začelo zares. Na oder je prišla komisija, in tov. Arko Andrej je vodil tekmovanje. Sodelovalo je 23 skupin iz obeh kočevskih šol in iz okoliških krajev. Druga za drugo so prihajale na oder in odgovarjala na vprašanja, ki jim jih je zastavljal tov. Arko. Zataknilo se je le enemu fantiču. Drugi smo vsi dobro odgovarjali. Za nagrado smo dobili škatlico napolitank ali keksev, po pošti pa pričakujemo knjigo »Kočevska«.
Klun Mira, VI. b raz.
Osn. šola M. Bračič
Del Kočevskega odreda, ki je sodeloval pri napadu na Stari trg
DOMA 11N i PO i SVETU
OBISK JE KONČAN
HAAG, 30. maja. — Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je zaključil uradni obisk na Nizozemskem in je odpotova. v domovino. Ob zaključku obiska je bil objavljen komunike o jugo-slovansko-nizozemskih razgovorih. V njem je rečeno, da sta zunanja ministra Jugoslavije in Nizozemske obravnavala politična in gospodarska vprašanja, ki se tičejo obeh dežel. Razpravljala sta tudi o najvažnejših mednarodnih problemih.
3000 ODPUŠČENIH URADNIKOV
SEUL, 30. maja. — Po obvestilu južnokorejske vojaške junte je bilo odpuščenih tri tisoč državnih uradnikov. Vlada vojaške junte je sporočila, da namesto odpuščenih uradnikov ne bodo spejeli novih.
SODNI PROCES V PARIZU
PARIZ, 30. maja. — Pred posebnim visokim vojaškim sodiščem se je začel proces protjf bivšima generaloma francoske
vojske Challu in Zellerju, voditeljema ponesrečenega generalskega upora v Alžiriji. Obtožena sta, da sta nezakonito prevzela .vojaško poveljstvo in organizirala uporniško gibanje. Taka obtožba terja smrtno kazen. Druga dva voditelja upora, bivši general Salan in Jouhaud, sta še vedno na begu.
POGAJANJA V EVIANU EVIAN, 30. maja. — Francosko-alžirska pogajanja v Evianu niso doslej prinesla nič posebnega. Kljub temu pa predstavniki tiska sodijo, da so pogajanja pozitivna, navzlic, temu, da so si določena stališča povsem nasprotna. Po izjavah alžirskega tiskovnega predstavnika je vodja alžirske delegacije Belkasem pojasnil alžirsko stališče do samoodločbe. Francozi so nato postavljali vprašanja, nakar se je začela splošna razprava. Začasna alžirska vlada je neprestano povezana z delegacijo po telefonu in teleprinterjih.
KONGOŠKI PARLAMENT
V KAMINI?
NEW YORK, 30. maja. - Generalni sekretar OZN Ham-
marskjold je izjavil, da je možno, da se bo sestal kongoški parlament v oporišču OZN v Kamini. Hammarskjold je na tiskovni konferenci izjavil, da lahko sile OZN zagotovijo vse, kar je potrebno, da bi se parlament sestal v tem oporišču.
SPLOŠNA STAVKA V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI JOHANNESBURG, 30. maja. -Močni odredi policije in armade so zasedli vsa večja mesta. Prvi dan splošne stavke črnih prebivalcev Južnoafriške unije je minil v znamenju vrste incidentov. Stavke so zlasti nrizadele Johannesburg. V nekaterih predmestjih Johannesburga je stavkalo tudi do 80 odstotkov Afričanov. Policija in vojska patruljirajo v tankih in oklopnih vozilih. Uporabili so tudi izvidniška letala. V zadnjih petih dneh so zaprli okrog 10.000 voditeljev in aktivistov političnih in drugih organizacij temnopoltih domačinov.
PREKINITEV DIPLOMATSKIH ODNOSOV
KAIRO, 30. maja. - Vlada Združene arabske republike je spo-Hq io uradno nrekinila
{
(',
1'
■:!
(»,
:i
:
/
■
i!
V'
>
i',
j!
(
1»
'V.
1»,
>
)
1»
<>
i'
V
1»
1'
<>
diplomatske odnose z Južnoafriško unijo. V sporočilu je rečeno, da je rasistični režim v tej deželi vsiljen s strani bele manjšine, ki ne zasluži, da bi ga priznavale demokratične države.
ENA NAJVEČJIH RACIJ V PARIZU
PARIZ, 30. maja. — Francoska policija je izvedla eno največjih racij proti alžirskemu prebivalstvu v Parizu. Zaprli so nad 900 Alžircev, ker so neznanci pred tem ubili dva policijska oficirja.
HUDO NEURJE V MAKEDONIJI, VOJVODINI IN BOSNI SKOPJE, 30. maja. — Hudo neurje v Makedoniji je povzročilo občutno škodo. V Kumanovem in okolici je padala toča, ki je ponekod tehtala tudi po 250 gramov. Razbila je skoraj vsa okna v Kumanovem, poškodovala je tudi precej hiš. Med neurjem - so se nekatere hiše podrle, voda je vdrla v dve tovarni. O hudem neurju poročajo tudi iz Novega Sada, kjer je divjal veter s hitrostjo 130 km na uro, ruval drevje in podiral strehe manjših hiš. Tudi v nekaterih predelih Bosne je divjalo neurje s točo.
Nace Kamičnik
Napad na Stari trg
Prvega junija je poteklo 19 let, odkar so enote Kočevskega odreda izvedi? dotedaj največjo vojaško akcijo t. j. napad na italijansko fašistično postojanko Stari trg ob Kolpi. Dokajšnje izkušnje, ki smo si jih pridobili v nenehnih borbah z italijanskimi osvajalci spomladi 1942, so nas vzpodbujale, da smo se lotevali čedalje drznejših in večjih vojaških podvigov.
Z ozirom na mnoge naše napade in velike uspehe naših ofenzivnih podvigov, so se osvajalci umaknili iz manjših postojank in se močno utrdili v večjih, strateško važnejših krajih, med njimi tudi v Starem trgu ob Kolpi. Postojanka je štela okoli 200 mož, večinoma fašistov. Utrdili so se v farovžu, šoli in cerkvi, zgradili več bunkerjev in jih ogradili z žico. Take utrdbe je težko zavzeti brez težkega orožja. Naša oborožitev z lahkim pehotnim orožjem je bila sicer dobra, toda bili smo brez topov in minometalcev, ki služijo kot najučinkovitejše sredstvo za uničevanje močnejših utrdb. Toda v začetnih letih naše vstaje so topove in minometalce nadomeščali naši smeli bombaši, ki so se prikrito priplazili do utrdb in uničevali posadko z ročnimi bombami. Dokaj učinkovito sredstvo za uničevanje sovražnih utrdb so bile tudi naše za-žigalne bombe, t. j. steklenice napolnjene z bencinom in z vdelano zažigalno vrvico. Mnogo sovražnih oklepnikov, motornih vozil in bunkerjev je podleglo učinkovitosti te partizanske iznajdljivosti. Tudi v pripravah za napad na Stari trg smo se opremili s takimi sredstvi, ki so imele precej odločujoč vpliv na uspešen izid vojaške akcije.
