„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter volja s poštnino vred dve kroni za colo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 rodne vrstice (potit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi so pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in so ne vračajo. Po volitvah, po zmagi. Volilni boj je končati in lahko rečemo, da sami nismo mislili na taiko sijajno zmago.) Bili smo uv.er-jenfi, da lajineS^ka misel zmalga vsepovsod, toda da jo ista zmagala tako sijajno proti tolikim nasprotnikom, nias je vendar iznenadilo. In rajvno ta sijajna zmaga dokazuje, da je štajersko ljudstvo postalo popolnoma politično zrelo in samostojno in se ne da v svojih sklepih premakniti ne od brezversko-lilteralne, no otl kršlčjan^kjofslogaške, ne* od nemžlkutajrske' strani, ampak, dja gre za svojimi cilji po ravni poti vedno naprej. Kdor je opazoval IdtoŠnji (volilni boj, pazno zasledoval gibanje v naših in nasprtotnih vrstah, bral naše in nasprotne liste in z treznim očesom zasledoval sredstva, ki jih jo rabila naša strojnika v volilnem boju in ki so jih rabile nasprotne stranke, t:i se mora čuditi, da nevoljni ljudstva že prej, pred volitvami ni bruhnila na dan, Dan za dfnejvom se je bralo v liberalnem časopisju najuesramnejšo obrekovanje črez Kmečko zvezo, nje voditelje, sploh zoper vso pošteno prebivalstvo, zbirajoče se pod praporom Kmečkd izveze. Obrekovali inl sramotili so v svojem časopisju, sramotili v posebnih izdajah svojih listov, sramotili z letaki in plakati. ,Vsa sredstva, še tako nesramna so pobrali, samo, da Kradejo časfi pošte’ nim ljudem. i Pa našemu ljudstvu se jo zdelo že tega preveč, Da bi ti, od njih plačani škrobi, dohtarji in učitelji še nadalje slepili in po neumno vali ljudstvo? Nikjdar ne! Proč ž njimi, Ta klic je šel od vasi do vasi, od hišo do hiše, našel tu več, tam manj pristašev, toda vendar dovolj, da to, narod sramoleče ljudi vrže popolnoma'. D,D e 7. i n 17. maja jo b (i I dan o b-raču n a. Videli so sedaj ti gospodje, 'da ima tudi ljudstvo svojo voljo in si te volje nikakor ne da vzeti. Zavili so pobožno svoje oči ter udajrili druge strune, toda prepozno. Ljudstvo vas pozna in to jo dovolj. Veselijo nas navdaja še danes, ko so oziramo nazaj na volilno bojišče in se veselimo svojo zmage! Ne smemo pa pozabiti vojakov, k\ so so v tem boju tako hrabro držali. To so v prvi vrsti vsi volilo!, ki so s svojimi glasovi pripomogli pbšteni ljudski stvari do tako lope zmage. Hvala jim za vztrajnost in zveslobo. Pozabiti pa ne smemo' tudi naše mladine, katera je v tem boju pokazala svojo moč. Pokazala je, da ne zna samo govoriti in se navduševati na shodili, ampak da zna tudi delati. Veselimo se tega, kajti navdaja nas nada, da b)o ta naša mlladiai Četa, ki se sedaj uri v vojašnicah j bralnih društev, mladeniških in dekliških zvez, dbbro ’ brnela svojo najlogo, ko bo nastopila v javnem življenju. Pokazali so se prvi sadovi našo mlade or ga- ; nizacije,- /Bog daj obilo tak)h doživeti! Izid volitev. 1. Volilni okraj Celje, DUdlalo se je »1730 veljavnih glasov. Dobili Je: [glasov Alojzij Ter- glav [(Kmečka zveza) 2G58, dr, Ivan Benkovič (Kmečka zveza) 25|G0, Prane Goričan (liberalec) 1101, dr. Rihard Karba (liberalec) 936, Izvoljena sta torej Terglav in dr. Benkovič, 2. Volilni okraj Slovepjgrajdeo. Oddalo so je 16fc(4 veljavnih glasov. Dobil je glasov dm Karl Verstovšek (Kmečka zveza) 1036, dr. Anton Božič (liberalec) 3o5, Izvoljen je torej dr., Verstovšek. 3. Volilni okraj M a, r i b o ir. Izvoljena sta Prane Robič (Kmečka z\oza) jn Ivan Roškar (Kmečko- Zveza). 4. Volilni okraj Ptuj. Oddalo se je 3389 , veljavnih glasov. Dobil jo glasov Antoln Meško (Kmečka zvezaj) 2010, Jožef Ozmec (Kmečka zveza) 1969; dr, M. Ploj (slogaš) 1208, Ivan Kolarič (slogaš) 1079; Ornig (štajercijanec) 302, Visenjak (štajercijanec) 186. izvoljena sta Meške in Ozmcc^ 5. V 'o 1 i 1 n i okraj Rogatec. Oddalo so je 1355 veljavnih glasov'. Dobil je glasov Jakob Vrečko (Kmečka zveza) 931, Maks Berlisg (liberalec) 412. Izvoljen je torej Jakob Vrečko. Volilni okraj Brežice. Oddalo se je 1791 veljavnih glasov. Dobil jo glasov dr. Franc Jankovič (Kmečka zveza) 1206, Ivan Malus 476. Izvoljen je torej dr. Jankovič. Volilni okraj Konjice. Odldalo se jo 1661 veljavnih glasov. Dobil je glasov Peter Novak (Kmečka zveza) 1100, Ludvik Kresnik (štajierčpaneo) 454. Izvoljen jo torej Peter Novak, Kmečka Zveza bo imela torej v deželnem zboru 12 poslancev. S tem ji jo zagotovljen tudi, ne da bi ji trebalo pomoči od katerakoli druge stranke, mesto deželnega odbornika. Izid volitev iz kmečke skupine na Srednjem in Zgor. Štajerskem. V volilnem okraju okolica Gradec in Frohn-leiten, ki voli dva poslanca, sta zmagala krščanska socialca Huber in Hosch. V volilnem okraju Weiz-Birkfeld-Gleisdorf je zmagal krščanski socialec Berger z veliko večino. V okraju Hartberg-Poilau je bil skoro enoglasno izvoljen krščanski socialec Hagenhofer. V okraju Foldbach Ftlrstenfeld sta bila izvoljena krščanska socialca Wagner in Krenn. V okraju Radgona-Cmurek je izvoljen krščanski socialec Kern. V okraju Lipnica-Eibiswald sta izroljena krščanska socialca dr. Puchas in Sahvveiger. V okraju Deutschlandsberg-Voits-berg sta izvoljena krščanska socialca Tomaschitz in Riemer. V okraju Looben-Mautern je izvoljen krščanski socialec Prisching. V okraju Judcnburg-Knittelfeld jo izvoljen nemški ’ agrarec Brandl. V okraju Liezon-Rottenmann je izvoljen i nemški agrarec Riemolmoser. V okraju Murau-Obenvblz je j izvoljen krščanski socialec Riegler. V okraju Aussee-Schlad-1 ming je izvoljen krščanski socialec Schwab. Izid volitev v tržki skupini: Ravnokar nam prihaja poročilo, da jo zmagal tukaj liberalec dr. Kukovec z 405 glasovi. Krščanski kandidat dr. Medved je dobil 229 glasov. Velik shod slov. mladeniških Marijinih družb na Brezjah. Ne samo zato, da bi se yam prikupili, ampak iz odkritega srca vara sporočamo, br,atje na Stajer- skem: Ne morem vam dopovediati, kako srčno se veselimo mi Kranjci vaše prelepe zmage pri volitv.alh. V tako knatkem Času ste tako temeljito porazili trojnega sovražnuka! (To ste junaki! Slava vam! Pa ravpo, ker ste bili tako zaposleni s temi volitvami, si vas dloslej nismo upali motiti in nadlegovati s kako drugo rečjo. A zdjaj, ko ste se nd napornega boja oddahnili, se vas dovolimo opozoriti na lepo slavnost, ki se ima obhajati v /kratkem — na binkoštni torek — pri Mariji pomagaj na Brezjah, kamor vi tak/o radi zahajate* To boshodvsel s kov e tudi Ivana bila zaideta in težko ranjena in kljub temu jo je nekaj vitezov šiloma moralo Odnesti iz nevarnosti, med tem ko je kralj z glavno vojsko lenobo pasel. S solzami v očeh je naslednji dan Ivana prosila kralja, naj se odloči rosno naskočiti pariško mesto, a slabotni, z.abavoljubni kralj se je po nasvetu sebičnih lizunovi raje sramotno umaknil. Odslej je Ivana imela le maloštevilno Četo zvestih privržencev okoli sebe. S temi se je bojevala za kralja in domovino. Ko je burgundski vojvodia (Filip 1. 