GT 4SIL0 štev. 50 — Letnik IV. PTUJ, 21. dec. 1951 Cena din 5.— Poštnina plačana v gotovini Uredništvo !o opraTa Ptu). MLO. il aadstropic - Telefon itev 156 - Čekovni račun pri Narodu banki Ptui fitev. 643-90322-0 — Urejuj« uredniški odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ae vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki »o plačali din 156 — z& celo leto, doplačajo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. 10 let naše Armade po letošnjem praznovanju de- sete obletnice ljudske vstaje ju- goslovanskih narodov v poiet- jiHi mesecih, praznujemo 22. decembra dan, ko je bila « ustanovitvijo 1. proletarske bri- gade v letu 1941 v vaslpl Ru- do v Sandžaku ustanovljena Ju- goslovanska armada. Deset let poteka letošnjega omenjenega dne od takrat, ko |e tov. Tito ustanovil prvo redno enoto no- ve Armade — ljudske vojske jugoslovanskih* narodov. Ta prva enota pa nI važna samo zaradi tega. ker je bila prva, temve£ predvsem zato, ker je postala pravo jedro na- stajajoče Armade. To za našo Armado, ki ni razpolagala v ta- kratnem stanju svojega razvo- ja z vojaškimi šolami, tudi ni bila mala stvar. Prva proletar- ska brigada je bila v eni sami veliki šoli — v neprestanem, težkem in junaškem boja s po- divjanim sovražnikom tef do- mačimi izdajalci so se njeni ka- dri neprestano Izpopolnjevali ter v krajšem času predstavlja- li po lastnih Izkušnjah bogat, po moralno-politični zavesti vrhunski kader, brez katerega bi bilo ustanavljanje nadalj- njih enot narodnoosvobodilne vojske, če že ne mogoče, pa vsa.i zelo otežkočeno. Nove enote naše ljudske Ar- made so potem nastajale dru- ga za drugo. Neprestani težki boji so bili tem enotam najviš- ja šola vojskovanja, lastne žrtve pa so zahtevale številne izgube sovražnikov. Te niso bi- le male: od leta 1941 pa do kon- ca druge svetovne vojne je na- ša ljudska Armada povzročila sovražniku 440.000 mrtvih, uje- la je 550.000 sovražnih vojakov, zaplenila je 900 tankov, 20.000 motornih vozil, 300 letal, 4600 topov, 13.000 strojnic, 31.000 pu- škomitraljezov, 600,000 pušk, 18.000 brzostrelk. 70.000 pištol, "«0« minometalcev, nad 2 mili- jona granat in min ter ogrom- ne količine najraznovrstnejšega drufrega vojnega in ostalega ma- teriala. Ni težko ugotoviti, da so na- vedene sovražnikove Izgube predstavljale zanj težko obre- menitev, na drugi strani pa prikazujejo delež naših narodov in njihove armade v borbi proti podivjanemu nemškemu naciz- mu. Po veliki zmagi nad fašistič- nimi hordami razvojna pot in naloge naše Armade niso bile končane. Država se je nahajala v stanju, v kakršnem so jo za- pustili okupatorji: razdejano in oropano je bilo vse kar, je predstavljalo kakršnokoli vred- nost v gospodarskem pogledu. V tem času, ko so se naše ljud- ske množice vrgle v boj, da bi odstranile vse te okupatorjeve ostanke razdejanja, da bi po- novno zgradile osnovo gospo- darskega življenja, je naša Ar- mada prevzela nalogo varova- nja te graditve. To je izvrševa- la ves čas in še sedaj izvršuje z znano požrtvovalnostjo, pre- danostjo in junaštvom, istočas- no pa ne pozablja na svojo vsestransko, moralno in mate- rialno Izpopolnjevanje, da bi bila v vsakem trenutku in pro- ti vsakemu napadalcu priprav- ljena braniti In obraniti svobo- do lastnih narodov, našo socia- listično graditev, meje države, v katero je uprt pogled vsega svobodoljubnega Človeštva. Ni dvoma, da tudi v tem, kot v vsakem pogledu uživa vso mož- no podporo vsega našega ljud- stva. Zato tudi ni nič čudno, če se je že pred meseci razvilo med našimi delovnimi ljudmi veliko tekmovanje na čast Ar- made, ki je zajelo številne ko- lektive in posameznike in pre- ko katerega je vse naše ljud- stvo izrazilo vse svoje simpati- je, vso svojo navezanost na na- šo ljudsko Armado. S tem ji je hotelo pokazati, da se čuti v njenem varstvu varno pri veli- kem delu graditve socializma. Številni kolektivi so se tekmo- vanju pridružili tudi v ptuj- skem oknju ter s ponosom in zavestjo priznali Jugoslovan- ski armadi tisto mesto, ki ji gre. Ni nobenega dvoma, da bo tudi naša Armada pod vod- stvom našega maršala Tita, njenega ustanovitelja, organi- zatorja in voditelja, znala ved- no in ob vsaki priliki če bo to potrebno, dosegajoč le uspehe in zmage, to globoko zaupanje in ljubezen vsega našega ljudstva, opravičiti. Gasilci v pecastlte¥ 10-!@Snice Jli v počastitev 10. obletnice JA tekmujejo razni kolektivi, pod- jetja in organizacije. Temu tek- movanju se je pridružilo tudi gasilstvo ptujskega okraja. Tako je v tem tekmovanju bilo: — prirejenih 32 raznih kul- turnih in zabavnih prireditev, — izvedeno 1178 raznih čet- nih in združenih gasilskih vaj, za katere je žrtvovanih 47.120 ur, — oddržano 541 strokovnih predavani z udeležbo 9750 čla- nov in članic, — prirejeno Je 215 političnih predavanj o izvenarmadni vzgo- ji in protiletalski zaščiti, — v štirinajstdnevnem tečaju pri RK je 26 članic-gasilk uspo- sobljenih za zdravstvene akti- viste na vasi, — vse članstvo Je izvežbano v redovnih vajah, — v vsa gasilska društva je vključena po 1 desetina starej- ših moških, ki niso vojni ob- vezniki in po 1 desetina žensk, ki se zraven gasilske službe učijo tudi službe prve pomoči Tako se je članstvo povečalo za 580 članov in 460 članic, — za zaključek tekmovanja so vsa društva generalno oči- stila in uredila vse gasilske stroje in ostalo orodje, tako da je vse vedno pripravljeno za akcijo, — članstvo 42 društev se Je že pomerilo med seboj v stro- kovnem znanju. Na tekmovanju vidimo mladino od 10 let in člane do 75 let. Tekmovanje se Se nadaljuje. — za razna dela na gradnjah gasilskih domov, zadružnih do- mov. Javne ceste itd. Je gasil- stvo prispevalo 12.735 udarni- ških ur, — vodilni kader vedno skrbi za strokovni dvig članstva; tako je na zadnji konferenci povelj- nikov sprejet sklep, da se bodo po vseh društvih vršili zimski večerni krožki — izobraževalni tečaji, obvezni za vso članstvo, a zaželeno je tudi sodelovanje vsega občinstva. — v počastitev 10. obletnice JA Je gasilsko društvo Grabšin- skl breg organiziralo celo tri- dnevni tečaj za 19., 20. In 21. december, na katerem bodo predavatelji tudi tamkajšnji učitelji, kar Je zelo razvese- ljivo. — na dan 22. decembra bodo po vseh društvih večje gasilske vaje s predavanji o nastanku in razvoju J A, a večja skupina gasilcev bo sodelovala v Ptuju pri vojaški proslavi. Okrajni odbor ZB je za na- vedene uspehe v počastitev 10. obletnice JA podelil prizna- nja gasilcem II. (ormoškega) sektorja, PGD Gorišnica, Mez- govci in Polenšak. Poslanec Kveder Dušan med volivci v CoHsnfcl v nedeljo 16. dec. t. 1. Je prišel med svoje volilce v Gorišnicl poslanec gene^-allajtnant tovariš Kveder Dušan. Zaradi lažjega in smotrnejšega razpravljanja o vseh aktualnih problemih, ki nastajajo na terenu na tem ali onem sektorju našega gospodar- stva, zlasti zaradi sprostitve cen in odprave obveznih odkupov, kakor tudi v zvezi z novim fi- nančnim in gospodarskim siste- mom,- 60 bili vabljeni na sesta- nek odborniki KLO, odborov OF in ostalih množičnih orga- nizacij, kmetijskih zadrug in drugi. Zbranih je bilo okrog 90 ljudi. Sestanek je pričel v Imenu VOOF tov. Stanič ter predal besedo ljudskemu poslancu tov. Kvedru. Vsi prisotni so priča- kovali, da bo tov. poslanec Imel velik govor, ko jih je ta pozval, naj ti prvi Iznesejo svoje pro- bleme In težave. Res so sta- vili potem mnogo vprašanj tako v pogledu davkov, določevanju dohodnine, predvsem pa glede cen, na podlagi katerih je bila določena dohodnina In ki jih je postavil za odmero -dohodnine Okrajni ljudski odbor. Kritizi- rali so oddajo ovsa In Ječmena v zvezi s točo, ki je opustošlla to področje, semensko službo OLO, ker je dobavila slabo seme po visoki ceni, oddajo ko- ruze in krompirja ter druge njihove pereče probleme. Zastopniki KLO in OF iz For- mlna so nakazali predvsem ško- do, ki jo povzročata Drava in Pesnica. Ugotovili so, da je vo- da uničila že nad 48 ha zemlje ter da Jo bo še dalje odnašala, naplavljala pa pesek In prod, če ne bo prej oblast pristopila k temu za Formln važnemu živ- ljenjskemu vprašanju. Potem so še razpravljali o ukinitvi obveznih odkupov ter ugotovili njeno upravičenost in koristnost. Tov. poslanec Je odgovoril na večino vprašanj, za tista, ki niso imela splošnega pomena, pa Je izjavil, da se bo zanimal na OLO ter drugod. Z zadovolj- stvom so volivci sprejeli vest, da se pripravlja davčni sistem, ki bo temeljil na obdavčitvi zemlje. Glede razmerja med cenami kmetijskih in industrij- skih proizvodov je predvsem poudaril, da ljudska oblast teži za tem, da bi znižala prve in druge, da pa je treba upošte- vati, da naša industrijska pro- izvodnja še ne dosega potreb. Tako bi se dogajalo, da bi bile trgovine kmalu prazne, okoristil pa bi se predvsem tisti, ki Ima več denarja, denarno šibkejši pa bi ne prišli do najpotreb- nejšega. Pri tem je poudaril zdravo finančno in gospodarsko politiko našega državnega vod- stva, ki hoče, da bi bilo zado- ščeno najnujnejšim potrebam našega ljudstva, na drugi strani pa ustvariti trdno podlago na- šemu dinarju. Glede Drave In Pesnice Je dejal, da se bo še nadalje za- nimal za rešitev tega važnega problema in ki se ne more re- šiti kar čez noč. Diskutanti bi verjetno razpravljali še dolgo časa s tov. poslancem, da ni tega klicala po triurni debati dolžnost v drugI kraj. SS. Zveza žena — zadružnic in njene naloge Tudi v ptujskem okraju je pognala organizacija žena- zadružnlc svoje korenine. Ljud- stvu je ta organizacija sicer še manj znana, vendar je po svo- jih velikih In važnih nalogah