ZOO. številka. V Ljubljani, v foffltk Z. septembra I9Z0. LIH. leto. C I***!« vsftk dan popoldne, isvsraftl nedelje ta prasnite. Hiseratl: Prostor l mlm X 54 mlm za male oglase do 27 m!m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2'—, notice, peelflno, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravniitvo »Slov. Naroda" ln „Narodna Tlskaraa" Snailova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. valja i,Slovenski Narod' t Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180'— polletno ...,...„ 90-— 3 mesečno......M 45*— 1 „ . . . h . . 15— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki riai pošljejo v prvič naročnino vedno IpHT" P° nakaznici Na samo pismeni naročila hrtz ooslatve denaria se ne moremo ozirati. v LiBblfani ta po podtt i V Inottsaatvo: celoletno • $ • • • polletno ...«•• 3 mesečno . . ■ • • K240 — „120— n 60 — „ 20 — Uredništvo nIlov. Naroda" Kaaflova aUoa ŠU 5, I. nadstropji. Telefon stav. «4. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frauUovaat. pjflT Rokopisov na vrača. Posamezna Številka veliš 1 krono. Poštnina plaiana v gotovini. Reško vprašanje. Trst, 31. avgusta. Današnji tržaški listi objavljajo načrt ustave, kakor ga je sestavil D' Annunzio in čital zbranim »Reča-nom« v soboto v reškem gledališču »Fenice«. Stvar je preobširna, da bi se mogla odpraviti v kratkem dopisu, ali toliko se lahko reče. da gleda iz nje na vseh koncih in krajih cel D' Annunzio z vso svojo nadutostjo in zmedenostjo. Načrt, ki naj bi za večne čase zajamčil italijanstvo Reke, je obenem tudi nekaka komuni-stiška izpoved, ker zanika zasebno lastnino. Najskrajnejši laški nacijo-»aBstiški imperijalizem in ruski sovjetski komunizem se tu vpregata v ene in iste ojnice. O kakih jezikovnih pravicah neitalijanskega prebi. li -stva ni nikjer niti govora. Svoboda mišljenja, tiska, zbiranja in združevanja je sicer zajamčena vsem »državljanom«, ali kakor rečeno, narodnosti ne pozna načrt druge, nego itaJiansko. V ostalem se načrt drži tistih načel, ki so bila objavljena že pred par tedni. »Rečani« so sprejeli to novo dennunzijado seveda z velikanskim (?) navdušenjem. Medtem pa reško odposlanstvo roma v Rimu od Poncija do Pilata, da bi si izmoledovalo privoljenje italijanske vlade za proglasitev neodvisnosti. Minister za zunanje stvari, grof Sforza. je že dvakrat ali trikrat sprejel odposlanstvo, sprejeli so je tudi drugi ministri, celo pri Giolitii-^ je tudi že bilo. toda sedaj, ko naj bi se bila stvar odločila in je odposlanstvo ponovno zaprosilo za sprejem pri ministrskem predsedniku, mu fe Otolitti dal sporočiti, da mora odpotovati in da ga torej ne more sprejeti. Jasno je torej, da se je Giolitti, ki glede rešitve jadranskega vprašanja vobče, reškega pa še posebej, pač še ni prišel na čisto na lucern-skem sestanku, želi čuti tudi mnenje francoskega ministrskega predsednika, s katerim se snide v nekaterih dneh v Aix-les-Bainsu. Rimsko časopisje je samo mnenja, da je Giolitti tako prepustil najbrž ministru za zunanje stvari, da reši vlado reških molednikov in jim pojasni, da se italijanska vlada ne zanima za proglasitev neodvisne Reke in da je potemtakem ne more ne svetovati, ne odsvetovati. Vlada si pač hoče obvarovati popolno svobodo tudi napram morebitnemu dovršenemu činu. Ravno tako kakor glede politične strani reškega vprašanja, tudi glede gospodarskih strani ostaja italijanska vlada na stališču, naj si Reka poma- ga, kakor ve in zna sama. Rimsko časopisje, med njimi zlasti hiperna-cijonalistiška »Idea Nazionale«, kaže globoko razočaranje zaradi tega vladnega stališča in meni, da bo z oziroin na te razmere neodvisna Reka zašla v še težji položaj, kakor se haja danes v njem, ker se po proglasitvi neodvisnosti prične šele težavno delo za mednarodno priznanje' ]?ove države, kateri se tudi gospodarski položaj ne bo zboljšal, dokler ne bo mednarodno priznana njena neodvisnost. Če je stališče Italije napram proglasitvi Reke za neodvisno državo odvisno od Giolittijevega sestanka z Millerandom, ki se bo vrsU 12. ali 13. septembra, bo D' Annunzio svojo reško obletnico 12. septembra sicer lahko proslavil s proglasit-vio reške neodvisnosti, toda ob »ne-zanimarnu« italijanske vlade. Istočasno, ko drugi laški listi objavljajo D' Annunzijevo »remekdelo« reške ustave, pa objavlja »Lavorato-re« izjavo bivšega legijonarja Terzi-lija Borghesija, pisano 30. avgusta, v katerem omenienec izjavlja, da je 21. junija 1920 debil od D' Anmmzija, polkovnika Saniia in kapitana Bal-dassarija na Reki naloPro Fiume<', ki zahteva podrobnosti o poverjenem »nalogu«. Borghesi, namesto da bi izvršil D' Annunzijev na-locr. je obvestil Zanello. Sedaj obeta, da v kratkem razkrije vso dannun-zijevsko grdobijo. In takšni zločinci, kakor je D Annunzio. potem stopijo pred svet kot ustanovitelji neodvisne države, ki