Na predvečer napada, t. j. 31. maja 1942. so se zbrale enote Kočevskega odreda v Knežji lipi. Vseh edinic ni bilo, ker so nekatere enote našega odreda operirale v ostalih predelih Kočevske in Notranjske. Zbralo se je okoli 120 borcev. To je bila za takratne razmere že velika formacija, ki je nastopala v eni sami akciji. Vsi smo že doživeli »ognjeni krst«, kakor smo imenovali primere, ko se je novodošli prostovoljec že udeležil kakšne borbe.
Komandant odreda, Jože Klanjšek-Vasja, je sklical posvet vseh partizanskih starešin. Obrazložil nam je operacijski načrt. Prejšnjo noč je naš komandir jurišnega voda, Johan, kot izvidnik pregledal vse položaje sovražne postojanke in nam je točno obrazložil razvrstitev sovražnikovega orožja in utrdb. Mnogo teh podatkov so nam posredovali tudi naši aktivisti in obveščevalci v Poljanski dolini. Na osnovi te analize je vsaka najmanjša grupa napadalcev in tudi posameznik dobila podrobna navodila za svoje udejstvovanje v tej akciji. Bombaši so imeli nalogo likvidirati posadke v bunkerjih, prodiranje bombašev naj ščitijo mitraljezci in strelci. Posamezni borci so bili določeni za odstranjevanje žičnih ovir. Oddelenje težkega mitraljeza — »švareloze« — je imelo nalogo, da kontrolira sovražnikovo gibanje na pobočju, ki se je dvigalo na vzhodni strani nad trgom in onemogoči delovanje sovražnega težkega mitraljeza »Breda«, ki je bil nameščen v zvoniku cerkve. Ta naš mitraljez je imel tudi nalogo, da prepreči vsako manevriranje sovražnika izven svojih utrdb. Proti ostalim sovražnim postojankam, t. j. Črnomelj in Vi>-nico, smo postavili močne zasede ob cestah, ki vežejo te kraje med seboj. Zaprosili smo tudi hrvatske partizane, da sodelujejo v tej akciji. Oni so zasedli položaje na levem bregu Kolpe z nalogo, da preprečijo vsako manevriranje sovražnika v kanjonu reke. Glavni razpoznavni znaki so bili: bela raketa — splošen juriš, rdeča raketa — umik na izhodiščne položaje. Bili smo prepričani, da je po tako podrobno izdelanem načrtu uspeh operacije povsem zagotovljen.
Takoj po polnoči smo krenili iz Knežje Upe proti Staremu trgu.
Tik pred postojanko smo se razvrstili v bojni razpored, nakar so posamezne grupe krenile v svojo smer, da zavzamejo izhodiščne položaje. Do tedaj je šlo vse po načrtu. Neslišno in nevidno smo zasedli izhodiščne položaje. Bombaši so se približali bunkerjem. Na dani znak so mitraljezi odprli ogenj in ščitili bombaše pri njihovem nadaljnem prodiranju-Žične ovire so bile premagane. Težki mitraljez je obstreljeval zvonik in s tem onemogočal delovanje sovražnega mitraljeza v cerkvi. Borba se je vnela na vseh sektorjih. Italijani so bili pregnani že iz nekaterih bunkerjev in cerkve in se umaknili v utrjeno šolo. Le na sektorju, kjer bi morali napadati hrvatski partizani, ni bilo čuti streljanja. To nam je vzbudilo sum, da oni še niso zasedli svojih položajev. Kasneje smo iz* vedeli, da so na poti k Staremu trgu naleteli na sovražno cdinico na železniški progi, s katero so imeli več ur trajajočo borbo. Njihova zakasnitev je bila tudi delen vzrok, da se akcija kasneje ni odvijala točno po načrtu.
Med našim prodiranjem v postojanko smo opazili, da nas sovražnik obstreljuje tudi iz objektov, kjer po naših informacijah ni bilo fašistov. Toda ravno to noč je prispelo v Stari trg ojačanje, tako da je nova posadka štela skupaj 100 fašistov in okoli 250 vojakov redne vojske. Razumljivo, da je ta spremenjena okoliščina znatno vplivala na potek operacue-Vkljub temu nam je uspelo, da smo globoko prodrli v " „. tranjost posadke. Stane Zakotnik-Johan je s svojimi bombaš prodrl že do same šole, kjer so bili fašisti. Pred šolskimi vrati je ležalo nekaj fašistov, ki so jih pokosile naše krogle, ko so skušali izvesti izpad. Drug oddelek fašistov se je utrdil y skednju blizu šole. Obupno so se branili pred našimi napadi-Na skedenj smo odvrgli bencinske zažlgalne bombe, ki se je v trenutku spremenil v gromnp baklo. Večina fašistov je v njem zgorela, nekaj pa so jih pokosile naše krogle, ko so poizkušali izvesti izpad.
Akcija se je še vedno ugodno odvijala. Čakali smo se samo na znak za splošen juriš. Toda neljubi slučaj je hotel, da sta bili raketi zamenjani in je namesto bele rakete, ki je pomenila juriš, bila sprožena rdeča, ki je pomenila umik na izhodne položaje. To je izkoristil sovražnik in ponovno zasedel nekatere bunkerje in zvonik. Ko nam je bila pojasnjena zmota, smo morali ponovno zavzemati bunkerje, pri čemel1 smo izgubili na času. Med tem časom so tudi hrvatski partizani zasedli svoje položaje in se je širina napada naših enot skrčila in s tem pridobila na udarnosti. Komandir čete Ton® Marincelj-Janko, nas je povedel v ponovni napad. V ojačanj«* nam je bil dodeljen še en vod Belokranjske čete, ki je tud* sodelovala v tem napadu. Prodrli smo do samih utrjenih zgradb in začeli obmetavati z zažigalnimi bombami. Iz gorečih poslopij so fašisti odprli strahovit ogenj, hoteč s tem izsiliti svoj proboj iz obupne situacije. Toda ta njihov poizkus se ni posrečil. Izhodi iz teh poslopij so bili stalno pod našin1 ognjem. Mnogi fašisti so žalostno končali v ognju ali pa s9 našli smrt pred poslopji.
Po nekaj ur trajajoči borbi smo zaslišali streljanje i' smeri Zagozdec in Predgrada. Takoj za tem so nam naši is' vidniki sporočili, da prihaja napadeni postojanki v Starcu1 trgu v pomoč močna italijanska kolona iz Črnomlja, s katef9 so se spopadle manjše naše bojne patrole, ki pa prodiranj9 Italijanov niso mogle ustaviti. Glavno našo zasedo, ki je bil9 poslana proti Črnomlju, pa so Italijani obšli neopaženo, tah9 da so brez večjih težav prišli v neposredno bližino Stareg trga. Naše enote, ki so napadale postojanko so se znašle * kritični situaciji. Vsako nadaljevanje napada bi bilo iahh usodno. Morali smo se taktično umikati iz postojanke. Čepi"11 so naš umik obstreljevali sovražniki z dveh strani, smo 8 vkljub temu izvedli brez posebnih izgub.	.