nje pomen tem večji. Zveza žena zadružnic pove- zuje v enotno organizacijo žene Iz kmetijskih delovnih zadrug, prav tako pa tudi žene-članlce splošnih kmetijskih zadrug. Prve hoče skupno z drugimi in z medsebojno pomočjo voditi k izboljšanju življenjskih pogo- jev vsega našega ljudstva. Zveza žena-zadružnlc si pri- zadeva doseči ta cilj z vsestran- skim delom med ženami, hoče jih uvajati in spodbujati, da bi kot kmečke žene vložile vse svoje sile v to, da bi se proiz- vodnja kmečkih pridelkov dvig- nila čim više ter jI zato hoče pomagati na najrazličnejše na- čine. V tem prizadevanju ne vidi zadnjega sredstva v raznih tečajih, v katerih se žene učijo o ravnanju z živino, pridobiva- njem mlečnih proizvodov, v vrt- narstvu, kurjereji, domači obr- ti, hoče. jim > skratka pomagati v tem, da bi se čim bolj se- znanile z vsemi oblikami na- prednega, donosnega kmetij- stva, hoče jim pomagati do višje splošne Izobrazbe. V tem se ne omejuje samo na prido- bitne panoge v gospodarstvu, temveč jih seznanja tudi s ši- vanjem, kuhanjem, posreduje jim zdravstvena predavanja in tečaje prve pomoči, da bo žena lahko v slučaju potrebe nasto- pila v hiši kot prvi zdravnik. Posebno velike so naloge Zveze žena-zadružnic v pogle- du popularizacije reševanja ko- munalnih vprašanj, da bi se na našem podeželju že enkrat za- čelo z urejevanjem in zboljše- vanjem cest, studencev in na- peljevanjem vodovoda, uredit- vijo gnojišč in stranišč, osno- vanjem pralnic, krpalnlc ter drugih podobnih ustanov, ki bi lahko v veliki meri olajšale in olepšale življenje premnogim ženam našega podeželja, s tem jim pa tudi omogočile večje udejstvovanje na kulturnem polju, večje zanimanje za lastni kulturni in politični dvig, ki je prav tako eden predpogojev za večji uspeh v vseh področjih gospodarskega udejstvovanja. Zimski čas nudi našim ženam mnogo priložnosti, da se vse- stransko Izpopolnijo. Zveza žena-zadružnlc jim je v tem lahko v odločilno pomoč. Pospešimo priprave za Novoletno lelko Samo malo dni nas Še loči od priljubljenega praznika naših otrok: od Novoletne jelke. Naši najmlajši ga že težko čakajo. Tega se zavedajo vsi, ki želijo napraviti ta dan čim lepši, da bo zaključek starega leta in prehod v novo čim bolj vesel in prijeten. Letos so prevzeli skrb za No- voletno jelko šolskih otrok Pio- nirski sveti, najmlajšim v Vrt- cu jo pripravlja uprava, pred- šolskim otrokom po terenih pa Žlanice Antifašistlčne fronte žena skupno z odbori Osvobo- dilne fronte. Vsi ti prireditelji so kaj zaskrbljeni iskali naj- boljših načinov, kako bi prišli do zadovoljivih sredstev za več kot 3000 otrok. Najagilnejši je bil Pionirski svet za osnovno šolo v Ptuju in gimnazijo, saj ima tudi sam- skoraj polovico teh otrok. Prvi je začel z akcijo Pri raznih podjetjih in v trgo- vinah. Tam so povsod škatlje Za zbiranje prostovoljnih pri- spevkov. Prepričani smo, da kupci radi • prispevajo majhne zneske za naše otroke. Posa- '^ezniku se dinar ali dva ne Pozna dosti, skupno pa se lah- ko precej nabere Obenem pro- simo blagajnike v trgovinah, da Sedaj proti koncu akcije še Vztrajne je kot do sedaj opozar- jajo ljudi na novoletno zbirko. Članice po terenih pridno zbirajo denarne prispevke pri privatnikih, ponekod z večjim, ^rugje z manjšim uspehom. Saj res mnogokje malo težko, Vendar pri večini naših ljudi Naletijo na prijazen sprejem. *Za otroke,« pravijo, »pa že ^adi damo.« V tem ozlru so bili ^tujčani res vedno dobri. Tudi ^ okoliških vaseh, ki so všolane ^ Ptujske šole, so obljubili ne- ^aj prispevkov za otroški praz- nik. so bili zaskrbljeni vsi ^°iralcl, ko so naenkrat odpo- ^dala podjetja že obljubi i ene g^^ske, ker so jim bili skladi -^OKirani K sreči pa je nepri- čakovano obljubU Okrajni sin- dikalni svet prispevek v zne- sku 30.000 din In tudi posamez- ne sindikalne podružnice bodo po svojih močeh nakazale večje ali manjše vsote. Tako se bo z dobro voljo In uvidevnostjo vseh naših ljudi le dalo pri- praviti ta praznik našim otro- kom tako, da bodo veseli oni in prireditelji. Na seji koordinacijskega od- bora, ki bo ponovno v petek ob 17. uri v predsednikovi sobi na KLO Ptuj, se bodo prireditelji pomenili o čim boljši razdelitvi nabranih sredstev, da ne bo morda kje ' preveč, drugje pa premalo. So pa pri nas še nekateri te- reni, ki po stari miselnosti samo čakajo na to, da jim bo nekaj od nekod priletelo, sami pa niti s prstom ne ganejo. Taki bodo pri delitvi verjetno prvi In bodo največ kritizirali, če ne bo dovolj. Še je čas, da tudi oni pokažejo vsaj dobro voljo in začno s pripravami, saj prav gotovo pri nas ni terena, kjer se ne bi dalo zbrati vsaj ma- lenkosti za vesel praznik našim otrokom. Že lani so bile proslave po- nekod zelo pestre in prisrčne Letos bodo gotovo še boljše, saj Imamo sedaj že izkušnje in več pomoči od raznih činlteljev. -ka- Lepo predajanje j piufski Ljudski univerzi V okviru predavanj Ljudske univerze v Ptuju je imel v četr- tek, 13. t. m. zanimivo predava- nje tov. Zlatner Peter, predsed- nik Esperantske zveze Sloveni- je, ki se je udeležil v preteklem poletju kot jugoslovanski dele- gat svetovnega kongresa delav- cev-esperantlstov v Stockholmu. Glavni del predavanja je ob- stojal v prikazovanju razvoja delavskega gibanja z razvojne strani ter vloge delavskih orga- nizacij v sedanjosti. Dežela vi- soko na severu, po svoji geo- grafski legi Izolirana od imperi- alističnih grupaclj vzhoda in za- hoda, se je znala spretno obva- rovati vojn, ki zelo ovirajo go- spodarski razvoj in prosperiteto kake države. To spretno ma- nevriranjem začasna naslonitev na tisto silo, ki je Imela na me- jah Švedske trenutno nadmoč, je povzročila splošno pasiviza- cijo vseh strank, buržoaznih, ta- ko tudi proletarskih. Obsežna trgovska zamenjava — veliko bogastvo kvalitetne železne ru- de in lesa — je povzročila, da je šel gospodarski razvoj vzpored- no z razvojem tehnike in da no- bena velesila ni imela toliko moči, da bi ustvarila iz Šved- ske trajno ekonomsko podreje- no deželo. Industrija, ki se je sproti modernizirala, je ustvarila ugodne življenjske pogoje vsem slojem prebivalstva In povzro- čila svobodno podrejanje obsto- člm zakonom, četudi jih je ustvarila buržoazna oblast. Pri delavcih ni opaziti revolucio- narnosti, vendar imajo delavski sindikati kot eksponenti soclal- no-demokratske stranke odlo- čilno vlogo pri državni politiki. Vlada je bila prisiljena Izdati niz zakonov, ki ščitijo delovne- ga človeka in ga varujejo pred izkoriščanjem. Tudi komunistič- na stranka Švedske se ne ogre- va za spremembo družbenega reda. Ob zaključku predavanja je predavatelj razložil še svoje vtise iz vsakdanjega življenja Švedske, ki se zelo razlikuje od našega. Ženam je na primer de- lo zelo olajšano, saj posega me- hanizacijo celo v kuhinjo — ku- halniki na parni pritisk —. Splošna Izobrazba, četudi dose- ga samo raven naše nižje gim- nazije, je tako visoka, da se ni bati primerov kraje in krimi- nala; stranke v trgovini si sa- mostojno postrežejo brez pro- dajalca In plačajo blago ob iz- hodu iz lokala. Šoloobvezni otroci so v šoli ves dan in pre- delujejo zjutraj učno snov, po- poldne pa jih vadijo isti učitelji kot vzgojitelji v lepem obnaša- nju in ostalih čednostih. Udob- nost Je značilna lastnost Švedov ni stremi vsak k lepo opremlje- ni, enotnemu okusu prirejeni, vendar ekonomični stanovanj- ski hišici. Prebivalci mest pre- žive nedelje izven mest na majhnih v najem vzetih vrto- vih, kjer imajo preproste lesene lope, ki jih lahko prenašajo. Zanimivemu predavanju Je sledila še krajša debata, ki bi bila živahnejša, ako bi se udele- žilo predavanja večje število Ptujčanov. S. J. „Gradi — dom" je dosegel lepe uspehe V nedeljo 16. dec. se je vršU v sindikalni dvorani železni- čarjev občni zbor gradbene za- druge »Gradi-dom« v Ptuju. Zbora se je udeležila le dobra polovica članov, vendar so ob- delali vsa važna vprašanja, ki zadevajo vsakega zadružnika. Predsednik zadruge tov. Cuček je v predgovoru opisal delo za- druge v letošnjem letu in ugo- tovil, da so posamezni člani kljub pomanjkanju materiala in kreditov gradili z veliko po- žrtvovalnostjo na svojih stav- blščih. V času prehoda na novi finančni sistem je splošna šted- nja prizadela tudi nje. V mi- nulem poletju je izšla uredba o gradnji stanovanjskih hiš de- lavcev in nameščencev, s katero ljudska oblast podpira zidanje lastnih domov, vendar ptujska zadruga ni bila deležna te po- moči, ker Ptuj ni Industrijsko mesto ter je drugod potreba večja. Upravni odbor je poročal o gradbeni dejavnosti svojih čla- nov. Pet članov je že zgradilo hiše, dograjenih je 7, pod streho 16, v temeljih pa 13. Marsikateri član je prispeval v jgradnjo tudi polovico ali pa še več lastnih sredstev, mnogi pa so si med- sebojno pomagali z delom. Do- seženo vsekakor predstavlja uspeh. Za dograditev začetih gradenj je treba še okrog osem milijonov dinarjev kredita. V .najtežjem položaju je tistih 13 zadružnikov, ki so pričeli z gradnjo letos, niso pa dobili posojila ter bodo le s težavo krili nastale dolgove. Ob zaključku so zadružniki sprejeli resolucijo na Predsed- stvo vlade LRS, v kateri se za- hvaljujejo za doseddhjo pomoč ter se priporočajo še za v bo- doče. S. J. y C^dne ironlne volitve v ICoznsmcIh V nedeljo, 16. decembra t. 1. so imeli v Kozmlnclh volitve v odbor Osvobodilne fronte in si- cer za vsak kraj, za Kozmlnce, Zakl in Jablovec posebej. Vse- kakor pa se niso vršile na pred- pisan način. Pred vsem ni bilo nobenega predhodnega sestan- ka, niti ljudje drugače niso bili obveščeni o volitvah, šele dan pred njimi so prinašali osebna vabila. Clanl Fronte v Zaklu poleg tega niso hiti vedeli, kje se bodo volitve vršile ter je se- kretar nosil volilne liste po hi- šah, pri čemer so se lahko do- gajale različne nepravilnosti. Kje je bila volilna komisija, ka- ko je postopala in kakšen je bil rezultat volitev, v Zaklu nI zna- no. Brez dvoma bodo morali v Kozmincih izvršiti volitve front- nega odbora še enkrat, in na način, kot so to opravili že v večjem številu frontnih organi- zacij ^ ptujskem okraju in dru- god, na sestanku vseh članov in v obliki občnega zbora, kot je to itak bilo naročeno staremu odboru z okrožnico in objavlje- no v časopisju. Prispevajmo za zgraditev slovenskega kulturnega doma v J rstu Akcija zbiranja pomoči — tako denarja kot materiala za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu Je v polnem teku. Zato pozivamo podjetja, ustanove, družbene organizacije in posameznike, da še nadalje prispevajo po svojih možnostih in s tem manifestirajo svojo nacionalno zavest in solidarnost s tržaškimi Slovenci. Vse denarne prispevke pošiljajte na naš tekoči račun pri NB Ljubljana, štev. 601-95331-7. Za vse informacije v zvezi z nabranim materialom pa »e obračajte direktno na Gospodarski oddelek našega odbora. LJub- ljana. Jegličeva cesta 4, telefon 31-63. Odbor v pomoč za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Tr«t«. Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptu|, 21. dcccmljra 1951 Prvo predavanje Ljudske univerze v Zarreu v nedeljo se je vršilo na Za- vTču prvo predavanje ljudske univerze. Predaval je tovariš dr. Mrgole o nalezljivih bolez- nih. S svojim dobro podanim referatom je imenovani vse navzoče dobro seznanil o po- vzročiteljih in o prvih znakih vseh nalezljivih boleznih, ki se najčešče pojavljajo na vasi in to predvsem pri šoloobveznih In pri majhnih otrocih. Vsi na- vzoči so pred^anju zelo skrb- no sledili, ker je predavatelj vse ponazoril s slikami. Na Za- vrču je treba mnogo takih in sličnih predavanj, ki se bodo vršila še v naslednjih mesecih. Po predavanju se je vršil redni roditeljski sestanek, na katerem je ves učiteljski ko- lektiv podrobno seznanil vse na\'7:oče o zaprekah pri rednem šolskem delu. Glavni problem je še vedno šolski obisk, ki se je sicer v tem letu mnogo zbolj- šal, vendar še ni tak, kot bi moral biti. Kljub slabi mate- rialni preskrbi šoloobveznih otrok je še več primerov skraj- ne renitence zanikrnih staršev, ki se ne zavedajo svoje dolž- nosti, da bi otroku nudili pri- liko z rednim obiskovanjem po- uka pridobiti si znanje, ki ga mora imeti vsak človek sociali- stične družbe. Velika ovira pri učenju je tudi, da starši doma svoje otroke preveč zaposlujejo pri domačem delu. Otroci tako prihajajo brez opravljenih na- log v šolo, ki so jih dobili od razrednikov in tako je snov pri mnogih premalo utrjena. Nato je uprava šole podala kratko poročilo o osemletni šol- ski obveznosti, da otrok mora hoditi polnih 8 let v šolo, šele takrat dovrši svojo šolsko ob- veznost. Mnogi starši so še zdaj mnenja, da otrok, ko dovrši 14 let starosti, zadosti šolski obveznosti Nato je sledilo poročilo o de- lovanju šolske in mlečne kuhi- nje, ki je haloškemu otroku zaradi dveh zaporednih slabih letin velika pomoč. Sledila je pobuda za novo šolo, ki bi se naj postavila v sredini Hrastovca, da bi otroci elementarnih razredov iz Tur- škega, Gorenjskega vrha in Ko- renjaka imeli mnogo bliže v šolo in s tem bi bila šola v centru Zavrča nekoliko razbre- menjena in ki leži čisto na pe- riferiji kraja. Udeležba je bila res dobra, bila bi pa še lahko boljša. Na sestanek bi naj prihajali tudi tisti starši, ki se za svoje šolo- obvezne otroke premalo zani- majo Vesti iz fiontnih organizacij VOOF v Jablanah Je imel 15. dec. občni zbor, ki se ga je udeležilo 25 članov. Ti so opra- vili v zadnjem času precej pro- stovoljnega dela, saj so navozili gramoz na cesto v dolžini 7 km. Na zboru so izvolili novi odbor šestih članov. Občni zbor vaškega odbora OF v Jiršovcih se je vršil že 9. decembra. — Tudi člani te osnovne organizacije so zabe- ležili uspehe v prostovoljnem delu pri popravljanju cest. V novi odbor so izvolili Stergar Ludvika, Pihler Franca, Horvat Jožeta, Graber Terezijo, Kram- berger Janeza, Kopčič Jožeta, Mežnarič Stanka, za delegata pa Kramberger Janeza in Mež- narič Stanka. V Vurberku je imela občni zbor frontna organizacija dne 2. decembra t. 1. Skopemu po- ročilu predsednika so sledile volitve odbora. Izvoljeni so bili: Žižek Albert, Zelenik Jože, Kegl Inka, Tajhman Marica, Zelenko Nada, Ribič Konrad, Kodrič Rudolf in Kranjc Anton, za de- legata pa Žižek Ivan. Volil je 101 član. Odbor OF v Markovcih je imel občni zbor 11. t. m. ob na- vzočnosti 123 članov. Na zboru so sprejeli obvezo opraviti do aprila 1952 tisoč prostovoljnih delovnih ur pri dograditvi za- družnega doma, da bodo skrbeli za udeležbo na predavanjih ljudske univerze i. dr. Izvolili so tudi nov odbor. V Staršah so izvolili nov od- bor OF v nedeljo 16. decembra. Novi odbor tvorijo: Selinšek Ivan, Šolar Jože, Lepej Ludvik, Gojčič Marija, Fingust Marija, Petek Marjeta, Ekart Štefan in Šešerko Leopold. Na zboru so sklenili, da bodo organizirali šiviljsko-pletilni tečaj. Krajevni odbor OF v Grajeni je izvolil novi odbor 9. dec, t. 1. Volilo je 129 članov. Na zboru so člani sprejeli delovni plan ter se zavezali elektrificirati vas, dograditi zadružni dom in šolo' ter poživeti kultumopro- svetno delo. Vaški odbor Osvobodilne fron- te v Muretincih je imel 7. dec. po precej dolgem počitku sejo, na kateri je razpravljal o bodo- čih volitvah, sestavil kandidat- no listo, predlog delegatov in volivno komisijo ter pripravil vse drugo za občni zbor. Nove pošiljke blaga iz tujine prispele v reško prhstanišCe Reka, 19. dec. Včeraj je pri- spela v reško pristanišče ame- riška ladja »Halaula Victory«, ki je pripeljala okoli 6000 ton koksa. Pred dvema dnevoma je v pristanišču Kardeljevo pristala naša ladja »Lošinj«, ki Je pri- peljala prav tako okoli 6000 ton koksa. Danes ali jutri pa pri- čakujejo ladjo »Samerland«, ki bo pripeljala okoli 1600 ton kož. Vse te pošiljke kakor tudi 400 ton kož in 8600 ton koksa, ki so bile te dni prepeljane v Jugoslavijo po železnici, so na- bavljene iz sredstev ameriškega dela tripartitne pomoči. Položaj w Egiptu. Britanski glavni le- talski Stab poroča, da Je bilo včeraj v Ismaillji Tse mirno, ker se je pojav- ljalo manjke število egiptskih policajev. Britanski tanki so postavljeni na. vseh važnejših kriiiMih mesta. Iz Kaira po- ročajo, da bo egiptska univerza zaposli- la 20 ameriikih profesorjev namesto večjega itevila britanskih profesorjev, katerim je egiptska vlada odpovedala službo. || I - \e puščajmo živine brez nadzorstva na cesti Puščati živino na cesti brez nadzorstva ali pa v rokah ljudi, ki je ne obvladajo, je že po uredbi o cestnem prometu pre- povedano. Treba je imeti nam- reč vedno pred očmi, da gredo posledice za to večkrat na račun drugega, koristnika cestnega prometa, ali posameznika, ki se čisto slučajno nahaja v bližini. Največ takih primerov se do- godi pred gostilnami ali dru- gimi lokali. Večinoma kmečki vozniki so to, ki po opravljeni vožnji ali delu pustijo živino na cesti. V času, ko je motorni promet na naših cestah že pre- cej razvit in ki mu živina iz stranskih vasi ni navajena, se ob takih priložnostih lahko pri- peti nesreča. Primer temu nam lahko služi dogodek v Trnovski vasi 13. de- cembra t. 1., ko je pred neko gostilno zadružnik Lorbek Fr. iz Sp. Dorčiča pustil vprego dveh mladih konj. Prihajajoči avtobus je ta mlada konja tako prestrašil, da sta zbežala proti cerkvi, kjer sta raztrgala voz. Prisotni so sicer potem pre- prečili nadaljnjo nesrečo, ki bi lahko sledila, da je ni povzročil Lorbek sam, ko je precej vinjen prišel iz gostilne. Sestavil je voz, toda že po kratki poti sta se konja zopet prestrašila, ki ju pijani Lorbek ni več obvla- dal, da je padel pod voz, ki ga je vlekel kakih 40 metrov s seboj. Lorbek je dobil težke telesne poškodbe, konja pa so v sosednji vasi komaj obvla- dali, ker sta bila že čisto po- divjana ter bi lahko povzročila še večjo nesrečo. -r- D Oriži so iMm Iplirsi \m v Ormožu so v okviru Rdeče- ga križa organizirali kuharski tečaj, ki je trajal dva meseca in ki je bil pred kratkim zaklju- čen. Vršil se je v bivSi gostilni Skorčič. 45 tečajnic iz Ormoža, Lešnice, Ključarevec, Huma, Frankovec in drugih okoliških krajev Je prihajalo tudi po dve uri daleč na tečaj. Pridno so se učile ter je tudi zaključek dne 9, decembra dobro uspel. Tega dne so pripravile proslavo ter nanjo povabile starše, sorodni- ke in druge ter jih pogostile z izbranimi jedili. Da se je tečaj vršil in da je tako lepo uspel gre zasluga predvsem organizatorici tov. Skorčičevi ter pomoči, ki jo je nudila ljudska oblast. V nago- voru na proslavi, ki ga je imel tov. Kojc, predsednik MLO Or- mož, je bilo poudarjeno, da se tudi v tem tečaju odraža strem- ljenje ljudske oblasti za vzgojo žena in deklet na podeželju, da bi te postale čim boljše gospo- dinje in državljanke. Zabava, ki se je vršila po za- ključeni proslavi, je privabila veliko število gostov. Dobiček je bil namenjen otrokom ter jim bo tudi izročen ob priliki novo- letne jelke. Gostje pa so po pri- mernih cenah dobili jedačo in pijačo, kar v mnogih primerih še ni slučaj. SKLEPI Glavnega odbora OF na zasedanju 13. decembra 1951 Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je na naseda- nju 13. decembra 1951 po refe- ratih tovarišev Mihe Marinka, sekretarja lOOF, in Viktorja Avblja, člana lOOF, po disku- siji o aktualnih gospodarsko- političnih problemih ter o nalo- gah kmetijskega zadružništva sprejel naslednje sklepe: I. Glavni od!