naj. seveda še z njim samim na čelu, zadobi čim prej mednarodno priznanje! Ali se ni morda zastudila Giolittiju taka dannunzijanska »neodvisnost«?! okolstiio in politika. Na sokolski skupščini v Mariboru ste bili sprejeti tile dve rezoluciji: I. Sokolstvo hoče ves narod dvigniti telesno in nravno. Telesno ga hoče dvigniti, da bo zdrav, krepak in harmoničen in da bo kos dolžnostim in žrtvam. ki jih predpisuje n ravni program sokolstva: Ves narod hočemo vzgojiti v ljubezni in požrtvovalnosti do domovine, vse posameznike pa usposobiti v vztrajne delavce, ki imajo zmi-sel za disciplino in organizirano vzajemno delo. vcepiti jim hočemo duha demokratizma in socijalne pravičnosti, nravna načela pa dosledno provesti v zasebnem in javnem življenju, da vsakdo stopi na branik zatiranih. Vzgojiti hočemo narod v duhu svobode, odstranili zapreke duševnega poleta, da izgine iz naše krvi duh podložnosti in nesamostojnosti, a na njegovo mesto stopi lastno prepričanje, samostojna odločitev in smisel za vse, kar je dobro in lepo. Že ta široki okvir sokolskega programa kaže, da je Sokol eminentno napredna kulturna organizacija, namenjena vsemu narodu brez razlike ver, plemen in stanov. 60 let častnega dela sokolstva dokazuje iskrenost tega programa. Vzgojna naloga Sokola v narodu gre od generacije do g^neraciie, je torej večna. Že iz tega sledi, da ne more podlegati spremenljivim političnim grupacijam in služiti kaki politični stranki ali stanu. Vsaka strankarska politika mora ven iz sokolskih organizacij, če se noče sokolstvo razbiti po trenotnih strankarskih razpoloženjih. Dostojanstva sokolstva ne sme ne ena stranka ali oseba izkoriščati za sebe. Društva ne smejo dajati izjav v strankarskem boin. V društvu mora biti zajamčeno vsakemu članu, da se izven njega more no preorieanjn javno udej-stvovati bodisi pri političnih, stanovskih ali razrednih organizacijah. Posledica teh načel pa je in potreba duševne skladnosti v društvih veleva, da Sokoli ne morejo biti ob enem člani telovadnih organizacij, ki so v službi ene politično stranke ali razreda (za naše razmere «iorej orlovske ali razredno socijalistično organizacije). Kaz-redne. politično strrnkarske aH verske telovadne organizacije poudarjajo enostransko svojo plat in se opirajo samo na majhen odlomek iz celotnega vsena-rodnega stremljenji. Skupno nravno in telesno vzgajanje ljudi v >Qokolu — ne oziraje se na to. kaieremu razredu, veri ali stranki pripadajo — omiljuje sovraštvo razrednega in kulturnega boja ter duševno pri nravija harmoničnei-ši družabni red. Razredne, verske ali strankarske telovadne organizacije pa — v naprej odbijajoč vsakega, ki ne pripada njihovemu stanu, verskemu ali strankarskemu prrpričrnju — bude le se hujše sovraštvo, cepijo ljudstvo brez notranje potrebe in razdirajo iz nujno- sti skupnega življenja in dela izvira-jočo solidarnost (čut skupnosti). V ši-eokem okviru sokolskega programa je prostora za vzporedno delo vseh, ki vz-prejemajo njegov nravni program. S tem pa ni rečeno, da se sme Sokol ogibati politike. Nasprotno: Sokolstvo hoče indirektno vplivati na vse javno delo. Izobraževalni odsek Sokola bo skrbel za to, da si pridobi vsak Sokol temeljne pojme o državi, o njenem ustroju in o pravicah in dolžnostih državljana. Tam se bo o politiki razpravljalo teoretično. Urejevanje javnih razmer v državi in samoupravi, tekmovanje stanov in razredov, zakonodaja vseh Vrst, ureditev vzgojo mladine — vse to je tako važno, da zahteva dela vseh. Kakor ni Sokol, ki ne sodeluje pri društvenem delu, tako tudi^Sokol, ki misli, da so socijalne dolžnosti završene, ko zapušča društvene prostore. Sokol, za javno delo brezbrižen, brez jasnega političnega prepričanja, malomaren za boje naroda, stanu ter kulturnih smeri — ni pravi Sokol. Vsakdo mora vršiti državljanske dolžnosti in pravice, delati v javnosti, v naprednih, kulturnih in političnih organizacijah, pekazati barvo in jo pogumno širiti — vse to je dolžnost Sokola izven društvenega življenja. Pri tem pa splošni program sokolstva, ki nima prenehati pri durih telovadnice, temveč prešiniti vse naše zasebno in javno življenje, daje političnemu delu Sokola gotove smeri, ki jih ne sme nikdar izpustiti iz vidika. 1. ) Sokolstvo se bori za edinstveno narodno državo. Dela za čim popolnejše duševno ujedinjenje naroda, da se bo zavoda! vsak Srb, Hrvat in Slovenec, da jo član enega naroda. Kjer se širi separatizem, to.m ni prostora za Sokola. 