Vkljub temu, da postojanko nismo povsem likvidira1 1 lahko rečemo, da je bila akcija zelo uspešna. Sovražnik >
1 imel 50 mrtvih in veliko ranjenih vojakov. Zaplenili smo u*Tj 1	kaj opreme in pušk, precej tega pa je zgorelo v stavbah. ^
1	nismo imeli občutnih izgub. Dva tovariša sta padla, štirje P
1 so bili ranjeni.
I	Tako se je končala do tedaj največja partizanska ak® f
I Kočevskega odreda. Pomembna je predvsem zaradi tega-so takrat prvič v večjem merilu sodelovali tudi hrvatski P tizani. Med prebivalci Poljanske doline pa je zavladala omajna vera v popolno zmago ljudske vstaje.
Tesna zmaga v Ljubljani
Člani nk kocev je : Olimpija i : o, mladinci nk kocev je : GRAFICAR B 0 : 2 IZVEN KONKURENCE
V nedeljo 28. maja je bila v tične možnosti za izpad iz lige, NLP odigrana predzadnja pr- če izgubi tekmo.	-er


venstvena nogometna tekma. To kolo je bilo odločilno za kandidate, ki so na dnu lestvice in se bodo poslovili iz družbe najboljših. Olimpija se je že sprijaznila z dejstvom, da se poslovi iz podzvezne lige v nižje tekmovanje, dočim se Sava in Javornik na vso moč trudita. Vsekakor ima Sava več možnosti za obstanek v ligi, saj je v nedeljo premagala Bratstvo z 4:1. V kolikor se Grafičar ne uvrsti v višje tekmovanje pa bodo izpadli kar trije. V nedeljo 4. junija bo zadnje kolo in bo razjasnilo vse nejasnosti in ugibanja.
Res minimalna — »pirova« zrpaga NK Kočevje z zadnje plasirano Olimpijo v Ljubljani so si Kočevarji dosedaj zagotovili 21 točk in se tako utrdili na 5 mestu izmed 12 moštev. To je uspeh, ki ga je treba priznati in dati priznanje vsem igralcem in vodstvu, ki so se v močni konkurenci kot novinci požrtvovalno in športno borili na vsaki tekmi. To je tembolj pomembno, če se spomnimo rta neuspehe prejšnjega tekmovanja, saj je bilo Kočevje, tako kot Rudar ali Partizan vedno kandidat za izpadanje.
V nedeljo 4. junija je zadnja prvenstvena tekma med NK Kočevjem in NK Duplico. V jeseni so nogometaši Kočevja premagali Duplico z rezultatom 3:2. To je bila velika športna borba, ki je bila od časa do časa preostra, saj sta bila kar 2 igralca Kočevja težko poškodovana. Želimo, da je v nedeljo manj surova in bolj športna. Vsekakor pa bo ta tekma važna posebno za Duplico, ker ima še vedno teore-
Tekmovanje za pokal »Itas«
V	nedeljo, dne 28. maja smo tudi v Kočevju organizirali tekmovanje za mladinski prehodni pokal »Itas« v počastitev Dneva mladosti.
Tekmovanje se je pričelo s proslavo v dvorani kino »Jadran« Kočevje. Prisostvovali so tudi predsednik OK LMS tov. Bernik, predsednik Obč. komit. LMS Rus Milan ter drugi.
Tekmovalce je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil tov. Stane Pogorelc.
V	pozdravnem govoru je omenil, da so tekmovanja med mladinskimi aktivi potrebna, ker mladino zbližujejo in pokažejo težnjo po širšem sodelovanju mladinskih aktivov na športnem in političnem področju.
Zaželel je, da bi se ta ideja združevanja mladih ljudi razširila tudi na druge mladinske aktive ob podobnih priložnostih. Ob koncu je dejal:
»Želim, da bi tekmovanje vsem nastopajočim prineslo uspeh, mladim ljudem pa dalo pobudo za tesnejše sodelovanje, saj le tako bomo z združenimi močmi premagali vse napore in izpolnili naloge, ki jih pred mladinsko organizacijo postavlja naša skupnost.«
Ob tej priliki so bili nagrajeni najboljši mladinci s knjižnimi nagradami; podeljene so bile
tudi prehodne zastavice kapetanom tekmovalnih ekip.
Po proslavi so se posamezne tekmovalne ekipe pomerile med seboj v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in ndgometu izven konkurence.
Rezultati tekmovanja: Odbojka:
— ITAS Kočevje	6 točk
— Belt Črnomelj	5 točk
— LIO Kočevje	4	točke
Streljanje:
— AVTO Kočevje	6 točk
— ITAS Kočevje	5 točk
— Belt Črnomelj	4 točke
Namizni tenis:
— ITAS Kočevje 6 točk
— Rudnik Kočevje	5 točk
— Koč. tisk Kočevje	4 točke
— Belt Črnomelj	3 točke
Nogomet:
— ITAS : Belt 2 : 3 V skupnem plasmanu so se ekipe uvrstile po sledečem redu:
ITAS Kočevje	17 točk
Belt Črnomelj	12 točk
LIO Kočevje *	7 točk
itd.
Tekmovanje je pokazalo vsestransko razgibanost in voljo do dela ter zbliževanje mladih delovnih ljudi.
Želimo, da bi bila takšna tekmovanja številnejša.
RAZPIS
»ZlCNICA« Ljubljana, Tržaška cesta 49 razpisuje naslednja delovna mesta za obrat v Ribnici:
1.	Večje število KVALIFICIRANIH in POLKVALIFICI-RANIH KLJUČAVNIČARJEV,
2.	DVA VARILCA,
3.	DVA POMOŽNA DELAVCA.
Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. Osebne informacije dobite na Posredovalnici za delo ObLO Ribnica.
oIhhmjwcJju,
Qihanit pceimdcta Zahvale JkcdatH
Jxefdici
Gibanje prebivalstva Kočevje
Poročili so se: Stumerger Josip, strojnik iz Klinje vasi 10, star 24 let in Debeljak Marija, delavka iz Klinje vasi 10, stara 28 let, Kavšček Rajko, strojevodja iz Želj n 6, star 24 let in Verderber Nada, delavka iz Mlake 18, stara 28 let, Andolj-šek Stefan, pekovski pomočnik iz Mahovnika 10, star 22 let in Butala Katarina, knjigovodkinja iz Kočevja, Ljubljanska c. 17, stara 22 let, Turk Silvester, kovač iz Salke vasi 6, star 26 let in Be-ljan Ana, natakarica iz Jesenovega vrta 5, stara 24 let. V Vi-dem-Dobrepolju sta se poročila Kose Franc iz Tisovca 11, star ^ let in Novak Olga iz Tisovca K, stara 22 let.