>or Osvobodilne fronte Slovenije ugotavlja pra- vilnost in uspešnost dosedanjih gospodarskih ukrepov, ki imajo namen postopno prenesti vse naše gospodarstvo na rentabil- nostno osnovo in s tem nvesti nov finančni in planski sistem kot pogoj za nadaljnje izvrševa- nje gospodarskih nalog petlet- nega plana in aa ukrepitev obrambne sposobnosti naSe dr- žave. Prehod na novi finančni in planski sistem, ki ga moramo izvajati v pogojih nizke in ne- enakomerne razvitosti produk- tivnih sil in ob velikih potrebah po akumulaciji sredstev za gra- ditev ključnih objektov naše industrializacije ter v pogojih pritiska kominformovskih držav, ki nam narekule okrepitev na- še državne obrambe, poteka kljub težavam brez bistvenih pi^resov in nikakor ne ogroža osnovne življenjske ravni našega prebivalstva. Dejstvo, da se tr- žišče ekonomsko čedalje bolj stabilizira, da cene kmetijske- mu, pa tudi industrijskemu bla- gu padajo, dokazuje, da sta na- še gospodarstvo In naša gospo- darska politika pravilna. Čeprav je reakcija, zlorablja- joč težave prehoda, skušala naš gospodarski ukrep v praksi iz- krivlti in ga množicam po svoje tolmačiti, so organizacije Osvo- bodilne fronte s Partijo na čelu v glavnem povsod uspešno raz- bijale njeno razdiralno delo. K!.hib temu ugotavlja Glavni odbor OF, da nekatere frontne organizacije niso dovolj razu- mele namena in vzročne pove- zanosti posameznih gospodar- skih ukrepov ter zato v boju za zmago pravilnih stališč v vr- stah članstva niso pokazale za- dostne borbene sposobnosti in aktivnosti. Da bi se to stanje izboljšalo je nujno potrebno, da se zlasti to- variši s področja našega polit, in gospodarskega življenja v večji meri posvete pojasnjevanju na- še gospodarske politike in da opozarjajo na medsebojno pove- zanost vseh naši)» gospodarskih ukrepov. Posebno pa naj fron- tovci kritizirajo uravnilovske tendence in tiste lokalpatriot- ske težnje, ki nastajajo zaradi nerazumevanja naših gospodar- skih problemov in zaradi neupo- števanja potreb vse naše druž- be. V zvezi s tem se je treba * vsemi silam} upreti slehernemu poizkusu, da bi se izmaličil naš boj za širšo demokracijo. To maličenje je izraz samovolje in neupoštevanja obveznosti, ki jih ima in jih vsakdo mora imeti do skupnosti: hkrati je to ma- ličenje tudi izraz neupoštevanja tistih zakonskih predpisov, po katerih se mora smotrno in kon- struktivno razvijati naša demo- kratična samouprava. Najodloč- neje se je treba boriti proti vsa- kemu takemu napačnemu poj- movanju demokracije, ki vodi v anarhizem gospodarskega in družbenega življenja in ki hkrati razbija našo gospodarsko enotnost. Nenehoma je treba izpolnje- vati metode v političnem delu, ki naj bodo takšne, da bodo še bolj in širše pritegnile množice v politično življenje in v naše organe družbene in gospodarske uprave. V frontovskih organiza- cijah se Je treba boriti proti brezvsebinskemu formalizmu in utrjevati socialistična načela našega družbenega razvoja. Pri tem se je opirati na konkretne naloge v njihovi medsebojni po- vezanosti. Razvijati jc načelno kritiko, ki zagotavlja razvoj de- mokratičnega socializma kot osnovno orožje naše demokra- cije proti prizadevanju reakcije in malomeščanstva. Pri tem pa Je treba nenehno paziti, da v naše vrste ne bi vdrli malome- ščanski nazori ter da nam tako ne bi zvodenela naša socialistič- na vsebina. Poizkuse naših notranjih na- sprotnikov, da bi zavrli naš so- cialistični razvoj, podpira so- vražna propaganda iz komin- formovskih držav, kakor tudi iz reakcionarnih krogov zahoda. V teh napadih so zlasti aktivni neki vatikanski krogi, ki pod- pirajo reakcionarna prizadeva- nja tu in tam oživljajočega se klerikallzma, ki skuša razvijati svojo sovražno dejavnost med kmečkimi množicami, še poseb- no pri vzgoji mladine. Zlasti med tisto inteligenco, ki v svo- jem delu Se ni dovolj čvrsto zrasla s široko fronto naše so- cialistične graditve, so poedini primeri nasedanja reakcionarni propagandi zahoda o absolutni demokraciji In svobodi. Po ob- segu obilna radijska propagan- da kominformovcev o prodaja- nju Jugoslavije zahodu itd., je pri delovnih množicah deležna vsega prezira. Naloga frontnih odborov Je, da hitreje, temelji- teje in stalno tolmačijo medna- rodno dogajanje In pomembno vlogo Jugoslavije v nJem. Ne dela si nikakršnih iluzij, da bo reakcija popustila v poizkusih, da bi zavirala naš družbeni raz- voj. Pri tem ne gre pozabljati položaja narodnih manjšin, ki se morajo kljub priznanim med- narodnim načelom boriti za ohranitev svoje nacionalne sa- mobitnosti. II. 1. V zvezi z »Navodili CK KPJ« o nadaljnjih poteh sociali- stične preobrazbe vasi ugotavlja Glavni odbor OF, da pogrešamo ofenzivne politične akcije front- nih odborov med članstvom na vasi. Ta akcija bi po eni strani že v kali zatrla vsako sovražno delo reakcije, po drugi strani pa bi z ustvarjanjem pravilne- ga Javnega mnenja podprla iz- vajanje »Navodil CK KPJ«. Zato naj se okrajni odbori OF čimprej sestanejo in naj po te- meljiti razpravi o »Navodilih« — 2 upoštevanjem dane si- tuacije po vaseh — organizirajo dobro pripravljene sestanke z vsemi člani Fronte. 2, Defenzivnost frontovcev na vasi je posledica dosedanjega nezadostnega pojasnjevanja go- spodarskih in političnih ukre- pov pri konsolidaciji svobodne- ga trga, kakor tudi nerazume- vanja politike cen in vloge kmetijskega zadružništva v splošni liniji graditve sociali- stične družbe v naši deželi. Zato so bil! frontovci premalo spo- sobni, da bi hitreje in neje razvijali vse oblike km^] tijškega zadružništva. 3. Frontovci naj posvetijo vso skrb splošnim kmečkim zad|>^^ gam. Kjerkoli so dani pogoji, pa so skoraj povsod dozoreli naj organizirajo in okrepe vsaj po eno panogo skupnega gospo, darjenja. Hkrati je treba ener, gično zatirati špekulacijo, ©b, vezno izterjati davke In ostale obveznosti privatnih kmetov do skupnosti. 4. Neliatere KDZ so pravza- prav zadruge na papirju, ker s« danes ne delajo kot zadruge višjega tipa, pač pa zadružniki gospodarijo individualno in ^ tem izkoriščajo skupnost, saj niti ne plačujejo davkov, niti ne izpolnjujejo obveznih oddaj ter se okoriščajo s prednostmi k| jih KDZ nudi naša ljudska oblast. V vseh teh primerih je treba preiti k energičnemu iz, terjanju vseh zapadlih davkov in obveznosti. Tako bomo zatj. rali špekulacijo na račun skup. nosti. 5. Pomanjkljivo politično delo Fronte na vasi je izkrivilo občo linijo »Navodil« glede načela gospodarnostnega računa v KDZ. Odpor proti uvajanju gospodarnostnega računa v za. drugah hoče izmaličiti duha na- vodil in vodi k razbijanju KDZ, zlasti tam, kjer govore vsi pogoji za rentabilno gospo-l darjenje. Hkrati bo gospodar- nostnl račun pri tistih redkih zadrugah, ki nimajo realnih go- spodarskih perspektiv, razbil iluzije o možnosti, da bi posa- mezni zadružniki živeli na ra- čun skupnosti. 6. Treba je, da Fronta v duhu »NavodU CK KPJ« konkretno podpre delo državnih in za- družnih forumov z aktivnim udejstvovanjem fronto vcev v vseh oblikah kmečkega zadruž- ništva ter da pomaga zadrugam in zadružnim forumom z izbra- nim političnim in strokovnim kadrom. Ta skrb ne sme biti agitacijsko kampanjslui, temveč organizacijsko in akcijsko traj- na. Temu naj se sistematično posvetijo tudi vse sekcije »Klu- ba ljudskih poslancev OF«. - - - • III.- - , V bližnji bodočnosti bodo na- mesto dosedanjih krajevnih ljudskih odborov formirane močne gospodarslto - upravne enote: občinski ljudski odi>orl. Prenašanje odgovornosti z viS- Jih upravnih enot na nižje na- rekuje zlasti tudi potrebo po formiranju močnih političnih forumov. Ti forumi liodo na področju občinskega ljudskega obdoba ne le povezovati delo osnovnih organizacij Fronte, kakor je bilo to pri dosedanjih krajevnih odborih OF, temveč bodo samostojni in neposredno voljeni vodilni politični ort;ani Fronte na območju občine. Za- radi važnosti vloge, ki jo bo imela Fronta na področju bo- dočih občin in pri njihovem for- miranju, je potrebno, da front- ne organizacije izvolijo občinske frontne odbore, kakor hitro pri- de do soglasja glede teritorija občine. Sekcija žena pri Fronti naj postane njen resnični sestavni del. Predloge in probleme o de- lu med ženami naj odbori Fron- te proučujejo in pomagajo tudi (Nadaljevanje na 3. strani) Ivan PotrC: Porazgubili so se po izbi, Jula pa je vstala in se zastrmela v prazno. Vse v izbi je utihnilo, mimo stare Vračkove bajte je šlo pojoče žebranje molitev, je šla enoglasna romarska pesem. Zvečer istega dne je stopila Jula z lučjo v rokah v Izbo in jo postavila na mizo, Leščerba, v kateri je gorelo repično olje in v kateri je pocvrčaval stenj, je razsvetlila tesen prostor v bajti in viničarsko srenjo. Mo- ški in ženske so imeli zaskrblje- ne obraze, Jula je zagrnila okna In prišla k mizi, »Kaj bi zagrinjala!« je zago- drnjal Kejac, »Vsa kajžarska bogatija je na romanju,« »Saj sem pravil, počakali bi,« se je oglasil Filipov ves v dvo- mih. »Znorili so nas,« je zastokal Sirk. Mirova, tista, ki so ji pobili vse domače v rudniku, pa je rekla: »Kaj ve s\'et. kaj se pri nas godi!« »Hm?« se je oglasil Filipov In pokim^l. Viničarski svet je obmolknil Potem se je oglasila prva Jula. Rekla je: »V mesto grem in jim bom povedala!« Ljudje niso vedeli, kaj naj storijo, Kejac je kljubetno vzkliknil: »Vsi pojdimo!