2. ) Klerikalizem in Sokolstvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu naziranju. po kojem vera stopa v politiko, da se zagotovi gospodstvo mednarodne katoliške hierarhije nad državo in nad duševnim življenjem državljanov, kdor misli, daje na polju umstvenega raziskovanja dopustno le, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol. Le kdor hoče brez predsodka, iskati resnico, kdor je odločen, da spoštuje prepričanje vsakogar, odločen boriti se za svobodo vesti, biti nraven in posten ne iz strahu pred kaznimi in dokler to interes cerkvene organizacije dovoli, ampak iz prepričanja, ta je pozdravljen v na£ih vrstah. Versko prepričanje vsakogar nam je nedotakljivo? Ki Sokol, kdor ga zali ali pa oni, ki napada ali smeši javno udejstvovanje verskega Čustvovanja. Omalovaževanje verstva, ki globoko vpliva na vse človeško čustvovanje, je sokolstvu tuje. 3. ) Kakor pa Sokolstvo predpisuje svojim članom, da se politično udejst-vujejo, tako jim vsled svojega nravne-ga stališča glede metode daj a seboj go- tove ozire. Kakor vam kličemo: strankarsko politiko ven iz sokolskih društev, tako opominjamo: več sokolskega duha v politiko! Ne le v stvari, tudi v obliki. Nebrzdana surova borba, nasilje, laž in druga nemoralna sredstva v politiki, osebno rovanje, pomanjkanje stvarnosti, kritikaslrstvo, ki nad vsem godrnja, dela pa nič — teh lastaon-sti Sokol, ki se politično pojavlja, ne sme pokazovati. Neomadeževanost, sposobnost, resnost, to zahtevamo od političnih delavcev. V strankarskem tekmovanju veljaj načelo: korist naroda gre nad koristjo stranke! Preporod naroda pojde preko politike. Le-ta danes omalovažuje sokolstvo, ki ga država in javnost vse premalo podpirata. Sokolstvo pa se zaveda svoje velike naloge tudi v politiki, ki ji hoče s svojim vzgojevalnim delam dati indirektnim potom podo\;o svojega vzvišenega narodnega in nrav-nega programa. II. Sokolstvo, ki vrši oNovostic javljajo iz Beograda, da so se včeraj sestali zastopniki radi-kalcev in demokratov ter se sporazumeli v tem. da obed ve stranki skupno izstopita iz mestnega zastopstva, Če bi se eventualno ponovile občinske volitve v Beogradu. Radikale! dobe predsednika občane, demokrati pa podpredsednika. Vsaka stranka izmed teh dveh bo imela v mestnem zastopstvu se po 15 odbornikov, ldu- = Poslovnik za konstitnanto. Narodna politika* javlja iz Beograda: Ministrski svet je sklenil, da pridene minister za konstitnanto k volilnemu zakonu še paragraf, s katerim se vlada pooblašča, da izdela začasen poslovnik za ustavotvorno kupščino. Ta poslovnik bi ostal v veljavi tak<# dolgo, dokler bi iU3tavovtvorna skupščina ne izdala novega. Minister za konstituanto je sporočil ta odlok vsem predsednikom pari amen temi h klubov, ldu. = Regentov poset v Bosni. Regent Aleksander pride v Sarajevo, kakor se govori v merodajnih krogih, dne 15. septembra ob 18. mi. Priprave za sprejem so =r Nove češke šote. Od prevrata L MS. je Wlo na Češkem, Moravskem in Štezkem otvorjenlb 460 novih čeških Sol s 700 razredi in 40.000 učenci. 9 Luzatti o italfjanskm financah. V »OarrterU deila sera« pravi znani italijanski finančni politik Luzatti nastopno: Izdatki stalno rasejo in presegalo prejemke že dvakrat. Ne preostala drugo, nego novo posojilo. Za mefafnl je nemogoče, nikdo ne posodi nič več. Mogoče le posojOo samo doma: novi papirji. Tako bo dosegel ves Talijanski dolg 100 milijard lir. 2e prt zadnjem posojilu so bile obresti zakladnih nakaznic zvišane na 6 odstotkov. Ako se ne režf Jadranski problem 1« problem krušni, narase množina nakaznic do vrtoglavosti, pa smo nad bankrotom! Kratek obrok za izplačilo bi napravil teflčo glavo zakladne-nm ministru tudi v normalnih letih, v strahu, da bi se moglo zahtevati naglo veHfco izplačilo, kar se lahko zgodi pri zmanjšanem državnem kreditu ali pri možnosti ugodnejše denarne naložitve. Vojni dolg od leta 1914. znaša 59 milijard (30 v Italiji in 29 v tujini) na 6 odstotkov. — Tako dere Italija v gospodarsld propad, kateremu naravno mora slediti politični. Vrtoglavi so Italijanski državnik! že tako, da ne uvidijo več nevarnosti. Priti mora . katastrofa m po katastrofi nova, razsodne)ša Italija. = Bolj Se viška propaganda v Italiji In OaflttBeva politika. »Glornale d9 Italia« opomin ruski sovjetski vladi, naj ne širi boljševizem v Poljski in smatra, da W bilo bolje, ako bi Giolitti pazil na ruske agente, ki razširjajo boljševičko propagando v Italiji. List pravi dalje: Sprejeli smo g. Vodo-vosova, ruskega trgovskega agenta, toda on se ne peča samo z gospodarskimi vprašanji. Govorilo se je, dementiralo in zopet potrdilo, da je šel skupno z maksimallstič-nim poslancem Bucco v Trst, kjer se je razpravljalo o denarni pomoči za italijansko komunistično časopisje. On sam je Izjavil, da je v najožjih stikih z italijansko komunistično stranko in da sme dopisovati s svojo vlado v šifrah ter da Je popolnoma zadovoljen s prostostjo, Id jo uživa v Italiji. Ako pride še diplomatični zastopnik sovjetske vlade v Moskvi, si lahko misH-mo, kakšno revolucionarno gnezdo se bo ustvarilo v Italiji. Vlada mora zabranit! vsako vmešavanje tujih agentov v notranjo politiko. Giolitti velja za izvrstnega policijskega ministra, toda bojimo se, da bo ta njegova sposobnost otemnela, ker ruski boIjSeviSkf agenti žvižgajo na italijansko vlado in nas pridno zastrupljajp. — V Annunzijeva agitacija. >Do-mpvinac javlja iz Bakra: Razen razglasov, ki jih izdaja D* Annunzio, da bi pridobil reške Hrvate in Hrvate iz okolice, da izdajo svoj narod, opaia-jo, da hodijo po Grobinstini razni elementi, ki agitirajo zato, da bi hrvatske občine zahtevale priklopitev k Reki. ldu. — Ozemlje hi prebivalstvo Karpatske Rusije. Karpatska Rusija od reke Uže kot zapadne meje do odtoka Tise kot vzhodne meje ima 12.097 kvadratnih kilometrov In po madžarski statistiki izJeta 1910. 