' Rodile so: Mišmaš Marija, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska c. 33 — deklico Zdenko. V Novem mestu pa so rodile Burja Štefka, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva 5 — deklico Majdo, Gruden Veronika iz Slovenske vasi 18 — deklico Magdaleno in Jalovec Sonja iz Salke vasi — dečka Marjana.
Umrli so:	Miklič Ferdinand,
kmet iz Mlake pri Kočevski Reki 5, star 76 let, Nose Ivana, soc. podpiranka iz Tisovca 4, stara 84 let in Burja Franc, upokojenec iz Mahovnika 2, star 84 let.
RIBNICA
Poročili so se: Kaplan Alojz, mizarski pomočnik iz Podgorice .7 in Mikulič Milka, matičarka iz Črnuč 18, Šakič Stijepan, delavec iz Zadolja 4 in Nigerl Ivanka, delavka iz Zadolja 4.
'Rodila je Tanko Anica, gospodinja iz Goriče vasi 84 — deklico Bernardo.
PRODAM
Dobro ohranjen moped prodam po ugodni ceni. Vprašati v Konca vasi 7 pri Stari cerkvi.
-NOVICE« - glasilo Občinskega "obora SZDL Kočevje in Ribnica. *zdaja in tiska CZP »KOČEVSKI v Kočevju. Urejuje ured-mški odbor. Odgovorni urednik “ane* Merhar. Uredništvo in upra-j® v Kočevju, Ljubljanska cesta JJo telefon uredništva in uprave Naročnina je 500 din, polletna
nanri? »n jo je treba Plačati v • ** ®a inozemstvo 1000 din oz. fino™, e dolarje. Tekoči račun: i Jfj.V265 Pr« Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
IZGUBLJENO
Ob Rinži v Rožni ulici je bila izgubljena šolska aktovka. Najditelj naj jo vrne Kravanja Juriju, Rudnik 25.
POZDRAV
Ljubi sestri Mariji Žgajnar pošiljajo lepe pozdrave sestra Marjetka, mož Tone, sin Dušan ter sin Ivan z družino.
ČESTITKA
Matiju in Tereziji Pintar iz Travnika št. 38, Loški potok, po domače Opaldarjevi mami in atu za 40. obletnico skupnega življenja želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let hvaležni otroci.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega moža in očeta
FERDINANDA MIKLIČA
iz Mlake pri Kočevski Reki se iskreno zahvaljujemo tov. Koširju in Gabriču za poslovilne besede pred domom in ob odprtem grobu. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so poklonili vence in
cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: žena Marija, sinovi Ferdinand, Alojz in Johan ter hčerke Marija, Anica, Lenka, Milka in Ivanka.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega očeta
IVANA ŠTEFANCA iz Predgrada
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo Občinski gasilski zvezi Kočevje in gasilskim društvom Predgrad, Stari trg, Laze, Prelesje In Radenci ter tov. Lesarju in Sterku za poslovilne besede.
Žalujoča družina Štefane in ostalo sorodstvo.
AMATERSKI IZPITI V JUNIJSKEM ROKU
Do 10. junija 1961 sprejema AMD Kočevje prijave za amaterske izpite, ki bodo 22. ali 23. junija.
AMD KOČEVJE
Razvedrilo po delu
Zabavna revija v Kočevju
ZAHVALA
Ob bridki smrti našega očeta in starega očeta
BURJA FRANCA upokojenca iz Mahovnika 2 pri Kočevju,
se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Cilenšku in dr. Imenšku za njihov trud in lajšanje bolezni.
Najlepša zahvala vaškemu odboru SZDL Mahovnik, vaščanom Mahovnika ter društvu upokojencev za darovane vence.
žalujoči sin Franc z družino, vnuk Franc z družino in ostalo sorodstvo.
Taborniki med seboj
28. maja je bil v Domžalah okrajni taborniški mnogoboj. Navzočih je bilo okoli 300 tabornikov iz ljubljanskega okraja. ' Tudi odred Svobodnih gozdov Kočevje je poslal 2 ekipi, moško in žensko. Mnogoboj je pozdravil in otvoril starosta ljubljanskega okraja. Po dvigu zastave na jambor se je pričelo tekmovanje. Najprej je bilo na vrsti postavljanje šotorov, nato signalizacija in na koncu tekmovanja še orientacija. Čeprav je bilo tekmovanje zaradi slabega vremena večkrat prekinjeno, se razpoloženje tabornikov ni spremenilo. Naši ekipi nista dosegli sicer prvih mest, a njuni rezultati niso slabi. Zenska ekipa je posebno dobro izpeljala orientacijski tek, a fantje so se odrezali pri signaliziranju. Dan, ki smo ga preživeli v pravem taborniškem vzdušju, nam bo ostal še dolgo v spominu.
Košuta
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Ljubljana je organiziral pod geslom »Po delu razvedrilo« vrsto sektorskih revij, pri katerih sodelujejo Svobode in prosvetna društva Ljubljane, Kamnika, Zagorja in Kočevja. Revija naj bi pokazala vsaj v glavnem dosežke truda in dela Svobod, prosvetnih društev, zlasti pa glasbenih šol teh krajev. V soboto, 27. maja ob 20. uri, je bila v Šeškovem domu zabavna revija za Kočevje. V organizacijskem odboru so bili priznani naši kulturni delavci: Jože Smolej, Edi Rus, Adi Škerjanec in Matija Glad. Napovedovalec: Janko Zupan.
Revijo je začela godba na pihala DPD Svoboda Kočevje. Pod vodstvom A. Škorjanca je kar najbolje odigrala skladbi »Una marcia in fa« in »Most na reki Kvai« ter žela za izvajanje nedeljeno priznanje občinstva in buren aplavz. Prav tako toplo pozdravljen je bil naš kočevski zabavni ansambel ,Roški fantje’, ki so se pod vodstvom L. Komaca kar dobro postavili s skladbama: ,Romantica’ in ,Crne oči’.
Nato so se vrstili gostje: Folklorna skupina mladih iž Ljubljane (vodja M. Podobnikar), vokalni oktet Učiteljišča Ljubljana s štirimi pesmimi, zabavni zagorski discieland ansambel z dvema skladbama (pevec J. Sanrič). Posebnost svoje vrste je
Pionirski
nogometni turnir v počastitev »Dneva mladosti«
V soboto 20. in nedeljo 21. maja so se srečali na stadionu naj- e mlajši nogometaši-pionirji, ki so igrali nogometni brzoturnir v počastitev dneva mladosti v izvedbi NK Kočevje pod pokroviteljstvom občinskega komiteja Ljudske mladine Kočevje. Nastopili so pionirji šole Jožeta Šeška in Mirka Bračiča. Iz vsake šole po dve moštvi. V izločilnih tekmah so bila premagana B moštva", v finalni tekmi pa sta nastopili A moštvi obeh šol kot stalna rivala na športnem polju. Na turnirju so dosegli naslednja mesta:
1.	mesto A moštvo Jožeta Šeška,
2.	mesto A moštvo Mirka Bračiča,
3.	mesto B moštvo Jožeta Šeška,
4.	mesto B moštvo Mirka Bračiča.