1430. oblegal Kompijen, je Ivana s svojo četo došla na pomoč. A slutnja bližajoče se smrti jo je že zasledovala. — Nekega jutra je rekla v cerkvi zbrajnim:! „Prijatelji moji, prodana in izdana sem in kmalu moram umreti. Molite za me; zakaj ne domovini, ne kralju no morem več pomagati.“ Dno 23. maja Je napadla Burgundce, toda vojaki zapuste svojo voditeljico. Burgundci jo obkolijo, pev tegnejo hrabro borilko raz konja (ter jo ujamejo. Štiri mesečo je bila ujeta v gra(du Bov;e in slednjič so J. Markoiek. LISTEK. Spomini z romanja v Sveto deželo. Iz Jafe v Jeruzalem. (Dalje.) BU bi dal tudi vsakemu romarju vozni listek po navadni ceni, pa v tem slučaju bi peljal vsak dan le 80 romarjev v 'Jeruzalem, tako bi nas bil ravno v enem tednu zvozil tja. Zadnji bi prišli v Jeruzalem tačasno, ko bi prvi že odhajali. Nič ni pomagalo, plačala se jd trojna cena, pa mir besedi. Navadna cona je v prvem razredu, ki jo podoben našemu drugemu, 20 frankov ali 10 K za 87 kilometrov, ki jih prevozi vlak v treh urah in pol. Bali smo se vročine na vlaku, ki postano že pri nas včasih neprijetna; pa bojazen je bila brez vzroka. Pr,av prijetno se je sedlo na trdo klop pri oknu, da je razgled prost. Ko izjavi reditelj, da je vse v rodu, zatuli stroj s celo nenavadnim globokim glasom, kakor tulijo ladje na jezerih, in naš vlak se začno pomikati -kot prvi proti zažoljenemu cilju. Komaj smo iz kolodvora, vozimo se že sredi prekrasnih vrtov, lepo oskrbljenih in umetno napajanih. Obdaja jih naravna ograja iz kakta črez dva metra visoka. Kakt ima prav čudno obliko. Iz bornih peščenih tal zraste velikt,) podolgastemu krožniku podobni, i debelo mesnati, I z ostrim trnjem posuti list brez stebla; iz njega se razraste neposredno enako listje brez stebla in tako se širi ta rastlina na vse strani in doseže v vročih krajih ogromno velikost. Rodi rudečkasto rumeni jajčnati, malo kisli sad, ki ga lupijo in prav radi vživajo zoper žejo. No človek ne žival no prideta skoz tako ograjo. ,V spomladi diči kakt lepo rumeno cvetje, poleti prinaša prej imenovani sad. Onstran ograje pozdravlja nas oljčno, figovo, citronino, oraaično drevje, ki se šibi pod obilico najžlahtnejšega sadu. Pa tudi ja-bolke, slive, banane, palme,i 'tamariske, ciprese in sladkornik krasijo vrtove;^. Iz te krasoto pa lukajo ljubko prijazna bivališča. Tudi vinsko trto so začeli zelo gojiti, vsako leto so proda črez 7 lisoč hektolitrov vina. Krasen pogled, zato pa tem neprijetnejše, če človeka kdo moti. Nobeden potnik ni dobil pri vsto-pu na vlak listka. (Da bi se pa ne vozil kilo brezplačno, začeli so nas preštevati po dvakrat, trikrat, pa še ni šlo. Po trije ali štirje uradniki rogovilili so po vozeh, pa zopet prišli in zopet šteli. Nekateri so malo sumili, da ti uradniki sploh ne znajo Šteti. Kmalu za mjimi pride v voz precej čedno oblečen Človek, ki na vso moč v silno smešni nemščini priporoča nekoga jeruzalemskega fotografa Kri-koriana. Za njim se priklati drug agent, ki priporoča neko trgovino. Za njim pride mlad lant in 'začne klicati nas po imenih. Kaj pa še ti hočeš? Nič noče. Dal bi nekaj rad. Gostišče v 'Jeruzalemu ga je nam poslalo nasproti v Jafo, da nam razdeli že v vlaku obvest-niče, kje bo kateri bival. Ko smo se rešili vseh sitnežev, puhal je vlak, ki je dosedaj vozil precej hitro, žo po staroznani sa-ronski ravnini, v sv. pismu premnojgokrat proslavljeni. Spomladi in v jeseni, ko pokriva celo ravnino pisan plašč raznovrstnih cvetlic, je gotova pogled na Sarona bujno lep. V poletnem Času pa jo Sarona kakor požgana, le tu in tam so še ziblje proso in na revnih spašnikih se sprehaja tu in tam goved, y veliki množini pa ovce.. Cez planjavo prihajajo kamele, namenjene v Jafo. Vse nas je zanimalo, ppsebno ph starodavni način mlačve, ki smo ga večkrat opazili. V sveti deželi Še mlatijo dandanes kakor ob Kri- jo Burgundci prodali Angježem za izredno visoko svoto 10.000 Irankov. Da bi ušla tej prebridkl usodi, je skbčila iz stolpa, v katerem jo bila ujeta. Težko poškodovano in nezavestno so jo pobrali. Angleški vojvoda jo jo dal peljati v Ruen, kjer so jo iu'klenili v grajski stolp, okovali v težke verige ter jo iizrofeili kruti samovolji pazni|ktov, ki so jo muSiJi s sramotilnim in ostudnim govorjenjem. Tukaj je morala osvoboditeljica Francijo izprazniti kupo trpljenja do dna. Ker se Angleži niso čutili varne na francoskih tleh, dokler je Ivana živela, zatp so spenili je, umoriti in jo tudi oropati zaslužene slave, Češ, kot Čarovnica je s peklensko pomočjo izvršila znana Čuda. Apgleži so zapovedali Petpu Kjušonu, ki jo bil Škof v Bove, naj naperi proti njej tožbo (zaradi čarovnijo in krivoverstva^ Ta mož, ki je bil AJngležem popolnoma udan, Časti in denarja lakomen, ser >res uda tej sramotni zahtevi, in ker se kralj Karol VII.. niti najmanje ni hotel potegniti za svojo (rešiteljico, je bila izročena na milost in nemilost svojih' sovražnikov. Proces proti devici orleanski se je začel dne 9. januarja 1431. in| je bil kričečei krivičen in samovoljen ; postavnega zagovornika ji sploh niso dovolili. Ure in ure so jo za,slišavali ter jo hoteli zmotiti z zvitimi vprašianji. iToda Ivjana je oidigovairjala tjajkb jasno in odločno, da so sp, sodniki kbr čudili. Na vprašanje, ali je stavila upanje ,na zmago v svoje bandero ali M samo sebe, je odgfovjorila: „/Zaupala sem v Gospoda Jezusa in v nikogar 'drugega!“ Na vprašanje, ali ,sv. Katarina in sv, Marjeta sovražita Angleže, je odjvrnila: Ljubita: tega, ki ga Gospod ljubi, in sovražita tega, ki ga Gospod sovraži." Poleg njenih prikazni in razodetij, ki so jih) Sodniki imenovali peklensko prevaro, so jo v prvi vrsti obsojali zaradi moške obleke, ki jo je nosila v vojski. Sklicevala se je na, sv, očeta, rionskega papežla, kateremu se v fvsem podvreči je bila pripravljena. Toda zavrnilo se jo je, češ, njen sodnik je išikof Kušon, kot namestnik papežev, njemu se ima podvreči. Predložili so ji jkoneČno besedilo preklica in »odpovedi, katere vsebino so ji nalašč krivo raztolmačili, ter ji zagrozili s smrtjo na grmad1!, Če je ne podpifše.t Ivana ni znala brati in zato se je dala pregovoriti, da je Pod to izjafvo naredila znamenje križa.; Nato jo je škof obsodil v djosmrtno ječo ob kruhu in vodi (au pnin do douleur et a 1’ eau d’ angpisse, kakpr je v listini) ter mu je morala slovesno obljubiti, da ne bo nosila več moške obleke. In vrgli so jo nazaj v ječo, v isto trpljenje kakor pqprej. Angleški maščevalnosti je ta kazeh bila premajhna;' hrabra devica mora umreti, je bili njih sklep. Ponoči so zamenili njeno dekliško obleko z moško ter jo prisilili, ,da je oblekla moških obleko ter tako pre- stusovem času. Na malo očiščena kamenita tla položijo snopja v veliki množtini, potem pa priženejo živino in jo gonijo po snopju tolikjo Čjasa sem in tja, da pade zrnje iz klasja. Na k Ca j še dele raztrgano in zmehčano fslamo rabijo za klajo živini. Jmovitejši kmetje pa rabijo takoimenovane mlatilne sani. V debelo i,W široko desko ^delana so na spodnji strani mala rezila ali pa ostro basaltno kamenje. Sprednji del deske je zakrivljen navzgpr in nosi povprek pritrjeno kratko bruno, na katerem jo privezana pri-prega za živinče, ki vlači to priprosto mlatilnico po .razprostrtem snopju. Na desko stopi gonjač ali pa naloži na njo svoje otroke, in tako obtežčna deska izlušči zrnje iz klasja in razreže in raztrga slamo. (Podoba se najde v atlasu s podobami k biblični ve-'di, Frohnmeyer, Benzinger. Stuttgart. 