572.000 prebivalcev. Sedaj pa Šteje« i c m o nad 600.000 prebivalstva. Ruskega prebivalstva je okoli 130.000. Med Madžari In Nemci je polovica Zidov. Karpatomskih Izseljencev v Ameriki je okoli 30.000. cbs Madžarska nacfljonalna socijalna demokracija. Budimpeštanski listi poročajo, da je madžarska socijalna demokracija Izpremenila svoj dosedanji naslov In se imenuje odslej »Madžarska nadjonalna socijalna demokracija«. sa Madžarski državni prinasjktjaj v tekočem leta znaša nad 10 milijard kron. Radltega sa premoženja obdacijo tako, da bodo dala davkov okoli 18 milijard. , 3= Madžarska reakcija je razdeljena na tri skupine: na Karliste, ki Žele, da ss povrne bivši kralj Karel, na pristaše Josipa Habsburga hi končno na skupino, kf hoče fmeti novo dinastijo. Za Katilstl s4eH knec W!nd!schgraetz in Horthv, za Josipom Habsburgom bivši ministrski predsednik Trledrich, katerega Horthvjevc! obdoižu- stf m Friedrichovcl marljive oborožulejo svoje pristaše, tako da Je pričakovati na Madžarskem meščanske volne. Delavske vrste bi nastopile proti vtem trem skupinam. = Obsojeni sjsertsal toarasML Začetkom avgusta so bili obsojeni v Chlcaga komunisti, 20 po številu, v znatne globe In v Ječo. W. B. LIoyd, glavni vodite!! komunistične stranke, je bil obsojen na globo 1000 dolarjev In v ječo eno do pet let drugi so obsojeni vsak na eno leto ječe In globo do 3000 dolarjev. Krivi so bili zarote proti vladi Zedtnjenih držav. V tiskovinah, ki so ju razdajali med ljudstvo, se čita: »Vzemite našo ustavo |n jo vrzite na kap smeti. Vzemite spomenike vVashingto-na In Lin čolna iz naših parkov in postavite tja slike LJenina ln Trockega! Telefonska in brzojavna poročila. PONESREČEN NEMŽKI SHOD V OREBINJU. LDU Dunaj, 31. avgusta. »Wie-ner Mittag« objavlja dolgo plam teče poročilo o nemškem shodu v Grebi-njn pri Velikovcu, katerega so razbili pretepaželjni jugoslovenski mladeniči in ženske, ki so jih pripeljali iz Kranjske in Spodnje Štajerske, in sicer s rx)6ebnimi vlaki in tovornimi avtomobili. Jugoslovani so prekričali nemškega govornika, ki je začel govoriti. »VViener Mittag« toži, da angleški poveljnik okraja, podpolkovnik Hordem, ni pomagal Nemcem rer napada avstrijski državni urad za zunanje stvari In nemško - avstrijsko socialnodemokratsko stranko zaradi nedelavnosti in ravnodušnosti. PRED USTANOVITVIJO BALKANSKE VEZE. LDU Dunal 31. avgusta. (CTU) Po vesteh iz Bukarešta bo grški ministrski predsednik Venizelos prišel začetkom septembra istočasno z jugoslovenskim regentom prestolonaslednikom ter predsednikom dr. Vesnićem v Bukarešto. Ob tej priliki se bodo razpravljale posameznosti rurmmsko - jugoslovensko - grške zveze. Pri teh razpravah bo zastopana tudi Češkoslovaška republika. LDU Huna«, 31. avgusta. (CTU) »Wiener Journal« prinaša vest iz Bukarešte, da izjavljajo politični krogi kljub dementrjern, da bo romunski kralj Ferdinand potoval v kratkem v Beograd. Njegovo potovanje ]e v zvezi z ustvaritvijo balkanske zveze. FRANCIJA OZLOVOLJENA ZARADI USTANOVITVE »MALE AN-TANTE«. Pariz, 31. avgusta. Vsi francoski listi izražajo svoje ozlovoijenje nad akcijo čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki je izjavil, da je ustanovitev »male antante«, kateri bo pripadala tudi Romunija, gotova stvar. Medtem ko na eni strani prinaša časopisje vesti, da je pogodba med Čehoslovaško in Romunijo že sklenjena, derrtentirajo na drugi strani to vest s tem, da pravijo, da vodilni romunski politiki z vso odločnostjo zanikajo zvezo med Romunijo in Čehoslovaško. VELIKANSKA KORUPCIJA V LASKI UPRAVL Trst, 30. avgusta. Iz Rima se poroča, da je bil na podlagi zapornega ukaza državnega pravdništva v Bassano Veneto aretiran ženijski polkovnik »vitez« Conti. Njegova aretacija je v zvezi s škandalozno korupcijo v upravi takoimenovanih »osvobojenih« pokrajin, kjer je državni denar, namenjen v podporo beguncem in obnovo porušenib in poškodovanih krajev kar na milijone Izginjal v žepih raznih velepatri-jotskih upraviteljev. Oblast je izdala odlok, ^s katerim se zaplenja imetje vseli v te škandale zapletenih ljudi. ITALIJANI ARETIRALI DVA ANGLEŽA. LDU Skader, 31. avgusta. Italijani so aretirali v Skadru znana angleška časnikarja Bari ena In Dibo-na, ki so Ju list! poslali v Albanijo povodom poslednjih bojev med Albanci In Srbi v svrho poročanja. Ponoči so došli k njima neki ljudje, ki so jima zapretili s smrtjo, ako ne bi pred angleško javnostjo branila ita-Hjansko-aJbanske stvari. MILANSKE LIVARNE ZASEDENE PO DELAVSTVU. Trst, 31. avgusta- Iz Milana sc poroča, da Je delavstvo z ozirom na to, ker je ena milanskih tovarn zaradi pasivnega odpora kovinarjev poizkusila izpreti delavstvo, kratko- malo zasedlo vse tovarne, da tako prepreči izpor. LAŠKO OROŽJE ZA MADŽARSKO. LDU Beograd, 31. avgusta. 