Po končanem turnirju je zastopnik pokrovitelja izročil prvaku prehodni pokal, vsem nastopajočim pa knjižne nagrade in priznanja.
Toča tudi drugod
Točo, ki je padala pred dnevi v Kočevju in okolici, imamo še dobro v spominu. Še hujše kot pri nas pa je bilo v vaseh Suša, Ruče, in Jezero v občini Sisak na Hrvatskem. Toča je uničila vse posevke, sadje, pobila perutnino, razbila strehe in okenske šipe in nekaj ljudi poškodovala. Kosi ledu so bili težki pol kilograma in še več. Povzročena škoda znaša 20 milijonov dina'r-jev. Ljudje v teh krajih ne pomnijo take vremenske katastrofe že 30 let.
bil nastop orkestra melodik iz Domžal (vodja prof. T. Križmik), ki so se predstavili z zahtevnimi skladbami Dvoraka, Tomca in Kosca, vokalni oktet bratov Pirnatov iz Jarš-Domžal je odpel tri zabavne pesmi in z njimi navdušil občinstvo. Tambufaškl zbor »Tine Rožanc« iz Ljubljane (vodja A. Jagrič) je odigral bravurno dalmatinske narodne in dve popevki, zabavni orkester »Samorastniki« Ljubljana (vodja Arh) pa dve narodni in dve zabavni.
Po odmoru je Mladinska godba na pihala Domžale (vodja A. Mele) odigrala »Spomine na partizanske dni«, Veseli revirčani -kvintet Zagorje (vodja A. Ku-der) valčke in polke avtorja Ku- • dra, Harmonikarski zbor glasbene šole Domžale (vodja Mišček Alfonz) zelo dobro odlomke iz opere »Traviata«. Za prijetno spremembo je nato poskrbela Z. Šušter iz Ljubljane s šaljivo recitacijo, prav tako pa tudi Veliki zabavni orkester »Svobode« Zagorje z obširnim in zahtevnejšim programom: angleški valček in tango, kot spremljava k plesnemu nastopu para Vinko in Vlasta Ban ter' polka in valček — pionirski plesni par: Marko in Karmen Tomšič, Veliki zabavni orkester Svobode Zagorje (vodja J. Juvančič) s 4 skladbami.
Revija je prijetno potekala in občinstvu, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, ugajala. Le škoda, da ni nastopil tudi zabavni sekstet s pevci solisti iz Domžal, ki je bil napovedan in je občinstvo računalo nanj. Z njimi bi program mnogo pridobil na pestrosti, kajti zabavni orkestri, harmonikaši in tamburaški zbor, godbe na pihala, orkester melodik in ostali so vkljub raznolikosti in pestrosti izvajanih skladb vplivali utrujajoče. Pogrešali smo pevce kočevskega zboral Ali nam ne bi oni nudili neprimerno več kot vokalni oktet Učiteljišča iz Ljubljane, ki je nebogljeno mučil sebe in poslušalce?
Pri izvajanju svoje končne točke, ko nastopi plesni par Ban Vinko in Vlasta, bi vodja lahko mirne duše opustil nastop pionirskega para Tomšič. Za tako plesno ekshibicijo, kakršno sta nam pokazala odrasla plesalca, je učinkoval ples otrok kljub svoji ljubkosti kot pest na oko. Spored je bil predolg, nastopajočih preveč, disciplina za odrom je zaradi tega šepala. Pri vseh razprtih zavesah na odru so stale desetine ljudi in sledile dogajanju na odru. Nam v dvorani je bilo zaradi njih nerodno, njim nič! Odrski vodja bi se moral uveljaviti, a se ni in je revija precej izgubila na učinku prav zaradi tega. — Vsi orkestri in godba na pihala so nastopili s čisto novimi instrumenti. Ko smo odhajali in se o tem pomenkovali, smo se tolažili: tudi pri nas bo bolje, ko dobimo glasbeno šolo! — Napovedovalec J. Zupan je svojo odgovorno in naporno nalogo, ki zahteva celega odrskega človeka, opravil nad vse zadovoljivo. S svojimi posrečenimi šaljivkami je od začetka do konca revije ustvarjal tesno vez med izvajalci in poslušalci ter pripomogel, da je bila revija v resnici tudi zabavna!
Okrajnemu in tudi Občinskemu svetu Svobod Kočevje na zamisli in izvedbi teh zabavnih revij samo čestitamo! Številno občinstvo je dokaz, kako so take prireditve zaželene.
F. Cankar
JADRA-N, KOČEVJE: od 2. do 4. junija italijanski barvni cine-mascopski film »Poletne povesti«, 5. junija franc, barvni film »Pustolovščine Arsena Lupina«, od 6. do 8. junija ameriški barvni film »Bratje Karamazovi«, od 9. do 11. junija ameriški barvni cinema-scopski film »Zakon prerije«.
SVOBODA, RUDNIK:	3. in 4.
junija ameriški film »Beg v okovih«, 10. in 11. junija francoski film »Zakaj prihajaš pozno«.
RIBNICA:. 3. in 4. junija slovenski film »X 25 poroča«, 1. in 11. junija Italijan, barv. film »Senso«.
LOŠKI POTOK: 4. junija češki film »Peto kolo«, 11. junija švedski film »Nasmeh poletne noči«.
VELIKE LAŠČE: 3. in 4. junija angleški film »Povest o dveh mestih«, 10. in 11. junija jugoslovanski film »H-8«.
SODRAŽICA: 3. in 4. junija angleški film »Pot v visoko družbo«, 10. in 11. junija sovjetski cinemascopski film »Kapetanova hči.«
DOBREPOLJE: 3. in 4. junija ameriški barvni film »Benny Goodman«, 7. junija ruski film »Balada o vojaku«, 10. in 11. junija jugoslovanski barvni ci-nemascop. film »Kočija sanj«.
PONIKVE: 8. junija ruski film »Balada o vojaku«.
KOČEVSKA REKA: 3. in 4. junija franc, barvni film »Brez družine«, 7. junija film »Mi-nu«, 10. in 11. junija italijanski film »Siromašni ali lepi«.
PREDGRAD: 3. in 4. junija ital. barvni film »Teodora«, 10. in 11. junija ameriški barvni film »Ples na vodi«.
BROD NA KOLPI: 3. in 4. junija francoski film »Črni dokument«, 10. in 11. junija film »Jenki na dvoru kralja Artu-ra«.