1905., str. 150.) Tudi čiščenje žita jo silno priprosto. Za postajo Ram-le smo tudi to videli. Očiščevaleo meče z vevnico ži-to splevami vred z onega kota v drugega. Pleve padejo hitro, na tla, ker so lahke, žito pa dlalje proč, Ker Je težje,- če je pa veter, je pa še delo lažje;, oči ščevaleo se postavi proti vetru in meče zmlateno Žitt naravnost v zrak, plevb padejo tz(a njim na tla, žito Pa precej naravnost pred noge. iTako se očisti žitr brez vsakega stroja in brez ppsobnih stroškov. D priprostem Čiščenju govori sv. Jjanez Krstnik, ko Pripoveduje, kaikjo bo ločil Zveličar dobre od ničvred-Pjh.. „Njegova (Kristusova) vevnica je v njegovi ro-in očistil Ro svojte gumno, in bo spravil svojo Pšenico v žitnico, pleve pa bo sežgial z neugasljivim ognjem, jMat. 3, 12.) (Dalje prlhodnjia.] lomila Sjvojo obljubo,- Takoj pokličejo škofa, da se na lastne oči prepriča, kako Ivana meni nič tebi nič prelomi slovesno obljubo in priseglo. Srčno se je odločila, raje umreti nego tako sramotno živeti. Tudi ji jo vest očitala, da je podkrižala odpoved in preklic, čegar vsebine ni poznala. Zato je izjavila škofu, da obžaluje, kar je( storila ter trdno in neomajno veruje, da so bile njene prikazni nadnaravne, božje. S to izjavo si je sama izrekla obsodUo. Kot ppvratno kri-voverko jo jd iškof izročil svetni oblasti, ki je brez vsega nada Ijnega zaslišanja obsodila I{v\ano v smrt na grmadi. Dne 30. maja 1. 1431. ji je dominjikanec, kft jo jo spovedal in obhajal, naznanil, da jo ob 9. uri popeljejo na grmado, V prvem hipu jo je silno prestrašila vest, d)a bo morala unireti tako grozovite smrti, toda kmallu se je pomirila in pripnavfila na zadnjo pot. Mirno je stopila na razbeljena kola, ki so jo med oboroženimi vojaki pripeljala na ribji Ing, kjer je žo stala grmada. Škof da prebrati obsodbo, k) jo je kot povratno krivoverko, odpadnico in malikovalkte („heretipue rolapse, apostate, idolatre" je bil napis na kolu, h kateremu so jo privezali) izročila grozoviti smrti na grmadi. Toda junaškja devica odločno ugovarja tej krivični obdolžitvi, rekoč: „Nisem niti krivoverka, niti malikovalka, dobra kristjana sem. Apelujem (pritožim se) na svetega očetalf*1 Nato poklekne! Sn moli s povzdignjenim glasom, tako, jia se je celo marsikateri njenih sovražnikov ginjeno solziil. Ivana prosi za križ; nek usmiljen AjhgJež; sta/t-e palico, jo zveže v križ, ki ga njej izroči. Poljubljajoč ta križ, iždjihne Čez par minut v plapolečem pflamenu svojo nedolžno, (v resnici sveto du$o. Ime JteZujs so šlepe-tale umirajoče ustnice junaš|ke rešiteljice Francije. Da se zatre in izbriše tudi zajdtnja njetna sled na zemlji, potresejo rablji njen prah v roko (Sen. Umrla je kot mučenica, žrtev angleške maščevalnosti. Karol VIT. se ni potegnil Za Časi svoje rešiteljice, o Bog je kaznoval očivjldno njene! sovražnike. Nagle smrti je umrl nesrečni Škof, njegovega pomagača je zadela kap, drugi pia je bil gobavec dc smrti. Ljudstvo je bilo prepričano o nedolžnosti devf ee Ivane. Devica orleanska se je umirajoč sklicevala m papeža, kot pričo svoje pravovernosti in nedolžnosti Ta apelacijd ni bila zaman. 25 let po njeni strašni smrti je papež Kalist IIL dal pregledati njen pro. ces pd remskem nadškofu. Po vestnem pregledovanju se je dognalo, da je Ivana umrla kot mučenica, po polnoma nedolžna. Na prtostoru, kjer jo stala grmada, so postavili križ, v velikanslkjl procesiji je ljudstvo prišlo na Kraj njenega usmrčenja in pridigar Je v navdušenih besedah dokazoval njeno nedolžnost. Da se Ivani da Čast svetnice, je bila Že davne srčna želja vseh katoliških Francozov. Prvi je spro žil zadevo orleanski škof Diipanlu. L’. 1894., Je pape5 Leon XIII. TVani podelil nlaslovi čaistito služabnice božjo". Pod sedanjim škofom orleanskim Tušetom pa je dne 18. aprila 1909, Ivana bila prOglaŠekua za blaženo. Na papeža se je sklicevala junaška, sveta devica, in papež ji je dal pred vsem svetom zadoščenje Okoli po svetu. Znamenita stoletnica. Dne 13. maja t. 1. j preteklo sto let, kar so Francozi 1. 1809 vzeli cesarski Dlunaj. ilAvstnja se je lakirat Sama vojskovala proti, Anogodnentn Napblieodu, fi^anposkenui cfes(arju, na jugu v (Italiji pod nadvojvodo Ivanom im na severu na NemMiem pod nadvojvodo Karolom. Karol Je skdaja zmagovito preganjal združene Bavarce in Francoze, toda ko je prišel Napoleon sam k vojski, se jo obrnila sreča. Dne 20. aprila sta trčili avstrijska in francoska vojska |na celi črti (škupaj in Na-poleonu so je posrečilo, odtrgati levo avstrijsko krilo od glavne vojske in s tem je bila usoda cele vojske zapečatena. (K^rol je moral hiteti s svojo \tojsko nazaj, da je sploh rešil svojo armaldd na Češko, Na^ poleon pa je vihral ob Donavi naprej in 11. maja začel obstreljavati Dunaj, ki je bil premalo utrjen. 13. ma-ja je Napoleon postal gospodar cesarskega Dunaja in se je nastanil v Schonbrnnnu, Ti dogodki so imeli strašno nasledke za Avstrijo 1, 1809 Stoletnica bitke pri Aspernu. Dne 21. in 22, maja je preteklo 100 let, Jkiar je slavni nadvojvoda Karol premagal Kapoleona.- Do tedaj so smatrali JSa- poleona za nepremagljiv.ega in vsa Evropa je trepetala pred p jim. Pri [Aspejrnu mu je pai sreifia odpovedala. Vrli avstrijski junaki so pod poveljstvom nadvojvode Karola pri Aspornu popolnoma porazili Napoleona. Na obeh straneh je padlo v bitki nad 50.000 mož. PrviS je bil v tem slučaju Napoleon na bojnem polju premagan in to ga je tako potrlo, posebno pa še dvaidnevni hudi napori, da se ga jo polotil smrti podoben spanec in da so se že bali za njegovo življenje. Najbolj pa je Napoleona žalostila izguba izvrstnega vojskovodjo Lapnesa, kateremu je kroglja iz topa obe nogi odtrgala. Dragi slovenski protialkoholni kongres do dne 6. junija v Ljubljani v „Unionu1*. Na celodnevnem zborovanju bodo govorili strokovnjaki. Zvečer bo protialkoholni zabav-večer. Danajski mestni svetovalci so prepotovali jugoslovanske dežele, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ter so oglasili tudi v Zagrebu. Sprejeti so bili povsod prijazno iz-vzemši Split. Nemški cesar je obiskal italijanskega kralja in nato naSega cesarja na Dunaju. Sprejem je bil nad vse veličasten. Cesarja sta se na kolodvoru bratsko poljubila. Grozna železniška nesreča se je 'dne 11. maja pripetila pri Pesnici nald Maribonom. Ponočni koroški brzovlak je dohitel takozvani gledališki vlak med Gradcem in Mariborom. Grozen pok. Iz vozov se za-čujejo obupni klici. Zmešnjava je nastala Še večja, ko so je vnel plin. Dva vagona osebnega vlaka sta bila popolnoma razbita in sta potem zgorela. Pri brzovlaku se je poškodoval železniški stroj, ki je ske Čil s tira. Ubit je mariborski slikar in iotogra! Wal-ter, dva sta bila nevarno ranjena, trem pa so so pretresli živci. Istega dne popoliilne je brzovlak na Pesnici povozil delavca Jožefa Cvilafca. Inozemski gostje v postojnski jami. V ponedeljek 10. t. m. je obiskalo svetovnoznano postojnsko jamo 100 angleških in amerikanskih gostov, ki so se s posebnim vlakom pripeljali iz Reke. Ti izletniki so si že ogledali več podzemeljskih čudežev, tudi velikansko takozvano mamutovo (jamo v Severni Ameriki, a izjavili so se odločno, da Postojnska jama presega vse in ona ima prvenstvo svetovnih jam. Mod izletniki je bij tudi izdajatelj .