12 Budimpešte poročajo, da že dalje časa prihajajo rja Iz Italije vagoni, ki so polni municije In drugega orožja ter označeni kot navadno blago. Opaža se tudi prevoz topov, ki prihajajo pokriti s senom. ZAPUŠČENA MADŽARSKA! LDU Budimpešta, 30. avgusta, (DKU — MKU) Državni upravnik Horthv je v govoru, ki ga je imel pred kratkim pri obisku v Maku, izjavil, da potrebuje Madžarska, ki je od vseh zapuščena, popolno slogo. Oni narod bo dosegel svoj cilj, k? se najprvi dvigne in ki bo razpolagal z najbolj disciplinirano vojsko. Kot prvo nalogo je omenil državni upravnik izboljšanje valute z marljivim delom- Danes je stanje madžarskega denarja protlprirodno. ANGLEŠKI DELAVCI SVARE PRED SOVJETSKIM SISTEMOM. LONDON, 31. avgusta. Iz Rusije se je vrnila angleška delavska deputacija, ki se je dalje časa mudila v Rusiji, da prouči tamkajšnje razmere. V svojem poročilu svari angleško delavstvo pred uvedbo sovjetskega sistema, ker le-ta ne daje delavstvu nikakih garancij za zboljšanje svojega položaja. Sovjetski sistem je sicer uničil srednji in posedujoči stan, a doslej še ni ničesar storil za delavca, da bi se njegov socijalni položaj izboljšal. GROZEČA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV, London, 31. avgusta. Doslej je glasovanje za in proti stavki angleških rudarjev pokazalo 400.000 glasov večine, ki se je izrekla za stavko. Voditelji se trudijo, da bi delavce pomirili in stavko preprečili. BOLJŠEVIŠKI ULTIMAT ANGLIJI. LDU London, 30. avgusta. (Reu-ter) Kamenjev je angleški vladi izročil novo noto sovjetske vlade. Ta nota se je najprvo predložila delavskemu izvrševalnerrru odboru in potem, ko je le-ta privolil, zunanjemu ministrstvu. V gotovem oziru le ta nota ruski proriultimat na Bal-fourjevo noto in vsebuje te-le zahteve: 1. objava vseh angleških pogojev in zahtev za končnoveljavrri mir z Rusijo; 2. poziv na angleško vlado, naj izvaja pritisk na Poljsko, da bo naklonjena sprejemljivemu miru z Rusijo, Nota pravi nadalje, da se Je zadnje dni vojaški položaj Rušile izboljšal in da sovjeti niso le v stanu uručiti Poljsko, marveč tudi obnoviti napade na drugih delih fronte, da izsilijo z orožjem takojšnji mir. VELIKE GOLJUFIJE. Praga, 31. avgusta. Tu vzbtija veliko pozornost korupcijska afera, ki so jo oblasti razkrile. 5000 parov čevljev, namenjenih za češko orožni-štvo. je bilo prodanih pod roko ve-rižnikom. Aretirali so že nekega orožniškega nadporočnika In več podčastnikov. V to umazano afero je zapleten tudi neki polkovnik, major in stotnik v vojnem ministrstvu, POPOLBN PORAZ ARNAVTOV. LDTJ. Zagreb. 31. avgusta. > Domovina« javlja iz Beograda: Na vsej fronti od skadarskega jezera do ohridskega jezera je naša vojska pričela s strašnim koncentriranim topniškim ognjem v protinapadu. Sovražne arnav-ske tolpe, ki jih vodijo italijanski inštruktorji so izpraznile Piskopejo in vso deeno obal roke Drine. Naša hrav bra vojaka Je zavzela vse stare postojanke. Arnavti izobe&ajo bele zastave. Naša vojska varuje stanovanja ter ščiti žene in otroke ter jim deli hrano. Izgub nimamo skoraj nobenih. Volna proti bollieolkoi LDU Donat, 31. avgusta. (DKU) Krakovski dopisnik lista »Neue Frefe Presse« doznava od poučene strani, da poročila o novem ogrožanju mesta Lvova po boljlevikih niso resnična. Vzhodno od Lvova so se zadnje dni sicer res bili krvavi bofl vendar na so se morale rdeče čete umakniti. LDU Varšava, 31. avgusta. (Poljska brzojavna agentura) Frontno poročilo z dne 30. avgusta: Danes so naše čete vkorakale v Augusto-wo, od množice srčno pozdravljene. I Ijfrrfriiffri oddelki, oh kaifloa lariflri mo. se obnašajo proti nam sovražno. V odseku Bialystok sovražnik tudi še nadalje ne vzdržuje našeira pritiska in se umika proti vzhodu. Zasedli smo Sokolsko, Gorodok. te Narew. Boljševiške oddelke, ki se trdovratno upirajo v odseku Mala Narewka. smo zavrnili in zapodili v beg. Pri Brest Litovskem mir. V odseku Za-mošč se naši oddelki uspešno upirajo Budienyjevi konjenici. V napadu smo zopet zavzeli Grabowlce, ki smo jih bili zapustili. Vzhodno Lvova Je položaj neizpremenjen. Odbfli dutorze in Pohorzyce. Sovražni oddelki, katere smo pustili približati se na 50 korakov, so utrpeli strašne izgube. Odseka Zydaczow in Chodo-row smo očistili sovražnika. LDU. Dunaj, 31. avgusta, (DKU). Ukrajinska