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA - 3. junija
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) - 8.05 Glasba ob delu - 8.25 Z vseh vetrov - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo -9.25 Za vsakogar nekaj - 10.15 Koncert za klavir in orkester -
10.40	Angleščina za mladino -10.55 Harfa in mandolina - 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci izbirajo pesmico - 12.00 Trio Avgusta Stanka - 12.15 Kmetijski nasveti -13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Na ohceti... - 13.50 Od arije do arije - 14.20 Šport in športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
15.40	S knjižnega trga - 16.00 Vedri zvoki - 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona - 16.40 Moški komorni zbor iz Celja -17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 Italijan-
ski pevec Johny Dorelli - 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Divertimento - 18.30 Pozdrav z gora - 18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklama in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik
-	20.00 Jugoslovanski ljudski plesi - 20.20 Melodije raznih dežel
-	21.00 Za prijeten konec tedna
-	22.15 Oddaja za izseljence -23.05-23.10 Evropsko prvenstvo v boksu - 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA - 4. junija
6.00-6.30 Nedeljski jutranji pozdrav - 6.30 Veselo na pot - 7.30 Radijski koledar in prireditev dneva - 7.35 Holandska vojaška godba - 8.00 Mladinska radijska igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke - 8.50 Matineja za zabavo
-	9.40 Šopek samospevov in klavirskih skladb - 10.00 Še pomni-
te tovariši... - 10.30 Lepe melodije - 10.45 Spoznavajmo svet in domovino - 11.45 Orkester Alfred Scholz - 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.
-	13.30 Za našo vas - 13.45 Koncert pri vas doma - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II - 15.30 Arije, ki jih radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Dunajski valčki
-	16.40 Peli so jih mati moja -17.00 Za nedeljsko popoldne -
17.30	Radijska igra * 18.24 Belo-kanjska rapsodija - 18.34 Polke in valčki domačih vižarjev -
19.30	Radijski dnevnik in športna poročila - 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden - 21.00 Mozart v operi - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku - 3.05 Trije jugoslovanski skladatelji -21.50 Pastoralna sonatina za flayto in klavir.
7las tazyaww
»Zastava« servis tudi v Kočevju
»Petrol« bo moderno urejen
»Prosim 15 litrov bencina«!
»Samo trenutek potrpite, takoj bo«!
Takle pogovor med uslužbencem »Petrola« v Kočevju in šoferjem bo v prihodnjih mesecih nekaj običajnega. Šoferjem ne bo treba izgubljati časa s čakanjem. To bo omogočila modernizacija črpalk na kočevskem »Petrolu«.
Predvidoma bodo že v drugi polovici junija letos začeli z delom pri ureditvi nove servisne
OB ROBU
Grmada je turistična točka z lepim razgledom in domom, ki nudi turistom okrepčilo in razvedrilo. Na Grmado zelo radi prihajajo Dobrepoijčani, pa tudi iz drugih krajev radi obiskujejo ta kraj.
Neko nedeljo v maju sta prišla na Grmado tudi fant in dekle. Verjetno sta bila doma nekje iz bližnje okolice. Po okrepčilu je odšlo dekle proti bližnji vasi. od koder se je vrnila čez kake pol ure. Ob vstopu v dom je začel siliti v dekle nek domačin (fantje so ga klicali Žan). Dekle je pozdravilo druščino v domu in odšlo za mizo, kjer je bil njen spremljevalec.
Ko je zaigrala muzika je stopil Žan do dekleta in ji dejal naj gre plesati. Ta se je obrnila do svojega spremljevalca. Ker ji ni nič odgovoril je ples odklonila. Žana je to razjezilo. Začel je hujskati nekega Dobrepoljča-na in ga nagovoril, naj gre še on po dekle. Dekle je tudi tokrat odklonila. Nastal je prepir, ki bi se lahko izcimil v hud pretep če ne bi posredoval starejši tovariš.
Ko sta se fant in dekle napotila proti domu, je šel užaljeni Dobrepoljčan nekaj časa za njima in kričal besede, ki jih uho s težavo prenese.
Rada bi vedela za ime in priimek nekulturnega gosta, ki je s svojim obnašanjem odbijal ostale goste v domu. Tako obnašanje mladih fantov na Grmadi je obsojanja vredno.
Marija
v leto. V sedmih letih se je prodaja povečala več kot za 100 % z istim številom zaposlenih. Črpalka posluje noč in dan, nepretrgoma. To je potrebno poudariti še posebno zato, ker nekatere bencinske črpalke, tako n. pr. tudi v Novem mestu, za nekaj ur v nočnih urah ne poslujejo.
»Petrol« Kočevje zalaga s svojimi derivati potrošnike v Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah, Dobrepolju, Žužemberku, Loškem potoku, Brodu in drugih krajih.
Vsekakor bo Kočevje z novo servisno bencinsko črpalko precej pridobilo.
Število osebnih avtomobilov »Zastava 600« se v Kočevju naglo veča. Skoraj jih bo 150. Kar dovolj za servisno delavnico, ki jo v Kočevju na žalost še nimamo. To povzroča lastnikom navedenih vozil precejšnje skrbi, ker morajo voziti avtomobile na servisni pregled v Ljubljano ali Novo mesto. Mnogi sprašujejo, zakaj tudi v Kočevju ne prične z delom servisna delavnica za te avtomobile. Obiskali smo Avtoservis v Podgorski ulici. Sef delavnice tov. Randel Matija nam je rad odgovoril na zastavljena vprašanja.
Prav imate. V Kočevju je servisna delavnica za avtomobile Zastava, ki jih je v našem mestu res veliko, nujno potrebna. Tudi mi čutimo to na vsakem koraku. Mnogo strank moramo odsloviti, ker za enkrat še ne opravljanih brezplačnih servisnih pregledov
na Fičotih. Podjetje »Avto«, čigar obrat je tudi naša delavnica, je pokrenilo vse potrebno, da čimprej pričnemo z opravljanjem servisov tudi na teh vozilih.
Obiskali smo tovarno »Crvena zastava« v Kragujevcu, kjer so nam zagotovili opravljanje servisnih pregledov, vendar je postopek kljub temu, da je od naše strani pogodba že podpisana, precej dolg. Pričakujemo, da bomo z delom lahko pričeli čez mesec dni.
V tem času bo urejena zraven delavnice tudi moderno urejena pralnica, ki jo pospešeno gradimo. Zraven betonske ploščadi za pranje bo tu še več kot 30 metrov dolg nadvoz, kjer bomo avtomobile prali tudi od spodnje strani, podmazali, menjali olje, na zahtevo lastnika pa tudi pre-
mazali z bitumnom, kar znatno
■■
Sedaj še po starem ...
bencinske postaje. Ograjo pred črpalko bodo odstranili, črpalke pa pomaknili proti skladišču. Vsaka črpalka bo imela svojo funkcijo. Tako bo kupec postrežen na eni črpalki z bencinom na drugi s super bencinom, na tretji z mešanico, plinskim oljem ter zrakom in vodo. Vse te naprave bodo mehanizirane in bodo omogočale hitro postrežbo. Odpadlo bo ročno mešanje bencina z oljem in prenašanje kant iz enega kraja v drugi, skratka novost bo vsem koristnikom motornih vozil zelo dobrodošla.
Streha nad črpalkami bo omogočala nemoteno delo tudi v slabem vremenu.
Načrti za ureditev servisne bencinske postaje so potrjeni. Sredstva zagotovljena. Izvajalec gradbenih del bo gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje. Predračunska vrednost za vsa dela in naprave znaša 12 milijonov dinarjev. Če bo šlo vse posreči, bo v času dveh mesecev preurejena bencinska črpalka že začela streči potrošnikom po hitrem postopku.