« Zastrmel se je v Julo in po- gledal po ljudeh. Neki večer, bila je že pozna jesen, se je ustavil pred grobom c-zanjevskih žrtev moški. Bilje tenke postave, oblečen pa ]e bil kljub jesenskemu hladu v ogu- ljen letenski suknjič. Moški, v katerem je bilo prav lahko spo- znati Vračka, je dolgo stal pred grobom in pred koli, ki so bili tam še od pokolja cezanjevskih žrtev. Na enega izmed kolov se je potem tudi naslonil. Zdaj se je začela sem od mli- na približevati druga postava. Ko je prišla tako blizu, da je zagledala Vračkovo, se je posta- va, bila je prav tako moška, le da je bila oblečena v partizan- sko uniformo, ustavila. Vračko se je zravnal, zamahnil in kre- nil proti Kaj žar ju. Oni v parti- zanski uniformi je stopil in za- klical: »Hej, ali straši?« Vračko se je obrnil, zagledal moškega in se ustavil. Ta je po- spešil korak in že sta si stala moška nasproti. »Vračko!« je zaklical veselo partizan. »O, ti, Kejačev!« je vzkliknil Vračko. »Kaj si doma?« »Doma, ha-ha-ha,. .« udaril je viničarja po plečih in vprašal: »Kaj pa ti, ko kisla repa?« S tem svojim prešernim sme- hom je stopil Kejačev potem pred zbrano srenjo pri Vračko- vih in napravil cel poplah, Ju- la je sedla, ko je zagledala mo- ža, Kejačevi dekleti pa sta za- vpili in padli bratu okoli vratu. Stari Kejac Je zamoljal: »No-no-no!« in segel sinu v roko. Vse je oživelo, otroci so poskakali s peči in zagnali vrišč. Na koncu se je prikazala iz ozadja še ena ženska in obstala pred vojakom. Kejačevemu se je obraz sam od sebe nasmehnil, počasi je razširil roke, a dekle, to mu je planilo v naročje in zajokalo. Zimskega dne, bilo je enkrat decembra, je Stefek gazil sneg oL plotovih in ob hišah ter pi- sal po deskah in po stenah: »Naj živi KPS, Tit^...«,^a naj- češče: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« Pri tem delu, ki ga je opravljal z vso zavzetostjo, se je prestopical, si hukal v prste in si požvižgaval. Včasih, ko je bilo treba napisati tako zavite črke .kakor sta veliki S in J, je pomolel jezik iz ust. Tako je prigazil do Fišarjeve zidanice, napisal po vsej steni parolo, na- to pa pogledal proti Sinkovi do- mačiji. Tam je bila zadnje čase tabla z napisom: KNOO Kaj- žar, a hiša je bila zaprta. Stopil je k plotu nasproti Sinkove do- mačije in začel pisati: »Zemljo tistemu...« Prvi pri Sinkovih ga je zagle- dal pastir. Zaslišal je žvižganje, pogledal iz hleva in opazil Ste- feka. Ko j je stekel čez cesto, se zagledal v črke in potisnil roke v žep. Crkoval je napis, a ni nikamor pričrkoval. »Kaj to pišeš?« je vprašal prepirljivo. Ali šolar je pisal, ne da bi se ozrl, kakor da pastirja ne bi opazil, kakor da ga sploh ne bi slišal, »Slišiš?« je pastir jezno zateg- nil. Ali Stefek se tudi zdaj ni ozrl. Pisal je in čez čas rekel: »Preberi!« Zdaj so tudi drugi v hiši pri Sinku zagledali Vračkovega šo- larja in pastirja. Šinkovca je pogledala enkrat, dvakrat skozi okno, prebrala napis na Fišar- jevi zidanici in zastokala: »Glejte, glejte, po našem plo- tu paca!« je zajavkala. »Grunte bodo jemali!« Sinko je potegnil ženo od okna in zagrnil. ■»Kaj te briga!« je zarežal. »Kaj se to nas tiče!« Kmetica se je sesedla na stol, dvignila roke in si od jeze za- grebla obraz v dlani. Stefek je risal, ali pastir ga je gledal vedno bolj izpod obrvi, »To je naš plot, a?« ga je vprašal. »Vaš?« Je vprašal Stefek in se nasmehnil. »Naš naš! Ali si slišal?« »Kako — vaš? Sinkov je, Sinkov! Tvoj gotovo ni!« »Ali jaz sem Sinkov,« je od- govoril pastir. »Sinkov, ha?« Stefek se je za- smejal. »Sinkov si, Sinkov hla- pec, da!« Hlapček se je sklonil, stisnil pesti in se zagnal v Stefeka, Ali ta se je obrnil in i>omolil proti pastirju čopič. Na pastirjevem obrazu, po nosu in po licih se je pokazala velika rdeča packa, ali še ta trenutek je zletel po snegu čopič, obenem z njim je obležal v snegu lonec z barvo. Dečka sta se spopadla. Za valjala sta se po snegu in pastir je sikal skozi zobe: »Kradljivec viničarski!« Stefek je stiskal ustnice in molčal. Sopel je in se rval. Sinkovičin obraz se je znova pokazal na oknu. Spreletavala sta ga veselje in jeza, kakor je pastirja spemljala sreča in smola. Znenada je ženska dvig- nila roke in za vpil a. Stefek je zajahal pastirja, ko s kleščami se ga je oklenil okoH zapestij, »Nehaj! Kaj sem ti storil?! Nehaj!« je sikal. Pastir se je izvijal, mahal okoli sebe in jel besneti. Sun- koma je dvigal glavo in se na' tezal, da bi ugriznil nasprotnika za zapestja, »Hlapec! Sinkov hlapec!« j*^ zasikal Stefek, obraz pa mu j® šel na jok. Sinko je šel na dvorišče, pO' klical psa in ga odvezal. Poteg- nil se je za hišni ogal in začel izza plota ščuvati: »Sultan! Ks, ks!« Pes je skočil čez cesto in s« zagnal na živo klopko v snegu- Šinkovca za oknom se j" oprijela za križe. Roke, obraz, vse na njej se je skrčilo. Krik je vzdamil deklo v ku- hinji, Pogledala je skozi vrata- se koj znašla in segla za vrat^ po bič. Ali znenada, ko da bi se iz zemlje dvignil, Je stal pr®" njo Sinko in zastavil pot. »Kam?« je vprašal in povesil pogled. Ali dekla se mu je iztrgala- planila iz hrama in zagazila / sneg. Obrnila je bičevnik oplazila psa, »Marš, psota!« je zavpila. Pes je zacvilil in stekel ^^ dvorišče. Pastir se je skobacal iz ptu), 21. dcccmbra 1951 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 liaf piSe o ptuiski holnisnici pripndn'k J/l? v službi J.^ sem tekom let Se večkrat menjal kraj službo- vanja- 2al sem bil fpsto prisi- ljen v teku teh let Iskati pomoč y raznih bolnišnicah v raznih jtrajih naših republik.. Res je, da ob nobeni taki priliki nisem bil bolniškemu osebju in zdrav- nikom v nepotrebno nadlego, j^er nikdar nisem od njih za- jiteval posebne *krbi in posebne nege. Povsod pa sem imel pri- liko opazovati odnos zdravnl- jjov in bolni.ikega osebja do bolnikov, prav tako pa tudi njihovo skrb za higieno in osta- le predpogoje ža njihovo čim- prejšnje oknn^anje. pred določenim čaaom sem bil premeščen v Ptuj. Z-irndi nujne opcracije slepiča scjii sc z&tekcl po pomot v tnUniJin-o bolnišnico in lahko tid;m, rta doslej v nobeni bolnišnici nisem naletel na tako lep po- stopek r bolniki, na postrežbo brež vsakih pripomb s ctrani bolniških sester, na tako skrbno nego zdravnikov, »kratka na tako človeški In človekoljubni odnos, kakor v ptujski bolniš- nici. Omeniti je treba posebej od- no« zdravnika-prlmarija do vsa- kega posameznega bolnika in njegovo skrb zanj ter visoko st na utrditev discipline. Zato naj vsaka frontna organi- zacija izdela finančno gospodar- ski proračun za leto 1952. Na sedanjih občnih zborih Iz- voljeni novi odbori organizacij Fronte se bodo z izrv^ajanjem na- štetih nalog najbolj uspešno uveljavili, nadrejeni odbori pa so jim pri tem dolžni nuditi vso potrebno pomoč. Vsem prirediteljem veselic Okrajni l.fudskl odbor v Ptuju je na svojem rednem zasedanju dne 23. okt. t. 1. fprejel uredbo o plačevanju prispevka od jnv- n'.h vcRelic, ki jih prirej=»-o mno- žične organizacije, go.<^l:nski obrati (državnega, /.adružncofl in privatnega pektorja) in ostali. Od plačevanja prispevka ?fo izvzete interne zabavne prire- ditve, ki jih prirejajo delovni kolektivi državnih podjetij, ustanov in kmečkih d^lovnih zadrug. Prispevki se plačujejo v viSini od 1000 do 3000 din od vsake veselične prireditve in sicer po sledeči lestvici: a) od V0!?elic z do" 200 obisko- valci 1000 din, b) od vcselic 2 200 do 400 obiskovalci 2000 din, c) od veselic z nad 400 obisko- valci 3000 din. Za sezonske plesne prireditve v gostinskih obratih s stalno godbo so določeni pavšalni zne- ski: a) za plesne prireditve z vstop- nino 300 din od večera, b) ra plesne prireditve brez vstopni- ne 2C0 din od večera. Prispevke je treba nakazati Okrajnemu odboru Ljudske pro- .s na plotu, si obrisal solze z fokavom in ga dokončal. Malo je postal, ko da bi premišljeval JJ napisal: »Proč z bogatci!« JJ^sto je odgazil. Oziral se je P^^oti Sinkovi domačiji in sikal! »Hlapec. Sinkov hlapec!* Ta je zijal ta čas z gumna za a na svetlo si ni upal, Naslanjal se z brado na gredo ^ 2 jezo in žalostjo zrl za vini- '^srjevim otrokom. XIII. , Hudič se je začel za Vračka ^ na tešče. Razmetal je krmo, kravo in med oba vola, ta- Pretegnjena, da sta Imela ce- ^^ jarke med rebri, potem pa se je obrnil, da bi povedal ženi, kakšnih misli je zaradi sena. Z zelenim so bili pri bajti že od novega leta sem na koncu, da se je Vračkovo čelo nabralo v eno samo skrb, ko se je obrnil proti ženi, Prepričan je bil, da je ona prestopila prag. Črnika- sto laslšče, zlepljeno v spanju od potu, se mu je potegnilo do obrvi, ki so to jutro kar štrlele. Izpod njih je u.strclil iz globokih oči proti hlevskemu pragu, je- zen že v naprej na vse, a tudi nase, ker se bo zadri na ženo, za katero je vedel, da ni pri vsej stvari nič kriva in da ne more nič pomagati. Ali klobuka, ki mu je ob takih nataknjenih pri- likah zlezel na oči, tega klobuka in nasršenih obrvi nI zagledala Jula, pač pa Ritonja, .Sinkov vi- ničar iz Rinčetovih klancev. Vračko se je obrnil, a ko je za- gledal namesto ženine kikleRi- tonjine svetle in stisnjene .škor- nje, blatne po petah in nad sto- pali, ga je kar zelepnilo. Usta .^o se odprla, z roko pa je potegnil po kravjem hrbtišču. »Krma, krma,, je zajadikoval. ko je prišel k sapi. »Vse skrbi krma,« je odgovo- ril Ritonja. Vračko je spreletel z očmi po kurji gredi nad Ritonjevo gla- vo, da bi se ognil srečanja zvi- ničarjevim pogledom, ali zne- nada so se mu roke same od sebe stegnile po grabljah, kakor mu je samo od gebe pogrknilo v grlu. »Do paše bo še dolga,« je vzdihnll. »A ti si pomagaj .sam, če si more5,« je rekel Ritonja. »Malo še, in vse bo na glavi, A kdo bo delal, če bo vse gospodarilo, na to nihče ne pomisli!