brzojavna agentura Je dne 30. t m. ob osemnajstih zvečer prejela is Tarnova naslednjo brzojavko; Dne 26. t. m. je armada ukrajinskega generala Pavlenka pričela z novim sunkom pri črti Halicz - Jezupol in Nižnjirev. Pavlenko je naperjal svoj sunek proti Dnjestru, pri čemer je dospela naša konjenica na obeh straneh reke Strype v ozemlju Buczacz. Odbili smo ponovne sovražne napade južnega krila, ki je ogroženo s hrbtne strani.. Vzhodna Galicija in ozemlje južno od Dnjestra Je očiščeno boljševikov. Položaj na ukrajinski fronti Je trajno zelo ugoden. LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Frontno poročilo b dne 30. trn.: V bližini Volkovijska smo zasedli celo vrsto krajev 15 do 30 vrst jugovzhodno od Bialvstoka, pri čemer amo vplc.nlli mnogo vojnega materijala, med drugim tudi nekaj oklopnih avtomobilov in mnogo vojnih ujetnikov. Pri Brestu Litovskem se bijejo boji krajevnega pomena. Pri Vladimiru Volvnjskem smo zavzeli mesto Bel z. Pri Lvovn in pri Przetnvslnaih se bijejo ljuti boji, ki potekajo Tigodno za nas. Tudi pri Orjehowu smo imeli veliko uspeha, LDU. Kovno, 30. avgusta. (DKU). Poročilo litvinskega generalnega štaba od 30. t. m.; Na jugu so se spopadle litvinske čete a Poljaki. Slednji so zasedli Avgustovo.. Orodno je v ruskih' rokah. Moskva, 31. avgusta. Pogajanja med Moskvo, Petro gradom in Varšavo glede določitve kraja, kjer naj se nade lujejo mirovna pogajanja, še vedno niso končana. Poljaki predlagajo sa kraj mirovnih pogajanj Rigo, Rusi s svoje strani pa kako mesto na Estonskem. VojaSki uspehi prihodnjih dni bodo odločili, kje naj se vrte mirovna pogajanja. Moskva, 31. avgusta. TroofcrJ, ki se mudi v južni Rusiji, Je sporočil moskovski vladi velik uspeh boljseviskih čet pri Kubanu. Čete generala Vrangla, ki so se izkrcale v Kubanu, so bile aa? jete in so Rusi ob tej priliki zajeli 4 generale, moitvo pa, pobili. Le malemu številu se ie posrečilo uteči proti jugu. Ob tej priliki so napravili Rusi bogat vojni plen. Dobili ©o v svoje roke Številne topove, strojnice, mnogo municije in raznega drugega vojnega materijala. Vranglove čete so potisnjene daleč nazaj in so morale omejiti svoje operacije samo na Krim Dunaj, 31. avgusta* Kakor je razvidno iz poljskih in ruskih frontnih poročil, se je ruska protiofenziva ie začela. Poljsko poročilo priznava uspehe ruskih armad severno od Krakova-in tudi močnejši pritisk pri Bialistoku in Brest - Litovskem, kjer so Rusi pričeli s prodiranjem Na ostalih frontah vlada baje mir._ . Določbe o glaso-uattln na Korolhem. i. Meje plebiscitnega ozemlja ta pasov L in n. so v glavnem določene v členih 49. in 50. St Germatnske mirovne pogodb*. Delo medzavezniike plebiscitne komlrBe. ki ji je bilo prepuščeno, da podrobno določi nekatere mejne dele, ie v teku m dokonča kar mogoče najhitreje. Osebe, dvomijo, ali se nahaja njih bivaliSce v p4^r biscimem ozemlju oziroma v enem afl dragem pasu, naj se za informacijo glede obrnejo na dotični okrajni svet (Dis Cooncil). il Glasovalna pravica. 1. V smislu Člena 50. St Germaniske mirovne pogodbe Ima pravico glasovati vsaka oseba obeh spolov, a) Id le dosegla dne 1. januarja 1919 ali pred tem dnem sta« rost 20 let in b) ki je imela 1. januarja 1P1P svoje redno hrvaliSče v pasa, kateri Je podvržen plebiscitu in c) kl te ali 1. rojena v tem pasu, ali 2. je imela, dasiravno ni rojena v tem pasu, že Izza dobe pred 1. Januarjem 1912 v njem svoje redno brvaJi-Sče aH pa 3. dasiravno nI rojena v tem pasu, Je Imela pravico pristojnosti fe Izza dobe pred 1. januarjem 1912. 2. Da ima torej kdo glasovalno pravico, mora zadostttf prvima dvema pogojima a) fn b) tn enem a iz treh pod c) navedenih pogojev. Kdor ustreza pogojema glede starosti in rojstnega kraja, treba da Je redno prebival v plebiscitnem pasu dne 1. januarja 1910. 3. Kdor sker ustreza pogojema gleda starosti in bivališča dne 1. januarja 1919, a ne rudi onemu, glede rojstnega kraja, ie treba da je dne 1. januarja 1919 že najmanj sedem let, to Je najkasneje od 1. januarja 1012 naprej redno prebival aH bit pristojen v plebiscitnem pasu. Beseda »pase v odstavkih b) rn c) člena 50. Salnt Germaiaske pogodbe se mora razumeti v (Ir&em pomenu taka da pomeni celo plebiscitno ozemlje. 4. Osebe, Id so bolne na duhu ah slaboumne, so Izključene od glasovanja. III. Izvrševanje glasovalne pravic*. 1. Za glasovanje upravičena oseba bo glasovala v glasovalni občini (v Celovcu v glasovalnem okraju), v katerem je v dobi, ki se konča dne 1. Januarja 1(M° prebivala najzadnje Sest mesecev ran obedom a. 2. Nihče ne sme glasovati v cheh glasovalnih pasovih. 