Kočevska podružnica »Petrola« postreže dnevno do 200 kupcem. Mesečni promet izdanih količin bencina, olja in mešanice pa znaša okrog 130 ton.
Potrošnja goriva in kupcev raste iz meseca v mesec iz leta
DR-OBHE OD VSEPOVSOD
OVCE PLEŠEJO
Čeprav se čudno sliši, je vendar res. V norveškem mestu Ringsakern stoji hlev, kjer so začele ovce last Gerharda Even-sena meseca marca plesati. Početje živali se mu je zdelo čudno, zato je poklical veterinarja. Po nasvetu le-tega je poklical še električarja, ki je ugotovil, da udarja skozi betonska tla rahel električni tok. Da bi ugotovili odkod tok v hlevu, so izključili vse bližnje omrežje, vendar je tok ostal nespremenjen. Ozemljitev tal je pomagala za kakih 14 dni, sedaj pa ovce spet plešejo.
Za vzroke se sedaj zanimajo znanstveniki in raziskujejo vzroke napetosti. Lastnik Evensen pa je nabavil za ta čas vsaki živali po dva para gumijastih copat. Sedaj imajo ovce zopet mir.
PISMO IZ LJUBLJANE
Naš naročnik F. F. iz Ljubljane nam je poslal pisemce s sledečo vsebino:
»Sodražanom, ki smo naročniki »Novic« in živimo izven svojega domačega kraja želimo, da bi bilo objavljeno v listu več novic iz Sodražice. Ali ne bo sedaj, ko so utihnili stari, nobenega mladinca, ki bi prijel za pero in napisal vesti v naš tednik.«
PREPRIČAL SE JE
To se je zgodilo v Ameriki. Pismonoše so zahtevali zvišanje plač. Pomočnik ministra za pošte Murphy se je na lastni koži prepričal o upravičeni zahtevi poštarjev. En dan je sam opravljal službo pismonoše. Teden dni zatem so poštarjem ugodili zahtevo po zvišanju prejemkov.
KORISTEN PREPIR
V	nekem kraju v Italiji sta se' sprla zakonca. Oba sta bila v »polnem elementu«, zato sta se spoprijela tudi z rokami. Mož je svojo ženo pahnil v kuhinjski zid, ki je bil star in razpokan. Tedaj pa so se nenadoma vsuli na presenečeno ženo zlatniki. Seveda je bilo s prepirom takoj konec in sta složno pobirala zlatnike, ki so jima vrgli 10 milijonov lir.
PETELIN UBIL LISICO
V	kokošnjak nekega kmeta v Centi se je splazila v nočnih urah tatinska lisica. Obisk pa se je zanjo slabo končal. Petelin se je junaško spoprijel z nočno mo-
rilko in jo v neenaki borbi premagal. Čeprav je bil ves obgrizen in opraskan, mu je uspelo, da je lisici izkljuval obe očesi, nato pa jo je s kljuvanjem po glavi celo ubil. Ob mrtvi lisici je stražil vso noč, zjutraj pa je s kikirikanjem naznanil svojemu gospodarju veliko zmago.
Mladi zadružniki iz dolenjevaške šole radi delajo na svojih
zemljiščih
Prizadeti predlagajo
Skladišče lesa v Žlebiču je vedno založeno. Največ odpremljajo električne drogove in celulozo
za tovarno papirja v Krškem
Življenje, ki sc razvija ustvarja nove probleme in nova vprašanja. To velja tudi za mesto Kočevje. Mesto se razvija in zahteva marsikatero rešitev, od katerih je ena tudi promet, ki se na železnici v povojnem času ni še prav nič izboljšal.
V	življenju tehnike in napredka pravimo, da je čas zlato, ki ga delovni ljudje v Kočevju, ne po svoji krivdi, pač pa zaradi slabih pogojev v prometu potrošijo zelo veliko. V tem so najbolj prizadeti ljudje, ki se vozijo na delo v Kočevje, in dijaki, ki hodijo v šolo.
V	Kočevje se s petimi vlaki pripelje in odpelje vsak dan 229 delavcev in 172 dijakov. Iz Kočevja se dnevno vozi v Ljubljano 5 delavcev in 28 študentov. Hitrost našega kočevskega vlaka je znana. Se vedno drvi z
isto brzino 20 km na uro, kot je vozil pred 50 leti.
Iz teh razlogov je res nujno, da bi se pogoji potniškega prometa izboljšali. Ne mislimo s tem kritizirati delovni kolektiv železnice, ki se trudi, da bi se to stanje izboljšalo, pač pa povemo to mnenje ljudi, ki so v tem prizadeti. Ljudje izgubljajo po tri in tudi štiri ure na dan, da pridejo na delo ali v šolo in domov. Z uvedbo motornega vlaka se bo to nekoliko izboljšalo, vendar še malo ne tako, kot bi bilo to potrebno.
Iz navedenih razlogov je kritika ljudi, ki so v tem prizadeti, utemeljena. Pristojni organi bi morali za rešitev tega vprašanja poskrbeti in ga čimprej rešiti, da bi se pogoji prevoza izboljšali.
Tudi tovorni promet iz Ko-
podaljša življenjsko dobo avtomobila. Pralnica bo imela na Rinži lastno črpalno postajo, ki bo delala s pritiskom do 6 atmosfer.
Hanger, ki smo ga postavili pred dvema mesecema, že služi svojemu namenu. Dolg je 50 m širok pa 9 m. V njem je dovolj prostora za demontažo in montažo vozil. Pod to streho pa urejujemo tudi prostor za avtoli-čarsko delavnico. Potrebno orodje in stroje že imamo. Naročili smo tudi stroj za merjenje kom-presije. Nameravamo namreč uvesti kartoteko za vsa vozila, ki jih bomo popravljali, ali pa pri nas izvršili servisne preglede. Uspelo nam je, da smo dela specializirali in že sedaj delajo na vozilih različnih znamk mehaniki, ki so za to usposobljeni. Na avtomobilih »Zastava« redna popravila tudi sedaj opravljamo. Vedno znova ugotavljamo, da so ta vozila zelo trpežna in povsod, kjer vozniki z njim dobro ravnajo, skoraj ne pride do okvar. Generalna popravila v večini slučajev na teh vozilih opravimo po približno 70 do 90 tisoč kilometrih, za ceno približno 60.000 din.
Razgovor in gradbena dela, ki ! naglo napredujejo, nam dajejo upanje, da bomo prepotrebni Zastava servis tudi v Kočevju kma- j lu dobili.
čevja ni tako majhen, saj odpelje dnevno šest tovornih vlakov po 400 ton tovora, kar je \ splošni akumulaciji železnic tudi primeren dohodek.