Časopisa „jNewjork Koralda", kateri se je namenil 'proučevati kraški svet in izdati potem v svojem listu obširen, natančen ir velezanimiv dopis. 'Kobilice/ vi poljedelskem ministrstvu. Slver so ostale vse prošnje prebivalcev goriškiega Krasa na poljedelsko ministrstvo, naj kaj stori za pokončanje kobilic, brezuspešne, so skllenili Kraševci poslati na Dunaj lepo zbirko teli živalic, da jih dunajski gospodje na lastne oči vidijo in se prepričajo, koliko jih je. Res so došli veliki zaboji z zemljo in neštetimi kobilicami na naslov poljedelskega ministrstva na Dunaj. Dunajski vladni možje so se tako lahko pr pričali, Ida jbridej na en kvadratni meter do 180 teh Š'Hddljivbev. "TFo jo pomagalo;; pjoljeldelski minister Braf je dovolil takoj podjppro 10 tisoč kjron za po-končavanjo kobilic na Krasu. Za ta denar bodo baje kupili pet tisoč puranov, ki so se .tudi 'drugod pokazali kot dobri pokončcvalei kobilic. Purane bodo kmetje lahko kupili po zelo nizki ceni. Na Križevo je bil v Rimu bi. Klement Marija Hof bauer (Dvorak) proglašen za svetnika. Ob tej priložnosti so romali v Rim čč gg. dekana Čižek in Rotnor, vikar Pšun-der in kaplan Dvoršak. Dunaj. Neka mati jo vsled bede iz 3. nadstropja vrgla na dvorišče svoja dva otroki in nato skočila sama za njima. Mnogi so obupno gledali ta pretresljiv prizor. Na Gor. Avstrijskem so pcri dežejljnozborskih volitvah Hobili krščanski sociale! vseh 22 kmečkih mandatov. V skupini mest in trgjov so si pridobili 3 mandate. Tako imajo poslej večino v deželn'om zboru. V Linču so izvoljeni nemški svobodomiselci. Na Predarlskem so lirščanski socialci pri de-želnozborskih volitvah sijajno znjagali. Solnograškl deželni zbor imajo /krščanski socialci vsled sijajne zmage pri volitvah popolnoma v rokah. Danski kralj Friderik obišče prvo dni avgusta cešarja Franca Jožefa I. v Išilu. Na Portugalskem zelo nevarno vre in se je ba. ti, da vsak čas vzbruhne revolucija. Generala Steslja je zadel mrtvoud, ko je izvedel, da je /car zavrnil njegovo pno&njo za pomiloš-čenje, A povodom svojega rojstnega dne je car po- milostil Steslja in admirala Nebogatova... Oba sta izjavila, da se je v ječi lepo ravnalp ž njima. Sultan Mohamed V. si je slovesno opasal meč. Turki namreč ne kronajo vladarja, ampak on si opaše meč. Taft, 'predsednik Zedinjenih, držav je prosil kralja Edjvarda, da se potegne za ppeganjiane kristjane na Turšičem. Mladoeglpčanski odbor se je po vzgledu mla-doturkov ustanovil v Genfu na Švicarskem ter si stavil nalogo, dfa prežene Angleže iz Egipta. Abdul Mantid je izročil ključe do skrivnostnih podzemeljskih Tzakladnic in tako po našli v .Jildicu (100.000 frankov denarja. Ogromno vsoto denarja ima naloženega pri bankah. Nekatere so obljubile, da ga izroče mladoturkom, druge pa, d[a ne. Strašno Manje Armencev. Kar uganjajo Sta-roturki z ubogimi armenskimi kristjani v Mali Aziji, to je grozno. Zo od nekdaj ne morejo trpeti Turki kristjanov v Mali Aziji in umori, pjohoji, zažigi in ropi so na dnevnem redu. Takihi'grozovitosti pa menda še niso delali kakor so j5h uprizorili pred kratkim. Nek kapitan avstrijskega „Lloyda“, ki je prišel s parnikom te dni v Trst, jo podal lo malo slilco),grozot, kfetolre jo videl na lastne oči, ko je plula njegova ladja po Mali Aziji. Ko' se je približala njegova ladja Alessandrettu je bilo opaziti opustošenja. — Cerkvle in konzulati in vsa javna poslopja so bila polna bežečih Armencev, ki so sC skrivali pred noži, bodali in puškami besnih Turkov, dCo jo ladja priplula v morsinsko pristapišče, je plavalo na po. vršfjui morja vse polno mrtvih trupel. Krlzor je bil grozen in strašen. Na stotine mošlkjh in ženskih trupel, s prerezanimi vratovi, velikimi, zevajočimi ranami, brez glhvc, rok in nog' itd. jo plavalo na površju -morja. Zenske so jbile divje razmesarjene. Kaj so uganjali Turki, to je grozno. Cele vasi so sežigali, opustošili in ropali ter mofrili staro mlado, sploh vse, kar jo prišlo pod nož. Dlekletatjso'oskrun-jali in jih potem na kanibalski način trpinčili, enako krščanske žene. Kri je tekla v potokih po vaseh. — Oblasti pa so mirno gledale to Živinsko početie Turkov. Kd so hotele vojpfc laVljol izkrcati vojajke, so Turki zagrozili, da začno odkraja moriti kristjane. Imenovani kjapitan pa jo sprejel na svojo ladjo fiOO Armencev, ki so jih prepeljali na čeki otok. VieČina teh' bežečih’ nesrečnikov so izgubili sili očeta, ali mater, ali oitroke, sestre, brate, ženo, moža itd. Solza je morala zaliti oko vsakemu, kdor je videl te reveže. — Tn se godi v prftsvitliehom 20. stoletni! Kri nedolžnih kristjanov vpije proti nebu za maščevanj Roosevelt kot lovec. Bivši nredsednik Roosevelt kateri se nahaja sedai v angleški vzhodni Afriki, da strelja leve je po va«teh „Newjork Amerikara** postrelil že tri staro love in dve levinji. Njegov sin je že tudi podrl jednoga leva. Svojemu služabniku, katerega ie napadel močan lev ie rešil Roosevelt življenje ter ustrelil leva. (*Vnci baje jako slave Roosevelta. „Proletarec" v palači. Francoski mttiister Vi-vinni, po /..prepričanju"' socialni demokrat, se je preselil v bivšo nad Škofovsko palačo v Parizu. Samo za preuredilo so je izdalo fiOft.OOO frankov — kajti za rdečegfa mihistira ni kar taiko kaj dobro. Potiem pa s prstom kažejo na katoliške Škofe, da no hodiio bosi in no stanujejo v barakah! Ti rdeČknrji komaj Čakalo, da morajo splezati višje in se udajati lepo-ntu življenju/. Le poglejte, kajkb žive razni rdeči voditelji, pa boste hitro videli, kje so titotjo domal! Razgled po domovini. Maribor. Na tukajšnji sadjarski in vinarski šoli je razpihanih za prihojdnjol jesen več ’ prostih mest. Prošnje do 15. julija na ravnateljstvo, Ploj—odloži državnozborski mandat. Splošno se govori, da namerava dr. Ploj vsled zadnjih volitev odložiti državnozborsko poslanstvo. Saj mu tudi kaj drugega to kaže. Od istih volilcov, ki so ga izvolili za državnega poslanca, je dobil nezaupnico in je za njega ta korak, čim prej, tem boljo. Frim. Mogočno je odmeval strel po zelenem Pohorju in doli po ravnem polju, ko se je zvedel konečni izid vseh volitev. Med ljudstvom vlada veliko veselje nad sijajno zmago