« Vračko je bil ko na trnju. Po kaj je le prišel, je Jel razmiš- ljati, in vodno bolj ga Je imelo, da bi se spri z nJim in ga vrgel izpod strehe, Jel je popravljati steljo, najprej pod kravo in pod teletom, k\ jima je debelo na- .«?tlal, nato še pod juncema, po- časi kar se je najbolj dalo, da bi se izognil pogleda z Ritonjo. Nekaj ga je prlne-slo, to je bilo xa Vračka kakor na dlani, a kaj, to mu ni padlo na pamet. Zacvilila $o vežna vrata, po podseku so .«;e zasliSali koraki, bili so Julini, in na pragu se je pokazala žena, Ritonja se je po- tegnil v hlev, da je mogla žen- .«;ka mimo. In voščil dobro jutro. Zamomljala je in stopila mi- mo. malce presenečena, vendar z obrazom, ki je razodeval, da ima o Ritonji svoje mnenje. Črte na njenem obrazu so po- stale trde in negibne in v.se ne- kam podolgasto zapotegnjcne. Segla je po stolec, ga postavila pod kravo, sedla in začela nate- govati zizeke, ki so vsaksebi štrleli Iz napetega vimena. Na- stala je tišina, slišali so se samo curki mleka, ki so zveneče udarjali ob prazno dojačo. Zne- nana pa je ženska prenehala z molžo; pripela je rep med ko- lena in posodo in se ozrla v kot, kakor da bi stala možka tam, čeprav nI bilo v kotu ni- kogar, in vprašala: »Kaj, ali se je kaj zgodilo?« Nihče ji ni odgovoril. Zavila je vrat še bolj in obstala s po- gledom na možu. Vračko se je prestopil in začel še nekaj brskati po steljl, Ritonja pa je odvrgel čik in stopil nanj. To je napravil naglo kakor pastir, ki so ga zalotili v hlevu s čikom v ustih. »Ah, nič,« je rekel nato, »zve- čer bo v šoli, no ona reč zaradi zadruge,.. Kaj hočemo, v za- drugo bomo Sil.« Ozrl se je po Vračku, ali ta je kar naprej bezal po steljl, in znova so zapeli curki mleka po dojačL »Naši po Kajžarju nekaj go- vorijo, da bi tudi jaz —« Hotel je na hitro povedati nekaj do konca, a je na sredi prenehal. Kajti komaj se je pokazalo, da bo povedal kaj mu leži na srcu zaradi česar je prišel, je ženska prenehala z molžo In prisluhni- la ,., Počakala je z nategnjenim zizekom v roki, ali Ritonja je obmolknil. »Kaj, v zadrugo bi rad?« je vprašala in se zazrla v moža, nato pa pogledala Ritonjo. »Naj- bolje bi bilo, če bi te za pred- sednika Izbrali,« je pristavila z jezo In posmehom. Celo njeno obličje, grozeče oči In stisnjene ozke ustnice, vse je terjalo od Stefa, naj ne posluša več Rltonje, in naj mu že en- krat pove, kar mu je treba po- vedati — če ne, bo opravila z njim sama. To je bila zdaj Jula in z Ritonjo se je utegnilo sla- bo končati. Vračko je napravil vsakdanji obraz in vprašal: »A, v odbor bi rad?« 2enska na stolcu je potegnila glavo med ramena in začela na glas momljati,.. To je pomeni- lo, da je zvedela zadosti, da ima o vsej tej reči svojo pamet,.. Vračko se je potegnil skozi vra- ta. Na podseku pred hlevom se je ustavil in zajel z odprtimi usti meglo, ki je z jutrom legala na kočo in na drevje. Za njim je prilezel Ritonja. Oba sta do- bro vedela, 'da v hlevu, kjer je bila Jula, ne bi končala pomen- ka. »Odbor?« je vzdihnll Vračko, ko da ne bi vedel, kaj naj stori. »V odbor bi rad?« Kislo se je nasmehnil In pretrgano nada- ljeval: »Saj, saj, ko pa ni to sa- mo moja stvar... Tam, v šoli bodo zvečer vsi... Vsi bodo prišli... Vsak bo povedal svo- je...« A ko ga je postrani pogledo- val in se tako izgovarjal pred Ritonjo zaradi ljudske oblasti, se je vedno bolj obllčll pred njim Rltonjin obraz s pristri- ženimi brčlcaml, vedno bolj se mu je zalezalo v pamet, da si je ta Ritonja prlstrlgoval brke po Hitlerju. Ženska je pomolzla nenavad- no hitro. Ko je prišla mimo, z dojačo v desni, je Vračko pre- nehal z Izgovarjanjem. Ali Jula na podsek, kjer sta stala moška, ni pogledala, Ritonja je odšel, Vračko pa je moral v kuhinjo, moral se je pogovoriti z Julo. Našel jo je pred kaminom. Dvigala je plskre In jih potiskala v peč. Delala se je, kakor da ga ne vidi, kakor da ga noče videti. »Zvrgll ga bomo, pa bo,« je rekel Vračko. »Kdo ga bo zvrgel?« je vpra- šala Jula. »Zvrgll, zvrgll,,,« Ponovila je nekajkrat besedo, znenada pa se je zasmejala. Ve- selo in na glas je vzkliknila: »Ti ga boš zvrgel, kaj?« Za Vračkovih hrbtom se je pokazal Stefek. Bil je obvezan In na nogo je šantal. »Na otroke bi mislil,« je rekla Jula in pokazala na otroka, »Pse ti naganjajo nanje.« (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 21. decembra 1951 INavodilo o zadružnih skladih za obnov o gozdov Pred kratkim je bilo objav- ljeno navodilo predsednika Sve- ta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo o zadružnih skladih za obnovo gozdov. Ker so ti skladj v našem gospodarstvu nekaj novega in ker je v tem pogledu na podeželju med za- interesiranimi gozdnimi posest- niki precej nejasnosti, objavlja- mo navodilo po pobudi Pover- Jeništva za kmetijstvo in go- zdarstvo OLO Ptuj v celoti. A. USTANOVITEV IN POMEN SKLADA. 1. Pri vsaki splošni kmetijski zadrugi in kmečki delovni za- drugi se ustanovi sklad za ob- novo gozdov z veljavnostjo od 21. avgusta 1951. S sredstvi zadružnega sklada za obnovo gozdov gospodari za- druga tako, da z vsakoletnimi dohodki sklada krije vsakoletne Izdatke za tista dela v zvezi z obnovo, nego, varstvom in ure- ditvijo gozdov, ki so določena po planu zadruge, potrjenem od gozdarskega organa pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Morebitni presežek sklada se s koncem leta prenese na pri- hodnje leto. Morebitni primanjkljaj se pla- ča skladu iz okrajnega ali re- publiškega sklada za obnovo gozdov, če so bila z dovoljenjem gozdarskega organa okrajnega (mestnega) ljudskega odbora iz- vršena taka obnovitvena, gojit- vena, varstvena ali ureditvena dela, ki po planu niso bila pred- videna ali če so bili stroški za obnovitvena, gojitvena, varst- vena ali ureditvena dela večji kot so bili po planu predvideni, zadružni sklad pa nima dovolj lastnih sredstev za kritje takih večjih stroškov. Sredstva vsakega zadružnega sklada za obnovo gozdov so na- ložena na posebnem bančnem računu pri pristojni podružnic: Narodne banke FLRJ. B. VPLAČEVANJE V SKLAD 2. V zadružni sklad za obnove gozdov se plača 80 odst. cene lesa na panju (gozdna taksa) kakor je predpisana s cenikon ministra za finance LRS v Vest- niku organov za cene št. 18 : dne 15. septembra 1. 1951. Navedeni del cene lesa nj panju se plača od vsakega od- danega lesa. Izvzemajo se pri- meri, če zasebnik zaradi potrel po drugem lesu odda svoj le v zamenjavo v enaki vrednost ali pa če ga podari v javne na mene (gradnje zadružnih, gasil Bkih domov itd.). Določeni del cene lesa na pa nju se plača v sklad za obnov* gozdov za isti les le enkrat. Ko les se šteje les gozdnega drevjj najsi je bilo posekano v gozdi ali izven njega. 3. Zasebni lastnik gozda plač določeni del cene lesa na panj" za les, ki ga je oddal, tisti sploš ni kmetijski zadrugi, v kater območju je oddani les poseka! Kmečke delovne zadruge pla čajo določeni del cene lesa na pa nju od lesa iz svojih gozdov svoj sklad za obnovo gozdov. 4. Zneski iz 2. točke se vpla čujejo v zadružni sklad za ob novo gozdov takole: a) a les, ki ga zadruga odd sama, plača zadruga ustrezi znesek v svoj sklad neposredno po vnovčenju; b) za zasebni les iz obvezne oddaje ali iz zasebne proste pro- daje, če ta les prevzamejo za- druge, se plača ustrezni del ce- ne lesa na panju v zadružni sklad za obnovo gozdov tako, da zadruga pri izplačilu kupni- ne za tak les od te kupnine od- bije ta znesek in ga vplača v svoj sklad, prodajalca pa o tem odbitku obvesti; C) če kupijo les iz točke b) dr- žavna podjetja ali zavodi, odbi- jejo od kupnine ustrezne od- stotke cene lesa na panju in jih vplačajo v zadružni sklad za obnovo gozdov na ustrezni bančni račun, hkrati pa o tem obvestijo prizadetega prodajal- ca, kakor tudi zadruge; č) 80''/o cene lesa na panju od lesa, ki ga plača lastnik, posest- nik ali upavritelj zasebnega gozda zasebniku, plača prodaja- lec (lastnik, posestnik ali upra- vitelj zasebnega gozda) zadrugi, ta pa vplača ta znesek na banč- ni račun svojega sklada za ob- novo gozdov. Plačila PO gornjih točkah mo- rajo biti izvršena v 15 dneh, ra- čunajoč od dneva odda je. lesa. O zneskih, vplačanih v sklad zadruge za obnovo gozdov, ob- vesti zadruga pristojni izvršilni odbor okrajnega ljudskega od- bora s posebnim poročilom. To poročilo mora vsebovati tudi podatke o lastnikih, vrstah in količinah lesa, od katerega izvi- rajo ti zneski. C. ODVAJANJE PRISPEVKOV OKRAJNEMU IN REPUBLI- ŠKEMU SKLADU 5. Podružnica Narodne banke FLRJ razdeli prejeta sredstva zadružnega sklada za obnovo gozdov pristojnemu okrajnemu in republiškemu skladu vsakih 15 dni, in to v višini prispev- kov, ki so predpisani v odredbi o razdelitvi zneskov od prejete gozdne takse v zadružne sklade za obnovo gozdov (Uradni list LRS številka 35-166-51). C. NADZOR NAD PLAČEVA- NJEM V SKLAD 6. Logarsko osebje, ki vodi evidenco o izdanih sečnih dovo- ljenjih v svojem okolišu, mora po izvršeni premeri in žigosanju lesa, posekanega na podlagi seč- nih dovoljenj, sproti obveščati pristojne zadruge in organa za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. 