Sc eno vprašanje je, ki bi se dalo rešiti v zadovoljstvo *n ugodnost potnikov. Rudnik, Sal-ka vas in Željne so precej oddaljene od železniške postaje Kočevje. Iz Željn je kar uro hoda do postaje. Rudnik končuje letos novo separacijo, do kater je zgrajena normalna železniška proga. Ljudje so mnenja, d» bi se na Rudniku zgradila P«' možna postaja, do katere naj hi vozili potniški vlaki, ker bi s tena potniki navedenih krajev vel V" ko pridobili, ker jim ne bi bilo potrebno hoditi peš na postajo. Prav bi bilo, da bi ta predlog ljudi upoštevali tudi DS Rudnika in skupno z železnico rešil to vprašanje.
Abel se je obotavljal. »Ne vem,« je rekel. »Ne glede na vse skupaj pa niste imeli tam kaj Iskati. Svaril sem vas, da mi pojdite...«
»Precej surovi ste bili z njo, ali ne?«
Abel je še bolj zardel. »No, živci so mi popuščali. Vendar — nekdo mora nekaj storiti zanjo. Pravi, da se bo ubila!«
»Malce napihnjeno je vse skupaj,« je rekel Gray. »Seveda pa ne bomo izvedeli ničesar, če bomo vpili nanjo. Mislim, da bi jo jaz najprej pripravil do tega, da bi govorila, le tisti oklep odpora moram premagati. Izkoristil sem trenutek in sem se postavil na njeno stran proti vam.«
»Vaš pripomoček sem torej bil,« je rekel Abel. »Zdaj me bo sovražila,« je grenko dodal.
»Pomoči vam tako in tako ni bilo,« je mirno govoril Gray. »Ko se bom spet sestal z njo, bo zelo verjetno spregovorila. Zal mi je zaradi vas, toda zdaj gre predvsem za Eileen. Njej je treba pomagati.«
Abel je nekaj mečkal, potem pa je izdavil: »Hm, navsezadnje... Zdi se mi, da imate prav.
Ce vam bo uspelo... Sicer pa me še vedno mika, da bi vas mahnil.«
Gray se mu je nasmehnil: »Kako pa z drugimi poskusi?«
»Poskusil bom. Ali ste z onimi tremi že govorili?«
»Da,« je odvrnil Gray. »Po moje ni nobeden izmed njih morilec Beverly Bondove. No, bomo videli, kaj boste vi ugotovili. Tisti možic, Ferguson se piše, prikriva nekaj pomembnega. Ta je še najbolj zanimiv, vendar po moje tudi on ni kriv Beverlyne smrti.«
»Navsezadnje so mogoče nedolžni vsi štirje,« je rekel Abel, »morilec pa se lepo sprehaja, ne da bi se kdo zmenil zanj.«
Spogledala sta se, kakor da sta enakega mnenja.
Sele ob osmih je Gray odpravil zadnjega pacienta. V plečih ga je zbadalo od dolgega sedenja. Vstal je in zazdehal. Spomnil se je Eileen, ki je dan poprej sedela pri njem na drugem
koncu mize.	.
Uhan! Nenadoma ga je obšla misel na uhan, ki ga je Eileen živčno vrtela med prsti. Tisti uhan sc mu ni zdel posebno pomemben, vendar je razmišljal o njem. Zdrznil se je, ko je pozvonil telefon.	_	„	...
»Mister Gray?« je slišal zenski glas.
»Prosim!«	„,	,	.
»Zoe Herrick pri telefonu. Kdo ve, ali boste imeli toliko časa, da bi se oglasili pri meni.« Govorila je nekam v zadregi.
»Ali še nocoj?« jo je trudno vprašal.. .
»Ne, ne! Raje bi sama govorila z vami. Moz
je zvečer po navadi doma. Ali jutri?«
»Sorazmerno zgodaj bi že utegnil,« se je Gray nasmehnil. »Takole ob desetih.«
»Prav,« je rekla Zoe Herrick. »Važno je, sicer vas ne bi nadlegovala./ Torej ob desetih. Hvala lepa in na svidenje!«
Ves v mislih je Gray odložil slušalko. Zdelo se mu je, da je Zoe zaigrala. Njen glas se mu je zdel narejeno dramatičen ...
Potem je segel po slušalki in prosil, naj mu dajo zvezo s kapetanom Zuckcrjem.
»Halo,« je prišel iz slušalke hripav glas.
»Mike Gray pri telefonu. Ali še niste šli domov?«
»Ta trenutek sem se odpravljal. Kaj pa je/«
»Pravzaprav nič posebnega. Mislil sem, da bi prišel k vam. Pogovorila bi se o Fergusonu in o drugih.«
»Kako? Pa sem mislil, da vas je Quine obvestil.«
»O čem?« se je Gray nagnil nad mizo.
»One tr^ smo izpustili.«
Nehote so se Grayevi prsti tesneje oprijeli slušalke. »Ali tudi Fergusona? Za vraga, Harry, to bi mi pa že lahko povedali!«
»Kaj menite, koliko časa smemo obdržati osumljenca, ne da bi ga obtožili? Prišle so priče. Bil je več milj daleč od Beveriynega stanovanja, ko se je zgodil zločin.«
»Kdaj je odšel?«
»Pred kako uro. Zakaj?«
»To mi ni všeč, je Gray s pestjo udaril po mizi. »S Fcrgusonom je nekaj narobe. Nečesa je kriv. Mogoče ni morilec, nekaj velikega pa ima za bregom. Pod pritiskom je.«
»Pod kakšnim pritiskom?«
»Kdo bi vedel!«
»Tako?« je zategnil kapetan Zucker.
»Ali si predstavljate, kaj je izpoved za človeka, kakršen je Ferguson? Nekakšna oddolžiteV za pravi zločin, če policija ne upošteva njegovo izjave, lahko notranja napetost v njem tako naraste, da bo ponovil stari zločin, kakršen je že bil, samo da si bo zagotovil kazen, ki jo po svojem prepričanju zasluži.«
»Kaj naj storim? Mar naj ga spet priprem?* je Zucker postajal nestrpen. »To sta si najbrž s Quinom izmislila, pa ne bo nič.«
»Prav gotovo si ničesar ne izmišljam,« je rekel Gray, »samo svarim vas. Ferguson je tat človek, da bo nekaj storil. Bojim se te eksplo' zije, čeprav si niti misliti ne morem, kaj bi s* lahko zgodilo. Zdi se mi, da naravnost sili ^ nesrečo.«
Zucker je nekaj zagodrnjal, Gray pa je P°' hitel:
»Če bi spet govoril z njim ...«
»Jaz naj bi ga torej dal zapreti kot okoli®* ali samemu sebi nevarnega obsedenca, kaj?« sft je jezil kapetan Zucker. »K vragu vse skupaj' Advokatu Quinu pa kar povejte, da ne boi" nasedel njegovim marnjam.«
»Ni, tako, Harry, hotel sem le...«
»Domov grem,« je trudno rekel Zucker. svidenje!«
»Trenutek! Dajte mi vsaj Fergusonov slov! Sam bi šel k njemu.«
n»'
Zucker je nekaj godrnjal, Gray pa je sliš^ kako šumi papir. »No, tule je,« je rekel kap« ter povedal ulico in hišno številko. Zdaj pa 8 prav zares domov.«	.
(Se nadaljuje)