krščanske-kmečke misli proti breznačajnemu židovskemu liberalizmu. Ruška koča na Pohorju so je otvorila 13. maja-V koči se postreže vsaki dan s toplimi in mrzlimi jedili, z izbornim pivom, s pristnim pekrskim, ruškim in radgonskim vinom ter pijačami za abstinente. Na razpolago je moška in ženska spalnica in še posebna soba za tujce, tako, da se lahko ostane v koži tudi več dni. Od 1. jun. do 1. okt. ima koča trikrat na teden poštno zvezo. Kebelj na Pohorju. Veliko veselje je zavladalo med nami, ko smo zvedeli srečen izid deželnozborskih volitev tudi v kmečki skupini. Kdo bi se ne veselil čete ki se vrača iz bojišča kot zmagoslavna ia kar je najveselejšo da se vrne brez izgube, ne da bi kateri obležal na bojišču Ta zmagoslavna četa je Kmečka zveza, ki lahko sedaj ponosno dviga svoje zastave nad v tla pomandranimi nasprot niki, kateri bodo težko kedaj vstali. Res, kaj takšnega nismo pričakovali. Da ena stranka vrže kar tri druge, to je že nekaj nenavadnega. Nič niso pomagale laži in hujskanje nasprotnikov. Nič niso pomagali zlati gradovi ob ljubljajoči nasprotni lepaki in letaki, pa tudi nič celi kupi Štajerca, katere je delil našim kmetom Jonke ml. v Oplotnici. Naši kmetje niso hoteli iti na limance nemškutarjem in liberalcem, kateri je samo tedaj poznajo, kadar potrebujejo njihove glasove in pa takrat, kadar se gre za njih dobiček; sicer pa so jim kmetje sultan v Carigradu. Dasi-ravno je kar mrgolelo po naši občini v zadnjem času Štajerca, vendar se kmetje niso udali, ampak so volili svojega sovrstnika Novaka, kateri je dobil pri nas 33 glasov, Kres nik pa 5. Da se pri nas kmetje vedno bolj zanimajo za volitvo, kaže to, da se jih je udeležilo nekaj nad polovico namreč 38 izmed vpisanih 72 Spoznavajo, da je le Kmečka zveza edina rešitelj ca kmečkega stanu. Le vedno tako naprej in bodočnost bo naša. Opazovalec. Ljutomer. Neki popotnik, ki pa potuje k večjemu samo iz gostilno v gostilno, se je na nesramen način za-letoval v liberalnem časopisju v naše bralno društvo, ozi roma v njega prireditev dne 2. maja. Ne izplača se temu lažnjivemu popotniku odgovarjati, ker je škoda prostora in Časa. Za svoja kosmata liberalna ušesa si naj zapiše ta popotnik, da mu bomo že o priliki dobro povrnili. Vse o svojem času. Vi mladeniči in mladenko bralnega društva, in drugi, ki ste prijatelji tega društva, pa zelo lahko spoznate liberalne * gospodiče ki menijo, d i njih glavni posel na tem svetu dobro jesti in piti, mastno računiti in vas, ter vaše č. g. kaplane ob dobro ime in čast spraviti. Zato pa boj proti njim. Liberalizmu so pošteni volilci strli glavo, a sedaj bodi vaša dolžnost, da ga tudi iz posameznih krajev iztrebite. Proč s sramotilci ljudstva! Iz Šalovec. Dne 10. maja je popihal nekam v tujino posestnik Alojz Munda. Oženil se jo bil pred. tremi meseci, a že se je naveličal zajcoma in ,zapustil ženo, mater in sestro. Dtunači niiso povedali, 'da je odšel, mislili sa, da je šel kam M rodbini Ko ga pa le ni bilo nazaj, začelo jih je skrbeti. Odnesel je tudi nrikaj čez 100 kron denarja hi zraven tudi svpj krštni list. Mož jo bolj majhne postave, suh in malo , težko fgoVorL Obleko ima črno. Ce je. Idilo kje videl kako tako osebo, naj naznanil Iz sredlške okolice. Bog živi Kmečko z ezo! Tako jo ivsakji gromovito zaklical, ko se jo izvedehi vesela novbaa, da je zmagala Kmečka zveza na coli Črti! Tudi me dekleta smo agitirale, Bog živi dekleta, ki so se srčno spustifft v boj politike! Lahko vsi zapojemo sedaj: Saj naša danica je že zasvetila in je zdrobila nasprotnika v prah! r— Drago Slovenke, le naprej, v boj za kmečki dom!' Kakor so je č, g. poslanec Ozmec izrazil sam na shodu v Ivaujkovcih, bode deloval na to, da so postavijo tudi na Speli. Staj črt sike m gospodinjsko in kmetijske šole. To hočemo imeti, da so brezskrbno izobražujemo doma na deželi Potem bi ostala ona velika mestna luža prazna!. Kmečka dekleta bi ostala doma, bi imela zdravo srce in čvrsto roko. Živela Kmečka zveza! Živeli volilci Kmečke zveze! Živeli Kipečke zvezo poslanci! Kmečka mati nas rodila, kmečka mati prva kruh delila, Bog poživi/kmečki dom, ostala tebi zvesta vedno bom. Radislava. Šmarip pri jelšah. Zaveden, katoli.ško-misleči kmet pride (k enakomislečemu gostilničarju tor vidi lepak theraUnegaj kandidata. Kmet nagovori gostilničarja, naj mu da enega. i,,Da ,še !10 kron ti.dam Povrh, santo ako ga očiino ppilepiš na svojo hišo!" Takoj mu seže v roko, Češ, velja, teh 10 kron bodem zaslužil za Kmečko zvezo. In res! Lepak obrne nar- ; •'obe, ga zgane ter ga tako prilepi nal svojo hišo. j Vrhu tega pa majhno priporočilo za našega kandidata Vrečkota... izmed mnogih opazovalcev ni ni kdo ttjogel brafli lepaka, p dotičnik jej veselo trdil: „Vidite, tako lahko sem nekaj zaslužil za ,„Kmečko zvezo" ! Lijbieralici pa se tudi lahko tolažijo;, čeiš, saj eden lepak ni bil zastonj tiskan! Opomnim Še to, 'da °d Šmarja do Grobolnega nisem našla ne hiše, no drevesa, kjer ne bi bil prilepljen velikanski liberalci lepak, a niti enega katoliško mislečo zvezo nisem videla. In ijdo je zm/agal ? Kaj ne, dobrega blaga ni treba ponujati. Vsak ga sam ob sebi, najde. — Opazovalka. Ščavnica. Naša občina je glasovala dne 17, majnika za uskoka Zemljiča enoglasna v zahvalo za tiste stotake, ki jih je baje potrošil pri zadnjih drž.-zborčkih volitvah za našega dičnega državnega poslanca Roškarja. Toda gospod urednik, kaj so čudite temu ? Stvar Vam takoj ppjasnim. Dobil je namreč samo en glas, bil je torej voljen enoglasno. Da, Zemljič, pri nas je prekislo grjozdjo za liberalnega uskoka. Čast pa krščansko-narodnim volilcenU Ščavnica. Volitve za deželni zbor so v naši občini kaj dobro izpadle. Pri volitvah v splošni sku pjni je bilo oddanih vseh skupaj 35 glasov, in sicer jo dobil dr. Korošce 33 glasov, Senekovič in Kosor pa po 1 glas. Pri volitvah dne 17, maja pa sta dobila naša kandidata: Roškar 23 in Robič 31. glasov, i (Ločim sta dobila štiaflorčijanska kaiuLdata Senekovič komaj 7 glasov, Koser 6 glasov. 