3. Nihče ne sme clasovatl več nego enkrat, to je, več nego v eni glasovalni občini, (v Celovcu v več nego enem glasovalnem okraju). IV. Glasovalna oblastva, McdzavezniSka plebiscitna komisija Je 200. štev. »SLOVENSKI NAKOD-, due 2. »cptemb« 1SM0. stran 3« Izvršitev plebiscita ter sa podrejene posle dvoie oblastev, t i. a) Okrajne svete (Dt-atrict Councils) In b) Občinske glasovalne odseke (Commune Councils). V ta namen bo za vsako občino na deželi in za vsak glasovalni okraj v Celovcu, ki jih Je oseru, postavljen občinski glasovalni odsek <5 članov, v katerem so v enakem Številu zastopani jugoslovanski, odnosno avstrijski interesi Meje glasovalnih rkrai?v v Ce lovcu se točno skladajo z mejami upravnih okrajev tega mesta ter se mcrajo v dvomljivih slučajih ugotoviti v uradu okrajnega sveta za. mesto Celovec (District »P«). Okrajni sveti bodo Čimpreje sestavi!! občinske glasovalne odseke v Celovcu lu drugod ter bodo imenovali enega predsednika m tajnika in sicer tako, da zanes Ijivo poskrbe, a) da predsednik tn tajnik v nobenem primeru nista zastopnika istih interesov, bodisi jugoslovanskih ali avstrijskih; b) da je skupna svota predsedrikov in tajnikov, W zastopajo jugoslovansko odnosno avstrijsko stvar, v vsakem okraju enaka; c) občinski glasovalni cdsek edloca z navadno večino glasov, pccsednik gh*uie kakor drugI člani m nima odločilnega glasu; d) ako ie v kateremkoli predmetu, ki se razpravlja, na vsaki strani enako Število glasov, se zadeva odstopi ckrajncmu svetu, čigar odločba je končna in obvezna za vse udeležence; e) glavna naloga občinskih glasovalnih odsekov je, da zgotove gla«ovaIske Imenike, ki so podlaga plebiscita. Zato se bodo posluževali vseh razpoložljivih virov za informacije ter bodo sprejemali tudi od udeleženih oseb prijave za vpis v glasoval ske imenike; f) prijave za vpis v glasovalske imenike se morajo poslat! ali osebno izročiti glasovalnemu odseku občine, v kateri Ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu lil. poglavja. Prijava se mora izvršiti na gotici, ki jo je predpisala Medzavezniska plebiscitna komisija in ki bo brezplačno na razpolago v uradih občinskih glasovalnih odsekov. V vsaki prijavi morajo biti sledeči poda tiri: L Ime in priimek ter natančen sedanji naslov. 2. dan in ieto rojstva, 3. rojstni kraj. 4. kraj ali kraji v plebiscitnem ozemlju, v katerih je prijavljeni imel svoje red no bivališče dne 1. januarja 1°19T 5) od kdaj in do kdaj le prebiva! v vsakem kraju, 6. podpisana izjava sledeče vsebine. Jaz.....(Ime in priimek) izjavljam, da predstojeći podatki odgovarjalo resnici po moji najboljši vednost! in vesti, nadalje izjavljam, da se nisem prijavil za \pis kot glasovalec v nobenem drugem glasovalnem središču v pasu A ali B. Podpis: .... Po pošti poslane prijave naj se priporoče rekomandirajo). Občinski glasovalni odsek mora potrditi prejem vsake prijave. V. Vpogled v uradne zapiske. Takoj po razglaSenju teh določb in do nadaljnih odredb mrd^veziiiške plebiscitne komisije bodo državne, cerkvene in mestne oblasti pasa !. in IT. katerim jo izročeni v varstvo v sledečem navedeni zapiski in listine za leta 1910 (obe leti všteti), dale te zapiske In listine javno lu brezplačno na vpogled vsak dan med 9. uro predpoldne in 3. popoldne ter izročile na zahtevo vsake osebe rad 2«) *et b-tz-plačno in takoj uradno overovljene izpiske. Vpogled je dovoljen v hišne listine to zglasilniccs .matice za rojstva, poroke, smrti In pogrebe,' zemljake knjige in deželne deske, sezname, Id se nanašajo na pridobitev ali uživanje domovinske pravice. Volilne imenike za mestne, občinske ali druge volitve. Iz naše kraljeulne. — t Vsevolod Svatkovsklj. S čeho-slovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešem je svoj čas dospel v Beograd tudi znani ruski novinar Vsevolod Svatovsku. Ostal je v Beogradu in je snoči nenadoma preminul, ker mu je udarila kri v možgane. Vsevolod Svatkovskij je bil pred vojno prestavitelj petrogradske brzojavne agencije na Dunaju in je kot tak Imel v rokah rusko informacijsko službo za Avstro-Ogrsko in Balkan. To službo je Izvrstno organiziral, zlasti kar se tiče jugosloven-skih zemelj. Dobival je od vseh strani aktualne in točne politične kulturne In gospodarske vesti ter skrbel da so te vesti nato priobčevali tudi vsi večji ruski listi, zlasti pa razširjeno »Novoje Vreraja«. To je bila njegova velika zasluga, ker dote-daj ruski listi sploh niso riobčevali nobenih vesti z jugoslovenskih pokrajin, ali pa so lih črpali Iz tujih, ponajvec nemških virov. Ko ie leta 1914. Izbruhnila vojna, so avstrijske oblasti obdolžile Svatkovskega špijonaže, vendar pa je pravočasno utekel in se tako Izognil zasledovanju. Med vojno je bival v Švici. Ko je služboval Se na Dunaju, je opetovano posetil Ljubljano in Zagreb, da se na licu mesta pouči o naših razmerah. Leta 1911. se !e udeležil tudi vseslovanskega novinarskega kongresa v Beogradu. Zaslužnemu ruskemu novinarju bodi i med Jngosloveni ohranjen trajen spomin! — Pomanjkanje učit profesorjev. Ministrstvo prosvete nima dovolj učiteljev za