7. Organi, ki so pristojni za izdajanje spremnic za prevoz lesa, smejo izdati spremnico še- le potem, ko so ugotovili, da je za tisti les predpisani del cene lesa na panju plačan v zadruž- ni sklad. • D. UPORABA SKLADA 8. Sredstva zadružnega sklada za obnovo gozdov se smejo upo- rabiti le za obnovo, nego, var- stvo in ureditev nedržavnih gozdov, ki ležijo v območju za- druge, in to po načrtih odobre- nih po pristojnem državnem or- ganu, oziroma predlogih za ta dela. Med obnovo gozdov se štejejo dela, ki imajo za namen vzpo- staviti ali dvigniti rodovitnost gozdnih tal, vzpostaviti trajnost gozdne proizvodnje ali zagoto- viti obstoj in gojitev gozda (po- r gozdovanje, setev, melioracije, c napravljanje drevesnic itd.). I Z nego gozdov se razumejo i gozdno-kultuma in gozdno- \ tehnična dela (čiščenje, treblje- i nje, redčenje itd.), ki jim je na- i men zvišati gozdni prirastek ali ' odvrniti zmanjšanje tega pri- i rastka ali vobče preprečiti upa- < danje gozdne proizvodnje, ' Z varstvom gozdov se razu- ' mejo dela zaradi odvračanja ali I preprečenja oziroma gašenja ^ gozdnih požarov, odvračanja ali ^ zatiranja škodljivega mrčesa ali nalezljivih bolezni na gozdnem ' drevju, ' Z ureditvijo gozdov se razu- ! mejo dela, ki zagotovijo tak na- ' čin gospodarjenja, da se doseže ^ postavljeni gosppdarski smoter, predvsem pa trajnost gozdne ' proizvodnje. 9, V zvezi z deli iz prednje točke se lahko iz zadružnega sklada za obnovo gozdov izpla- čujejo sredstva zlasti za nasled- nje: a) za nabavljanj6 gozdnega semenja in sadik; b) ustanavljanje in vzdrževa- nje gozdnih drevesnic; c) ugotavljanje objektov za pogozdovanje ali izločanje po- vršin zaradi pomlajanja ter iz- ' mere in kartiranja teh objek- tov; č) vzdrževalna dela manjšega obsega ter gozdno-kulturna de- la na hudourniških območjih; d) pogozdovanje rednih in iz- rednih sečišč, kjer naravno po- mlajanje ni mogoče; e) pogozdovanje in meliora- cije gozdnih kraških površin; f) označevanje po mrčesu na- padenega drevja, delo pri podi- ranju in odstranjevanju okuže- nega drevja ter nabava ustrez- nih sredstev za zatiranje bolez- ni oziroma škodljivega mrčesa; g) gradnja naprav in nabav- ljanje sredstev za odvračanje gozdnih požarov; h) vzdrževanje gozdnih poti in cest v nedržavnih gozdovih; i) nagrade za uspešno Izve- dena gozdno-kultuma dela, ka- tera pa ne smejo preseči 5®/o iz- datkov, predvidenih za ta dela. E. NACIN IZPLAČILA 10. Pristojni denarni zavod iz- plačuje denarna sredstva iz za- družnega sklada za obnovo goz- dov, praviloma po izvršenih de- lih. Izplačilo za dela manjšega obsega predlaga pristojna za- druga, ki pa mora pri tem pred- ložiti potrebne dokumente, iz katerih je razvidno, da so dela, za katera se plačilo zahteva, bila izvršena v resnici in v po- trebnem obsegu in ob primer- nih cenah. Dokumente za Izplačilo de- narnih sredstev iz zadružnega sklada za obnovo gozdov potr- jujeta okolišni logar in krajev- ni ljudski odbor. Dela, ki se plačujejo iz za- družnega sklada za obnovo goz- dov, strokovno nadzira okolišni logar oziroma okrajni gozdar. F. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE 11. Glede postranskih gozdnih proizvodov se izvrševanje ured- be o ustanovitvi skladov za ob- novo gozdov začasno odloži. 12. To navodilo velja od dne- va objave v Uradnem listu LRS, 100.000 din je zadel Tov, Mihael Zadravec iz Gor- nje Radgone je zadel na srečko državne loterije FLRJ št. 282.682 premijo za din 100.000.—. Ob izplačilu premije je bil navzoč tudi naš posebni dopisnik, ki je imel s tov. Zadravcem kratek razgovor in je med drugim od njega izvedel sledeče: Na srečke igra šele dva meseca, pravi pa, da ne misli odnehati! Sreča se mu je torej res kmalu nasmeh- nila. Zelo je zadovoljen, kdo bi pa tudi ne bil — sto jurjev res ni malo. Popravil si bo hišo in še za marsikaj mu bo ostalo. Veseli se novega sistema igra- nja, kateri je uveden s tem mesecem in po katerem bo za- dela vsaka četrta srečka. Do- bitkov bo pa enkrat več. Igra- nje mu je res že prešlo v kri Ko sem mu pred odhodom stisnil roko in dejal, da bi tudi jaz igral kot on, če bi dooil, mi je rekel: »Kot ne moreš brez pluga orati, tako ne moreš brez srečke dobiti!« Poskusi in ne odnehaj! -bor. ★ Ustanavlja se društvo strokovnih gojiteljev malih živali Preteklo nedeljo, dne 16, t. 1., se je vršil v Ptuju v gostilni »Dravska klet« (Štefan Globov- čan), Dravska ul, 2, sestanek, katerega se je udeležilo lepo število rejcev. Ker si je društvo zadalo nalogo oživeti rejo vseh panog malega gospodarstva, va- bimo vse gojitelje in ljubitelje malih živali, da se udeležijo še našega drugega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23, dec, t. 1,, ob 9, uri v istih prostorih (»Dravska klet«, Dravska ul, 2), Pripravljalni odbor. Zadnje dni pred občnim zbo- rom ŠD Aluminija je bilo pre- cej živahno. Vodile so se dis- kusije o sestavi novega odbora in o volitvah najboljšega mla- dinca fizkulturnika in nogome- taša v letu 1951. Na večer občnega zbora so se sestali vsi prijatelji, člani in simpatizerji ŠD Aluminija, Ob določenem času je tov. predsed- nik ing. Franc Šnajder otvoril občni zbor ter pozdravil vse delegate množičnih organizacij. Na žalost je bilo ugotovljeno, da Oblastni nogometni odbor v Mariboru ni poslal svojega de- legata, čeprav je bil o tem pra- vočasno obveščen. Tov, ing. Franc Šnajder se je za uspešno delo zahvalil vsem odbornikom ter posebno naglasil požrtvo- valnost prvega moštva v letu 1951, ki je v kratkem času uspe- šno tekmovalo za oblastno pr- venstvo ter si priborilo prvo mesto za vstop v II. slovensko nogometno ligo. Toda z izgub- ljeno nogometno tekmo v Mur- ski Soboti se ne sme njihove dobre volje uničiti, kar jim naj bo v vzpodbudo za prihodnje leto. Po poročilih referentov sekcij je bilo ugotovljeno, da se posamezni refetenti niso v zadostni meri zavedali svojih funkcij, katere so sprejeli. Raz- vidno je bilo, da je bila naj- bolj aktivna nogometna sekcija, katera je odigrala 25 prijatelj- skih in prvenstvenih tekem, od katerih so končale 17 v svojo korist, 6 je bilo izgubljenih in 2 neodločeni tekmi z razliko golov 91:35 v korist ŠD Alumi- nija, Naloge in obveze, katere so si zadali za prihodnje leto so velike in to: izboljšati nog^J metno igrišče, zgraditi tekali' šče, prostor za odbojko in te- nis. Posvetilo se bo več pažnj^ in podpore neaktivnim sekci, jam. Razumljivo je glede ne- aktivnosti lahkoatletske sekcl- je, ki nima primernih prosto- rov za treniranje in to bo uspe, lo premostiti v tem letu z do- graditvijo fizkulturnega stadio- na SD Aluminija Stmišče, Po živahni diskusiji, kakšen naj bi bil kandidat za najbolj, šega mladinca in nogometaša, je bil soglasno sprejet predlog' da mora dober mladinec biti dober delavec ali učenec in fiz. kulturnik. Tako so za leto 195i izvolili - najboljšega mladinca fizkulturnika tov. Armanda Ku- reta in za najboljšega mladinca nogometaša tov. Petra Gegiča. Razdeljenih je bilo več nagrad in to: tov. ing. Stanetu Tonejcu, Marjanu Berliču, Vladu Han- zelu s plaketami. Z denarno na- grado pa tov. Stojan Peroševič in Štefan Dončec. Pohvaljeni so bili učenci v gospodarstvu, ki so se udejstvovali v tekmoval nju na čast 10. obletnice JA in za udarniško delo na fizkultur« nem stadionu. Za častnega predsednika ŠD Aluminija je bil soglasno izvo- ljen član CK KPJ in minister tov, Franc Leskošek. Ob zaključku občnega zbora so bile prečitane resolucije, ki so jih poslali Fizkulturni zvezi Slovenije, Nogometni zvezi Slo- venije in Oblastnemu poverje- ništvu Maribor. Letošnje vreme dopušča uničevanje plevela v oziminali Ing. Zoreč Egon Škodo, ki Jo trpijo naša kme- tijska gospodarstva vsako leto zaradi plevela, ki jemlje hrano, prostor, zrak ter sonce žitu, gre v težke milijone. Dokazano je, da so žetve zaradi plevela tudi za do 20 odstotkov slabše, kakor bi lahko bile. Plevel se širi hitreje in trdo- vratne je kakor druge rastline. Ena sama plevelova rastlina ro- di 12 do 200 tisoč semen. Zara- di te ogromne razmnoževalne sposobnosti plevela, postaja nje- govo uničevanje vedno težav- nejše, zaradi tega pa tudi vedno kočij i ve j še in važnejše. Uničevanje plevela v žitih, predvsem tistega, ki se širi s se- meni, je razmeroma lahko, če se tega lotimo v pravem trenutku. Plevel je treba zatreti takrat, ko je naslabotnejši in ko ima najmanjšo odporno silo, to je v najnežnejši mladosti, ko je rast- lina še mlada in nežna. Takart je pravi trenutek, da ga zatremo. Ko žito toliko že poraste, da njiva ozeleni, izcimi že tudi ve- čina ozimnega plevela. Ne bo odveč našteti nekaj plevelov, ki sklijejo že v jeseni ali zgodnji pomladi. Ti so: Dolgoresnata šopulja (posebno oziminam škodljiv plevel); če je žito red- ko, se ta plevel tako razbohoti, da zaduši žito do poslednje bil- ke. To se zgodi posebno v de- ževni jeseni in če je tudi po- mlad mokra. Kokolj, plešec. plavica, plaze- či kreč, mačeha, slez, mak, gra- šica in druge so nevaren žitni plevel. Pomladanski žitni plevel: Div- ja repica, gorčica, divja kame- lica, mrtva kopriva, in druge. Zatiranje Plevel lahko zatremo v jeseni 4 do 6 tednov po setvi, ko opa- zimo da je plevela dovolj, z ap- nenim dušikom, ki ga v koli- čini 800 do 1000 kg na 1 oral po- trosimo »na glavo«, 2ito pa ob tej priliki ne sme biti niti malo rosno. Ko apneni dušik pade na plevel in na vlažno zemljo, se po dotiku z vlago začne pre- snavljati v cianamidno otopino. Pri tem se sprosti apno, ki je v nastajanju zelo jedko. Nastaja- joča cianamidna otopina uniči plevel, mrčes in glivice, katerih se dotika. Ce se plevel pojavi v veliki množini že v jeseni, ga na opisan način lahko radikalno zatremo. Ce pa se pojavi šele spomladi, ga v oziminah zati- ramo prav tako kakor v Jeseni (seveda, ko so rastline suhe). Ap- neni dušik žitu zaradi voščene prevleke ne škoduje, štirinajzst dni potem pa to itak začne buj- no rasti ter kmalu zadtiši ple- vel, kolikor ga je ostalo, Ce zatiramo plevel v ozimi- nah z apnenim dušikom ne smemo sejati pregosto, ker je apneni dušik močna dušična hrana, ki povzroča, da se žiteo bujno razvije. Ce sejemo