1 glas pa je dobil uskok Zemljič. Številke kažejo, da se je tudi naša občina od zadnjih volitev v državnvzbor precej prebudila, kajti takrat jo Še imela pretežno večino štajerčijanslja stranka. Tudi nekaj iztisov ptujskega Štajerca Še lazi v našo občino.. Svetoval bi tem možem, /naj se vendar enkrat že spametujejo in dajo slovo tej ptujski golazni. Naročite si raje dobre, krš-čanisko-narodno časopise, kakor „Naš Dom“, „Slov. Gospodarja", „Stražo". Vsem kriščansko-narodnim vo-lilijemi in mleAleničonv-ag|itatorjem p p kličem:-' „Dog vas živi!" Pri Sv. Krištofu pri Laškem so našli črev-Ijarja Jakoba Lehona mrtvlega na travniku. Prejšnji večer je popival, domu grede pa umrl. Alkohol! Za železnico Kamnik—Polzela je vložilo 40 občin ob kamniški železnici in nameravani po tuhinjski dolini prošnjo na železniško ministrstvo. Istotako so storile tudi sointeresovane štajerske občine, /Ta železnica je gospodarsko in strategično zelo potrebna in važna. Binkošti ali Duhovo. /Obhajali smo Kristusov vnebohod! Ko je Jezus naznanil apostolom, da jih bo kihaliii zapustil in šel k njemu, ki ga jo poslal, so postali žalostni. A učenik jih je potolažil rekoč: „Za vas je dobro, da jaz grem: Če ne bom šel, Tolažnik no bo prišel k vam: če bom pa šel, vam ga. bom poslal." Ravno to tolažilo velja tudi nam, velja vsem ljudem! Za vse je dob po, da je Kristus šel v nebo. Sel je tja, da pripravi pri Očetu stanovališča za svojo in da pošlje od on dot nad vse ljudi sv. Duha. To se je zgodilo na binkošti, ko se je prikazal sv. Duh v podobi gonečih jezikov nad glalvjami zbranih apostolov. .Zgodilo se je pa to 50 dni po veliki noči, kar vam pove grška beseda „pentekoste"' (petdeseti dan), od katere izvira naša slovenska besedalbinkošti, Bin-koštni pravnik so obhajali že judje v starem zakonu, seve v drugem ppirtenu, ko gja prajznujemo kristjani v nove'm zakonu. Obhajali so .ta dlan spomin na deset zapovedi kj jim jih je Bog dal na gori Si-naj; združen jo pa bil s tem tudi praztnik žetve. Za ta praznik so jo vedno zbralo v Jeruzalemu ogromno judovskega ljudstva. In lahfcp rečemo, previdnost božja je tako uravnala in ravno v tem času poslala nad apostoli! sv. Duha, da so bili tudi judje priča' ustanovitve sv. cerkve novega zakona. Mi se pa ob binkjoštih spominjamo na zadnjo delo Jezusovo pri odrešenju, na poslanje sv. Duha. Zato pojo .mašnih v predglasju:. „.po Kristusu Gospodu našem, iii pogoj bodočnosti našega naroda. 2, shod 21. febjru-arlja. 1. Deklamacija: i„Crni trn“i. M. P. Tirš G. govorila o preprostosti v obleki, o dolžnostih, ki jih imajo nekatere družbe, da delajo zoper posebne bolezni sedanjega časa, kakbil so: methteužnost, neči-mernost, razkošnost in potratnost. 3. Roza Kocuvan žalostnih socialnih razmeraih, ki imajo svoj vzrok v pomanjkanju pravili krščanskih mater. 4. J. Zemljič 0 važnosti stališča, ki ga zavzema Žena V naši d|ru-žbij 0. Vič. g. d. vod. o pogSayitnih čednostih, za katere naj skjrbi vsako dekle: modra, pravična, srčna in zmerna naj bo v vsem svojem vedenju in dejanju. 3, shod 14, marca. 1. Deklamacija: „Spovednici". M. Ornčec. 2. Deklamacija: .„Svetišče". M. TfrŠ. 3. Govor G. Tirš. Pommimo, da smo v dolini solz, obdani z raznimi križi in težavami. Koliko križev si ljudje sami naložijo, potem pa tožijo o nesrečah, a ne pomislijo, da ima nesreča čestokrat izvor v mjih1 samih. 4.: Jv Zemljič o dfellu, M j« m^jboljšte sredstvo naše srečo, je koristno za telo fin dušo. Za telo, ker ukrepi naše moči, za dušo, ker nas ne utegnejo med delom nadlegovati skušlnjave. 5. R. Kocu* van. Podlagla naše Časne in večne sreče je zdravo in veselo srce in zdravo telo, 4, s h o d 25. a p r i- 1 a. Vfoditelfjiča je /navduševala za krepko agitacijo ob volitvah. Za vzpodbudo je navedla več zgodovinskih vzgledov, kaka so se Eenska večkrat, ko Je prišlo do najhujšega, kakor levinje borile za svobodo naroda ter so z možmi vred ali zmagale ali junaško umrle. 2. Deklamacija: „V pepelnični noči", J. Partlič. 3. J. Feriji n o naših dfblšleivnih' sovražnikih. 4. M. Poševa o perutninstvu. Ker ima dekliška zveza namen, vzgojiti narodu slovenskemu pridnih gospo-tl/inj, .moramo se tedaj, da ta namen (dosežemo, izobraževati in seznanjati z vsem, kar nam more Kedal koristiti,' 5. G, Jug, ka,'ra je treba biti Človeklu previdnemu, da ga ne opeharijo razni prihajači na prav zvit način. IT o je kratek obris naših’ sestankov, katerih nobeden ni birez večjega pomena, ker vsak vzbuja in bodri k nadaljnemu in vztrajnemu delu in je vsak novo jačenjo narodnega odpora. Ne govori se tukaj samo Za zabavo, amfpjak da se' okrepi (volja za delo in se! osveži duh.: Tukaj je ognjišče, kamor zahajamo Slovenke po ognja, ki razvname naše srce za vso, kar je' koristnega. Tukaj spoznavjamo, da imamo pred očmi vsi le eden in isti cilj, namreč pro-cvif in napredek svojega nafnoda in čast svojega jezika. — Mlade priiateljiele! Zavedajmo se moči in nometfa sVoie mladosti, Bobe pbgumal itn vZvfeetnili idealov in ciljev. Ljubimo svoj narod in delajmo zanj z vsemi močmi in sredstvi, da gao^lvobodimo od vedrega zatiranja in uničevanja. Trudimo se, da povsol čimbolj oživljamo narodno zlavesLbodimo'narodni ponos ter širimo prosveto. V tem naj živi naše srce in v tem naj tudi umre! Mladini* Hadeničem! V prvi polovici meseca junija se vrši za velikonedeljsko in sosednje dekanije vsled sklepa z dne 25. marca velik mladeniški shod v Svetinjah in na Stanko Vrazovem domu. Dan in vspored se bo objavil v „Gospodarju" in posameznim društvom in zvezam v okraju-Vee mladeniče že zdaj vabimo, da gotovo pridejo na ta shodi Na zdar! Z. S. M. Naša mladina se je izkazala pri minolih volitvah zopet kot izredno zavedna ter marljiva. S kakim navdušenjem, ljubeznijo in spretnostjo nam je pomagala v volilnem boju, to zna ceniti le tisti, ki je vse to opazoval in stal ž njo v neprestanem stiku, toda zahvaliti se ji ne more nihče dovolj. Zahvala ji naj bo uspeh njenega dela, uspeh' dobre stvari! živela naša mladina! Veliko javno telovadba (bodo priredili notranjski lini goriški Orli na binkoštno nedeljo dne 30. t-m. v Vipavi. Priglasilo se je Se Črez sto telovadcev za udeležbo. Slavnost se bo vršila v naslednjem re-j đu: do 10. ure izberejo se vsi telovadci in izobraže-i valna društva v Logu pri Vipavi, kjer je staroznana božja pot. Okolu /411. ure dospo iy Vipavo, kjer bo slavnosten sprejem. Po sprejemu bo sv. maša na prostem na trgu. Po skupnem nbodu bodo imeli telovadci ob /42. uri nastop k skušnji in ob 144. uri se vrši velika javna telovadba. Pri telovadbi svira popolna vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Nastopili bodo tudi po telovadbi govorniki iz Ljubljane, da bodo povečali slavnostni dan. Pomlad. Ko pomlad cvetoča pridei .... Pomlad je tu! .Ta klio je zajdonel po naravi in jo izbudil iz dolgega zimskega spajnja. Pomlad je tu! N)a ta klic so priletele iz dafljnih južnih krajev naše ljube tičice-pevčice, iz tal so vzklili prvi clvetovi in vsa narava se je okrasila z zelenjavo. Starci in starke, ki so celo zimo presedeli za pečjo, prebirajo molikove jagode, so prišli iz svojih prostorov ven na prosijo, da 'se do ciolma navržije[jo prfviji pomladanskih solnčnih žarkov! Vse jo oživelo! Vsak letni čas nam nudi svoje veselje. Veselimo se toplih poletnih dnevov, raklujemo se v jesenskem času, ne manjka nam vejselja tudi v mrzljh zimskih dneh, a toliko raidosti nam no stori noben letni čas, ko lepa in ljuba spomlad. Spomladi se vsa narava obleče y slavnostno, cvetočo obleko, v dišeče cvetje in tako v cvetju in zelenju praznuje vstajenje narave. Kakor jje pomlad najvibselojši letni čas in mu vedno hranimo ljubo spomjine, tako je tudi mlladosl pomlad človeškega življenja, na katero tudi vsakdo hrani najboljšo spomine. Tudi človeška pomlad, mladost, jo ovenčana z zelenjem in cvetjem brezskrbnosti; marsikdo šo v poznih letih zdihuje: .„Ko bi Šo bil enkrat mlad, bil bi ves drugačen 1“ Al minuta, ki minila, ne bo se povrnila. pa vabi in kliče k Jezusu, Vabi' nas k odprtemu vos svet ljubečemu njegovemu presv. Srpu. Gotovo bomo cerkev poslušali, ko nam kliče: „Po Mariji k Jezusu/1 Maj je posvečen Mariji, junij pa presv. Srcu J/ozusovemu. .0. zgodovini, o češčenju in sadovih češčenja tega presv. Srca Jezusovega bi se seve dalo veliko ispisati in napiisiati, a tega ne pripušča naša mala ,„Duhovna gredica11... Pa hvala Bogu Slovenci že imamo o tem veliko lepega in temeljitega spisanega v sploh priljubljenem „Glasniku najsv. Src11. Sežite po „Glasniku11, dragi fantje in dekleta! Prebirajte ga,/radi, ker v njem hote našli cele gredo lepo duhtečih duhovnih cvetlic. Berite ga sami, priporočajte ga drugim in tajko bodete veli ho pripomogli k češčenju tega vse časti vrednega presv, /Srca. Pa zakaj [častimo to presv; Srce? Zato, ke»r je vs< ljubezni vredno in ker želimo po mpči nekoliko zadostiti za nehvaležnost, ki sye mu skazuje, ^'jamesto ljubezni, (To srce nas je tajko ljubilo, da je za nas višo kri prelilo in se za nas darovalo na križu. Na križu je bilo prebodeno, prebodeno za svet. Ali naj mi ostanemo mrzli in neobčutljivi? Tc hi nh bilo lepo, temveč njegova velika ljubezen mora vnemati v nas Ijubezjen, dokaz hvaležnosti. To smo dolžni zase, A to nam še ne bo doivolj, dko presv. Srce Jezusa res ljubimo; temveč mi ga šo bomo posebno s tem razveseljevali, da bomo zadostovali za nehvaležnost in za žaljenja, ki mu jih prizadevajo drugi, posebno bogokletneži. Storimo tako in deležni bomo tudi mi obljube Jezusove, storjene bi. Mjargjareti Ala-kokh „Obljubim vsem, ki bodlo ma talk način moje Srce počastili, da bodo prejeli mnogo nebeških milosti.11 — Zalo Častimo Srce Jezusovo. Pridejo boji, križi in težave življenja, k njemu hitimo, v njem so skrijmo in vse sovražne moči in sile ne bodo imele do nas dostopa. „Srce Jleztusova je Kraj pribeža-liŠČia — zavetja in pniru za pobbžnb dušo11, pravi lepo sv. Bonaventura. Zato pa le K temu sv. Srcu! Zato se moramo sedaj potruditt, da frega mla. dega Časa po nepotrebnem ne zgubimo, ampak da ga dobro uporabimo, sebi v korist. Kakor je mladost najlepši čas, v človeškem življenju, tako je veselje vsakega naroda mladina. Na mladino obrača svoje oči, jo gleda s ponosom ter stavi z ozirom na njo mnogo jupov in nad na boljšo bodočnost. Mladina pa naj tudi pokaže v dejanju, da so ti upi, ki se stavijo na njo, no sejejo zastonj ah v trnjeva Ha, ampak v rodovitno zemljo, kjer bo obrodilo deseterni sad, Le vkup, le vkup! ta klic mora posebno pro-šiniti naše mladinske vrste in združiti vso pošteno slovensko mladino pod eno zastavo. Nasprotniki so Združujejo, uporabljajo razna, tudi nepoštena sredstva, samo, da bi dobili komando nad našim dobrim slovenskim narodom. In to mora ravno naša mladina preprečiti. Z društvi in zvezami ter z uma svi-tlim mečem potrebne izobrazbe sa naj postavi v bojno vrsto tisoče mjafdenk in mladleničev, iln videli bomo, da se bodo vrste nasprotnikov izgubile kakor kafra. Takrat bomo tudi našim voditeljem pokazali, da niso na nas stavili zastonj velikih nad, ampak da, V svesti si svoje organizirane silo znamo tudi — zmagati. Veselje nas navdaja, ako (glodamo bojne vrste naše dobre in nepopačene mladine. Vedno večje Število jih stopa pod zastavo, armajda se množi jn samo čaka povelja: V boj! In to povelje je dano. V hoj moramo, proti zatiralcem sv. vere in maternega jezika, neizprosen boj, da so bodo uresničile besede: Mi gremo, kakor gre vihar, na vrancu oblaku jahajo; in kadar pade njegov udar nebo se in zemlja zamaje. ! Joško. Cerkvene nadeve. Duhovna gredica. Po M a r i ji k Jezusu: Se par dni in lepi mesec maj bo Skoučap, končan bo mesec Marijin. Vom, da ,ste bili [v njem vneti Ma-Gjini častivci. Ste častili Marijo — Mater božjo, bodete gotovo tudi Častili njenega božjega sina; ikaj-b kdor (spoštuje, Časti in ljubi mater, bo isto storil tudi njenemu Sinu. In glejte skrbno mater sveto cerkev, V maju nas je valbila v naročje milostne, Usmiljene matere Marije* sedaj v mesecu juniju nas 0, Razno blago. Velikani spomina. So bili možje in so Še tudi dandajnes, kateri so se v tej ali oni stroki znanosti prav pjosebno odlikovali, tako da jih lahko imenujemo p;o vsej pravici velikane na znanstvenem polju. Eni so velikani glede spomina, drugi zopet glede razuma itd.- Zgodovina nam ve navesti nekaj takih vzgledov, kateri nam kažejo velikane spomina. ( Ti e m i s t o \k l e j p, io #em imetoitnenv .igrškem vojskovodju, ki je živel v (5. stoletju pred K/ris tu so m (umrl 1. 460,), nam pripoveduje zgodovina, da je znal na pamet 20.000 atenskih meščanov,, vsakega po imenu imenovati. S k a 1 i g e r, ki je živel v srednjem veku, se je naučil celega Homerja/ v 21 dnehj (Homer je namreč knjiga, ki ima/ dva dela: Ilijado in OdJse(jo, in je zbirka !kra|snih gršldh pesmij: pripisuje se grškemu pesniku Homerju, in odtod tudi ime.) H u go n G r o c i j (umrl 1. 1645.) jo znal na piamet cel o o r p n s i u r i s (velika knjiga, ki ob sega rimsko pravo, kji je podlaga današnjega prova)/ Kardinal M /o r :z o 1 a n t i (1774,—1840.) je znal in ralzumell 58' jezikojv, in kakor zopjrit drugi trdijo, 100 raznih jezikov. b S a a h b o P P t t a a b d o j k 1 n n o o r t Besedna zastavica. (Priredil Ciril Mohor.) a a a a a a a a a a a a a a o c č č č d d d d e 0 e f g g g g h 1 i i i j j j j j k k k k k k 1 1 1 m n n n n n oooo oooo o o o o p r r r r s s u v v v v z sogla-nik pl ača gorljivo,moškim priljubljeno zelce kača d tirolski junak ruski vojak del telesa človeku vesela zabava silen dež kar je boljše ko žamet dežela v Evropi mesto na Avstrijskem nova avstrijska dežela obrtnik župnija na Štajerskem vodna ptica divja žival častita oseba z v trgovini važna oseba Po sredi od zgoraj navzdol se bere geslo Slovenca narodnjaka. Pojasnila o inseratih daje npravništvo le tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 v. Vsaka beseda stane 3 vin. *51® Cenili: zastonj. —. Krasna birmskauraO K z verltico. Vse pristno nikio, se jamči, da ostane belo, ekleni-nssta številčnica idoča v 6 kameni h, z drugim plaš čem proti prahu 14 dni na poskus, na željo denar nazaj. Srebrne ure k K 6-č0, srebrne urezdvojnitnjplaš čem a K Jbb , srebrne tula-ure a K 13'—, zlato damske ure Ji K It)'—, srebrne verižice a K 2'—. S leta 36 jamstva. A.HJfljiisiitM, zaloga ar, MARIBOR. lB«zor! 50.000 parov črevljev 4 pari črevljev Saro o Iv €5 •SO Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo, da prodam veliko množ'no črevljev glcbiko pod tvorno ceno. Prode jam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno, galoširano s podplati z mečnimi žeblji, najnovejši Broj. Velikor-t po številki. Vsi 4 pari črerd.ev stanejo samo K 6 80 Pošilja po povzaju Prva eksportna hiša za Orevlje: Plessner, Krakov Brtlckengasso 8/A. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. 