prego- sto, obstoja nevarnost, da bo v mokrem letu poleglo. Zobe bodo ohranili do smrti Na letošnji zdravstveni raz- stavi v Londonu Je bila prika- zana pasta, ki sta jo iznašla ne- ki profesor in neki študent iz Indije, Ta pasta brez vsakih bolečin izčisti pokvarjeno mesto v zobu v treh ali štirih dneh ter zato ni potrebno nobeno vr- tanje. Se večji uspeh pa Je dosegel neki kanadski zdravnik, ki je trdil, da bo ta pasta skoraj po- stala nepotrebna, ker da je on iznašel pasto, ki je sestavljena iz istih snovi kakor človeški zobje in ki ima to posebnost, da istočasno ubija vse klice. To- rej bo potrebno le zamašiti po- kvarjene dele zob s to pasto in zobje bodo zopet »kot novi«. V Ameriki sedaj preizkušajo sodijev fluorid, ki učvrščuje zobno sklenino in jo varuje pred poškodbami. Pri otrocih je dalo to lepe uspehe. Današ- nje zobozdravstvo si je posta- vilo nalogo zobe predvsem zdraviti, za tem popravljati in le še v skrajnem slučaju izdi- rati. Zavarovalnice v Burmi ne sprejemajo zavaroval- nih ponudb ulanov vlade Zavarovalnice v Burmi ne sprejemajo zavarovalnih po- ■ nudb, ki jih stavijo člani vlade, ker je riziko atentatov nanje : prevelik in ker se jim ne iz- I plača zavarovati ljudi, katere I lahko v nekaj tednih nekdo ■ ubije. Po tem ni težko sklepati, • kakšno je približno stanje v tej državi. Rezultati žrebanja obveznic Prvega ljudskega posojila 15. decembra 1951 Amortizirano din 374,510.000 Dobitki din 95,291.000. I, Amortizirane obveznice Amortizirane so vse obvezni- e ki imajo niže navedene šte- vilke v vseh serijah: 9, 26, ;l. 32, 35, 39. 83, 89, 92, 137, 142, 51, 153. 162, 175, 176, 206, 211, 130, 237, 243, 245, 262, 265, 281, 197, 299, 307, 313. 321, 323, 324, 137, 361, 365, 366, 370, 382, 389, 198, 407. 423, 430, 454, 456, 457, m, 494, 499, 502, 511, 514, 521, i22, 523, 524, 532. 534, 536, 562, )82, 588, 590, 608, 612, 614, 615, >44, 656. 659, 666, 688, 729, 762, r71, 773, 781, 794, 802, 804, 817, !33, 837, 842, 852, 854, 881. 887, 106, 924, 931, 935, 937, 947, 950, 152, 958. 999, 1000. II. Izžrebani dobitki Dobitek od 100.000 din je do- jila obveznica št. 389, serija 734. »tiri dobitke po 50,000 din so iobile obveznice štev, 950 teh lerij 292, 2549, 2672, 2881. 168 dobitkov po 5000 din so iobile obveznice štev. 454 spo- la j navedenih serij: 15, 28, 36, 37, 51, 58, 89, 94, 118, 130, 136, 144, 189, 264, 277, 283, 306, 311, 379, 383, 400, 408, 127, 439, 449. 455, 477, 494, 504, 509, 579. 584, 590, 607, 620, 658, 579. 691, 756, 785, 799, 818, 869, B87, 906, 907, 1014, 1019, 1051, 1090, 1099, 1124, 1157, 1188, 1194, 1268, 1300. 1353, 1375, 1425, 1437, 1497, 1502, 1508, 1516, 1523, 1526, 1541, 1567, 1661, 1664, 1686, 1699, 1702. 1712, 1715, 1722, 1749, 1796, 1831, 1825, 1862, 1870, 1881, 1917, 2003, 2019, 2023, 2100, 2114, 2149, 2201, 2209. 2220, 2277. 2305, 2312, 2325, 2348, 2351, 2387, 2427, 2461, 2476, 2491, 2493, 2504, 2533, 2583, 2588. 2590, 2605, 2625, 2627, 2641, 2692, 2694, 2725, 2739, 2741, 2762, 2789, 2829, 2838, 2842, 2855, 2859, 2900, 2917. 2954, 3008, 3009, 3036, 3045, 3046, 3065, 3089, 3133, 3173, 3195, 3208, 3219, 3224, 3236, 3268, 3280. 3309, 3314, 3356, 3360, 3415, 3451, 3466, 3478, 3480, 3486, 3501, 3517, 3530, 3541, 3758, 3816, 3823, 3853, 3857. 3873, 3884, 3906, 667 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice štev, 935 spo- daj navedenih serij 2, 3, 4, 18, 19, 25, 27, 29, 30, 32, 37, 40, 41. 68, 74, 80, 90, 97, 100, 108, 111, 113, 126, 127, 128, 129, 130, 136, 142, 147, 156- 164, 165, 169, 181, 186, 192, 210, 211, 226, C30, 233, 243. 244, 246, 248, 258, 277, 280, 288, 290, 302, 304, 307, 309, 316, 317, 321, 325. 328, 340, 341, 346, 356, 375, 384, 385, 386, 396, 404, 406. 413, 414, 421, 422, 430, 433, 438, 440, 447, 448, 451, 452, 455, 458, 465, 466. 468, 469, 474, 477, 486, 487, 488, 490, 495, 518, 525, 531. 538, 545, 548, 551, 553, 554, 555, 572, 584, 588, 600, 602, 605, 619, 627, 636- 638, 645, 648, 652, 653, 658, 664, 672, 676, 679, 681, 691, 695, 704, 713, 721, 722, 739, 746, 747, 754, 761, 771, 774, 775, 781, 782, 783. 787, 789, 790, 792, 798, 800. 815. 823, 843, 850, 853, 859. 871, 872, 874. 833, 883, 886, 896, 898, 899, 910, 917, 918, 920, 924, 925, 930. 934, 938, 943, 952, 956, 958, 964, 970, 972, 975, 976, 993. 995, 998, 999,1000, 1004. 1011, 1015, 1033, 1049, 1053, 1055, 1059, 1073. 1078, 1082, 1086. 1090, 1102, 1110, 1120, 1126, 1133, 1135, 1136, 1143. 1146, 1149, 1150, 1156, 1160, 1166, 1168, 1171, 1179. 1183, 1186. 1189, 1190. 1201. 1212. 1214, 1236. 1242. 1245. 1246. 1249. 1254, 1256, 1257. 1261, 1267, 1271, 1275, 1282, 1284, 1293, 1296, 1306, 1307, 1314, 1321, 1324, 1328, 1329. 1335, 1340, 1341, 1355, 1358, 1359, 1363. 1374, 1379. 1386, 1389, 1396, 1407, 1409, 1413, 1419, 1422, 1423, 1424, 1429, 1435, 1444, 1456, 1457. 1461, 1462, 1465, 1468, 1473, 1475. 1496. 1498, 1499, 1500, 1509, 1522, 1525, 1538. 1542, 1549. 1555, 1560, 1562. 1566, 1571, 1578, 1580, 1581, 1587. 1592, 1596, 1605, 1606, 1612, 1620, 1631, 1632, 1633, 1637, 1638, 1643, 1646, 1653, 1654, 1668, 1671, 1673, 1677. 1679, 1695, 1702, 1708, 1720, 1757, 1759, 1765, 1772, 1775, 1792, 1820. 1821. 1825. 1830, 1832. 1835. 1842. 1846, 1850. 1858. 1866. 1877, 1880, 1883, 1891, 1893, 1896, 1910, 1911 1914, 1918, 1924, 1934, 1936, 1937, 1941, 1978, 1984, 1986, 1989, 1991, 1993, 1996, 2006, 2015, 2018, 2021, 2027, 2029, 2039, 2041, 2042, 2045, 2057, 2062, 2069, 2076, 2088, 2089, 2092, 2101. 2104. 2110, 2117, 2122, 2125, 2135 2136. 2137, 2142, 2143, 2155, 2162, 2163. 2164, 2167, 2170, 2171, 2172, 2184, 2187, 2189, 2198, 2219, 2224. 2226, 2227, 2232, 2239, 2240, 2244, 2253, 2262, 2264, 2268, 2272, 2273, 2281, 2289, 2292, 2295, 2298, 2301, 2302, 2?05, 2317, 2318, 2324, 2325, 2327, 2335, 2336, 2338, 2345, 2351, 2356, 2357, 2360, 2363, 2371, 2378, 2390, 2393, 2400, 2403 2410, 2414, 2415, 2426, 2429, 2435, 2441, 2447, 2451, 2452, 2453, 2455, 2469, 2484, 2487, 2494, 2997, 2514, 2515, 2523, 2524, 2532, 2538, 2543, 2549, 2550, 2551, 2560, 2562, 2563, 2571, 2587, 2591, 2593, 2600, 2606, 2607, 2608, 2610, 2615, 2617, 2633, 2646, 2650. 2651, 2654, 2659, 2668, 2669, 2670, 2673, 2674, 2683, 2686, 2687, 2710, 2718, 2719, 2721, 2726, 2727, 2732, 2736, 2737, 2738, 2754, 2764, 2772, 2777, 2788, 2793, 2794, 2806, 2819, 2830, 2845, 2352, 2858, 2859, 2862, 2864, 2867, 2871, 2874, 2880, 2881, 2883, 2885, 2887, 2890, 2897, 2902, "903, 2913, 2914, 2917, 2918, 2919, 2932, 2936, 2941, 2949, 2956, 2960. 2986, 2990, 2997. 3006, 3011, 3021, 3038, 3052, 3053, 3055, 3056, 3058, 3061, 3062, 3067, 3082, 3089, 3096, 3111, 3121, 3122, 3124, 3125, 3135, 3152, 3156, 3160, 3175, 3178, 3179, 3180, 3185, 3190, 3199, 3207, 3215, 3242, 3244, 3245, 3248, 3261, 3264, 3265, 3278, 3290 3291, 3292, 3298, 3312, 3331, 3333 3345. 3347, 3357, 3361, 3376, 3381 3383. 3385. 3387, 3391, 3403, 3408 3424, 3425. 3531, 3432, 3441, 3446 3448, 3449, 3450, 3458. 3463, 3464 3468, 3484, 3496, 3497, 3512. 3514 3515, 3522, 3526, 3536, 3537, 3737 3738, 3745, 3754, 3755, 3768, 3772 3773, 3776, 3778. 3788, 3801, 3808 3815. 3817, 3822, 3838, 3842, 3850 3854, 3868, 3888, 3895. 3907, 3910 3914, 3915. 3924, 3929, 3934. 44.988 dobitkov po din 2000 « dobile obveznice sledečih števili "^eh serij: 32, 92, 206, 299, 307 382, 532, 582, 794, 881, 887, 997 Izžrebane obveznice bodo iz Plačevali začenši s 1 januTlen 1952 leta ALUMINIJ : GARNIZIJA PTUJ 2:1 (1:1) 16. decembra je bila v Ptuju odigrana na igrišču »Dravec prijateljska nogometna tekma v počastitev Dneva JA med Alu- minijem iz Strnišča in moštvom ptujske garnizije. Tekma se je pričela z ostrimi napadi Aluminija, ki je že iz- silil tri kote, vendar se je gar- nizija hitro otresla in tekma je postala enakovredna. Toda Alu- minij je imel nekaj več od igre, saj je v 27. minuti dosegel vod- stvo, Sedaj je garniziia napela vse sile, da bi izenačila, kar se ji je res tudi posrečilo. Prvi polčas se je tako končal neodlo- čeno. Po odmoru Je prevzela ini- ciativo garnizija ter stalno ogrožala vrata Aluminija, ven- dar gola ni mogla doseči. Po nekaj uspelih prodorih je Alu- miniju uspelo postaviti končni rezultat, medtem ko je sodnik oškodoval garnizijo za enajst- metrovko. Po igri bi zmaga bolj pripa- dala garniziji, kakor pa Alumi- niju. SP. OBJAVA V zvezi 2 reorganizacijo klanj a živali za javno potrošnjo odpade za sedaj potreba za mesoogled- niki — laiki na področju okraja Ptuj. Zato pozivamo vse tov, meso- oglednike, ki so od podpisanega Poverjeništva prejeli tozadevna pooblastila, da ista takoj vrnejo Poverjeništvu za kmetijstvo OLO Ptuj, ker se oglašajo kot neveljavna. Okrajni LO-Izvršni odbor Poverjeniš'tvo za kmetijstvo Ptuj MALI OGLASI »Ptujski tednik« Vam omogoči, da prodate česar ne potrebu- , jete, kupite, kar rabite, zame* njate ali najdete Izgubljeno aH ' pozabljeno, poskrbi Vam stane- ' vanje ali službo, posreduje po* , stranski zaslužek, poišče gospo- - dlnjsko pomočnico, najde ukra- ' deno kolo, poišče Inštruktorja ' Vašemu sinu gimnazijcu, pre- , kliče izgubljene dokumente itd , OGLAŠUJTE V »PTUJSKElM TEDNIKU« ' Brejo sansko mlado kozo ^^ klavir prodam. Ptuj, Na me- / stni vrh 5. ^ ; Hišo in parcelo v Ptuju prodam- i' Naslov v upravi. 1, ______ — i. Kupim manjše posestvo z g"' t, spodarskim poslopjem od Ve- like Nedelje do Maribora, Na' slov v upravi lista. )' Kupimo po tržni ceni 200 m' ), nesmolarjene borove hlodo\'io® dolžine do 14 m, debele na« Q 40 cm. Ponudbe je staviti po'^' ^ jetju za melioracije. Baza P^^J' [ Prodam dobro ohranjeno ha^' ' moniko. Naslov v upravi lis^*- n Kravo vzamem v rejo. Na«!®^ v upravi lista.