34 Iščem krščansko izgojeno nevesto v starosti cd 28 do 40 lot s premoženjem okoli 140C kron, poštenega obnašanja, ča tudi vdova, pridna gospodinja in ponižnega značaja; g< spodaratvo je v dobrem stanu, tudi poslopje z 0 orali zetn Ije, 20 arov vinograda z novim nasadom, posestvo leži ne daleč od mesta na lepem kraju, Natančneje pove npravništvo tega lista. 33 Denar si prihranite! Eti 3 K 50 v krasna žepna ura z verižico 30.000 komadov pokupil, vsled to ga odpošiljam 1 krasno 36 ur ido-čo gloria srebrno anker - remontoir uro, švicarsko kolesje, lepo graviran okrov s sekundnim kazalcem z lepo pozlačet o ali posrebrnjeno okl pno verižico, natančno iđcča za samo 3 K 50 v- Zraven ponujam tudi pristno pozlačeno 36 ur idočo veleprima švicarsko anker remontoir uro s pozlačeno verižico za samo 5 K. Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju S. linlaane, I. švicarska eksoortaa hiša za ure Krakov št. 284. Ncštevilno zahvalnih pisem in poznejših naročil dobil. Za neugajajoče denar nazaj. 28 veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. n Franc Pleteršek Maribor, Koroška cesta 10. K 1-95, sedaj K 1-35. Isto 140 cm široko, m K 150. Dober oksford za srajce, 1000 m, prej 70 1), sedaj 45 h, prav težek prej 95 h, sedaj (50 h. Težke plahte za škrinje, dobro povoščeno platno, lepo rožasto, 115x70, prej K 2 90, sedaj K T70. Ostanki vzorčnega povoščenega platna, svetlo in temno, ICO cm široko, prej K 3 20, sedaj K 1.90. Isto, 80 cm široko, prej K 3 —, sedaj K 150. 400 lepih bi-retnih garnitur, 2 postelji, 1 namizni prt, prej K 131—, sedaj K 9'—. 300 močno posanih tunis zaves, prej K 4 80, sedaj K 2 80. 650 ra preprog, prej K 1'—, sedaj 60 h m, še boljše prej K 1‘30, sedaj 95 h. 200 tncatov barvastih dobrih žepnih robcev, prej K 1 90 1/1 tacata. 500 tncatov belih žepnih robcev z barvastim atlasovim robom, prej K T70, sedaj K 1.— pol tueata. 350 zarobljenih, belih ruh, brez šiva, prej K 3 —, sedaj K T50. Zelo težko, iz tirolskega platna, prej K 3'60, sedaj K 2 60. Poletne flanelske posteljne odeje lepo pisane, prej K P50, sedaj K 2 70. 5000 velikih klobčekov dobre pieteno volne, vseh barv, prej 20 h, sedaj 10 h klobčič. 800 velikih štren pletene volne, vseh barv, prej 58 h, sedaj 40 h. 350 tncatov rožnatega mila, vsi voji, prej pol tncata K 110, sedaj 75 h. Lepa, velika mošnja za na-knp z okroglim držajem, prej K 2 10, sedaj K 1—, krasne poletno naglavne rute, svetle in temne, prej 68 h, sedaj K 1 45. Krasne polsvilnate naglavne rnte, vseh barv, prej K 2 90, sedaj K 2 30. Iste čistosvilene, prej K 5-80, sedaj K 4 20. Kompletno vebke lovske srajce, vsake vratove ši-rokosti, prej K 160, sedaj 98 h. Iste z dvojnim oprsnikom prej K 1 90, sedaj K 1T0. Lepe turistovske srajce iz flanela in cefira, prej K 3'—, sedaj K 170, še lepše K 2 20. Iste za dečke K 1 10. Dobre močne srajce, vsake širokosti, prej K 3 50, sedaj K 2 30, z lepšimi pletami 50 h več. Moderni lepi kolfrji, vsake širokosti, prej 40 h, sedaj 26 h. Zelo trpečne naramnice, prej K 1'20, sedaj 70 h, še boljše 98 h. Zajamčeno dobre oksfortne srajce za moške, prej K 2 10, sedaj K 135, še boljšo 1'85. Dobre spodnje hlače iz gradia, bele in pisane, prej K 190, sedaj K 110, zelo težko blago K 1 58. Dabre trpežno vrhnje hlače, prej K 5 90, sedaj K 3 90. Krasna otroška obleka iz tenkega pe-rilnega štofa, 1 gr. K l-40 s 30 li zvišanja. 250 lepih ma-troznih oblek za dečke, 1 gr. K 1'95 s 40 h povišanja. Lepe čepice za deklice in dečke, prej K 1'30, sedaj 78 h. Moderne moške čepice, prej K L20, sedaj 70 h. Odjemalcem po pošti se najvestnejše postreže. Kar ne ugaja, se brez zadržka zamenja. Kljub tem čudovito ! nizkim cenam dobi vsak odjemalec, ki kupi nad 10 kron, praktičen dodatek. Naročila nad 20 kron se pošljejo brez stroškov. JN aznamio. Kupila hiša „Zur Sudbahn“ ihnn mmdnili iili n n V. n n n v knnlrrtrvnili A Vsled posebno ugodnih priložnostnih nakupov konkurznih mas je podpisana tvrdka v prijetnem položaju, oddati čudovito ceno, pristnobarvno, solidno blago V lastnem interesu ste prošeni, da se z naročili požurite. 1C00 m čipkastih zastorov, 100 era široki, prej K 1 —, sedaj 44 h, še boljši prej K L40, sedaj ( 5 h m. 800 m lepo vzorčnih modrih drukov s svilnim bleskom, prej 90 b, sedaj 50 h. 800 m dvojnonitastega plavega platna za predpasnike, {'rej 85 h, sedaj 65 h. 1000 m krasnih, modernih pralnih štofov, svetli in temni, prej 85 h, sedaj 50 h. Krasni sadni, različne barve in vzorci, prej K 110, sedaj 78 h. 600 m gladkih volnenih štofov, 120 cm široki, vse barve, prej K 190, sedaj K 1 20, še lepši prej K 2 90, sedaj 1 90. 500 m modernih pepila-štofav, veliko in malo karirani, 120 cm široki, prej K 1 95, sedaj K 115. Sičkani škotski volneni štofi za bluze in obleke za otroke, 120 cm široki, prej K L85, sedaj K 115. 300 lepih, modernih volnenih kril, vsake Širokosti in dolgosti, prej K 6 50, sedaj K 4 50, še lepši, prej K 9 —, sedaj K 5.75. 320 bluz za pomlad, svetle in temne, prej K 3 20, sedaj K 2 30, jako fine prej K 6—, sedaj K 4-50. 1000 lepih ženskih pasov, črni, prej K 150, sedaj 98 h. Krasni gumasti pasi ir. čiste svile, vse barve, prej K 3.10, sedaj K 1’35. 540 gospodinjskih predpasnikov, široki in mnogorabni, prej K 1 30, sedaj 90 h. Jednaki, v težkem dvojnem druka, prej K 190, sedaj K 1 30. 350 ženskih srajc iz cesarskega platnas čipkami okrašene, prej K 1‘95, sedaj K 1 30. 350 ženskih srajc in cesarskega platna, z vezenim naplečnikem, prej K 2 70, sedaj K 1'45. Dobre, črne ženske nogavice, prej 75 h, sedaj 45 h. Hali iz krasne svilene imitacije vse barve, prej K 1-90, sedaj K L35. Dobri domači črevlji za moško in ženske, prej K 150, sedaj 60 h. 460 trpežnih brisač, prej 60 h, sedaj 35 h, še boljše prej 75 h, sedaj 45 h. 1000 m tirolskega platna, prej 65 h, sedaj 44 h, še boljše 52 h. Močno debelonitkasto kmečko platno, prej 80 h, sedaj 55 h. Krasno rumbnrgersko platno, 82 cm široko, prej 85 h, sedaj 55 h. Težko, 150 cm široko kmečko platno, prej Gradec Annenstra?se 68. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 29 ObstHiiek trgovine od leta 1850. -»a S!ai3.t.e-vra.jto zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montoir-ura 30 ur tekoča K 3'50 Roakopf................ 6'— Št. 2. Nikel-anker-remontoir (re- Rulator)..............»8'"" Šrobrua.............„12 Srebrna s tremi pokrovi . „ 8'— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula11 s tremi močnimi srebrnimi pokrovi.............„ S1—" Št. 34. Srebrna damska rom.-ura . „ 0 ' Št. 11. Srebrna remontoir - ura za gospode.............„ 6'60 Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ......................... Ista z dvojnim pokrovom . „ 12-10 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ S'-" Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 8’40 IW Garancija ?eč let. Blago, ki ne ugaja, vzame se prot‘ polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na* :: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tis. Fclsrcnisacli, X 84 JVajveCja to vin* ni šle n zalog«, ur Maribor, Gosposka ni. 26. : Filialka, Dravska ni.