učiteljišča. Ministrstvo je zato razpisalo natečaj in pozivfie osebe, Id so pripravljene kompetirati na ta mesta. Ta poziv velja tudi za Ruse. — Sknpičlna pravoslavnih vladlk. LDU Beograd, 30. avgusta. Dne 9. septembra se sestane konferenca vseh vladlk fz vse kraljevine. Konferenca se bo pretvorila v veliko arhlerejsko zborovanje, ki bo med drugim izvedlo že proglašeno ed?n*tvo vseh pravoslavnih cerkev. Proglasita se bo tudi obnova patriarhlje, do-čim bo volitev patriarha pozneje po posebnem statutu, ki se seda) Izdeluje. —- Zrakoplovi za Makedonijo. »Politika« javlja Iz Novega Sada; Od tukajšnje Jfi odmotavalo a Skotil« Uj*VQr planov. Poleg tega le odšel popoln vlak 35 vagonov, natovorjen z materijalom sa aeroplane. Dneune oestl. V Lfubliani. L septembra 1920. — Na Sokoistvo izliva zopet go-Ude gnojnice »Večerni List« in 2 njim tudi mariborska »Straža«. Ne zdi se nam vredno odgovarjati na te napade, ki jih po največ narekuje zavist in slepo sovraštvo. V odgovor na vse one grde napade na sokoistvo naj si zapiše klerikalna gospoda v svoj album »Spomini orlovske mladosti«, izvajanja v listku, ki ga priobčuje sama »Straža« v svoji zadnji številki z dne 30. avgusta, kjer piše »brat Nardžič« med drugim: »Kaj nam pomaga trenotni uspeh, če pa v moralnem svetu ne odločuje lepa zunanjost, temveč le čista resničnost? čim bolj prikrivamo svoje slabosti, tem slabši postajamo. Čim bolj tajimo in kričimo: »Saj nI nič, tembolj je resnična trditev nasprotnikov, ki pravijo: je je! Pozabljamo, da za to ne vidimo nič, ker imamo nalašč zaprte oči . .. In to zabavljante na Sokoistvo! Ne bom ga zagovarjal. Kar se da reči o njem v negativnem smislu in v stvarni obliki, smo ?e stokrat rekli. Če nas svet še ne razume, dobro povejmo še stokrat! Toda če nas ne razume v tej obliki, mu tudi z zabavljanjem, blatenjem, smešenjem ne bomo dopovedal? . . . Da bi izginile iz našiti listov nekulturne žaba vilice na Sokoistvo! Ker sem navdušen, skoro zagrizen Orel, ne želim, da bi rudi zabavljice in čnkarije iz liberalnih listov Izginile. Želim, da Sokol nazaduje, toda Če postane dostojen ima zopet nekai več pravice do obstoja — in to je Orlu v kvar... Čim bolj nestvarno se zaletavamo v Sokola, tembolj mu pomagamo kvišku . . .« To je stvarna sodba, zakaj dejstvo je, da ni ničesar bolj pospeševalo prekrasen razvoj sokolske misli, kakor neprestano napadanje Sokolstva v klerikalnih listih in šču-vanje proti sokolski organizaciji s prižnic. Je to najboljša reklama za nas. ki je tem bolj dragocena, ker je brezplačna. Za to se zanjo i v bodoče toplo priporočamo! — Proučevat razmere v Jugoslaviji pride g. Jaroslav Urban, urednik »Narodnih Listov«, ki je dobil novinarski Štipendij češkoslovaškega ministrstva zunanjih del za enoletno študijsko bivanje v tujini. G. Urban prispe v Ljubljano začetkom tega meseca. Prepotoval bo vso Jugoslavijo, ki jo že pozna s prejšnjih izletov. — V Beograd Je premeščen od tukajšnje Dravske divizije g. major A n d r e j k a in prideljen v službovanje velikemu generalnemu štabu. — K sokolskemu zletu v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Dognalo se je, da je bilo ob priliki sokolskega zleta v Mariboru okrašenih z zastavami nad 170 hiš, z zelenjem pa preko 200 hiš, medtem, ko je bilo za časa orlovskega tabora razob^šenih do celem Mariboru in bližnji okolici samo 70 zastav, z ze'«~*- - ^ ^v**-nih 33 poslopij, od teh 13 privatnih. Število udeležencev pri sokolskem sprevodu, članov in članic ni presegalo 4000, uradne številke se bodo še objavile. Udeležba pri sprevodu bi bila znatno večja, če bi se bil sprevod vršil ob določenem času. Zato je zavijanje »Večernega Lista«, kf sknjh s smešenjem in priobčevanjem napačnih številk ne samo zmanjšati sijajne uspehe sokolskega zleta in poveličevati uspehe orlovskega tabora, kjer je v sprevodu bilo več civilnih oseb kot Orlov in Orlic, direktno smešno. — Ureditev uradniških plač. Vlada je izdala ta-le ^nrnujiik«*: Ker plače državnim uradnikom v Sloveniji vsled draginje, ki še vedno ne pada, nikakor ne zadostujejo za nabavo le najnujnejših potrebščin in ker obstojajo Izredne velike razlike med plačami našega uradništva In vojaškimi plačami, je tukajšnja deželna vlada predsedniku ministrskega sveta in vsem ostalim v poŠtev prihajajočim ministrstvom s stvarno utemeljenimi poročili predlagala, da se diferenca na 25 odstotkov poviška vseh draginjskih doklad nemudoma brez vsakega odlašanja izplača. Da se pa istotako že nujna potrebna reforma prejemkov državnega uradništva, poduradništva m slug čimprej izvrši, pošlje tukajšnja deželna vlada svojega zastopnika v Beograd, da intervenira zaradi takojšnjega sprejetja od ministrstva za konstitnanto sestavljenega zakonskega predloga o uredjenju plata i penzija državnih službenika gradjanskog reda, in sicer s spremembami, kakršne Je želela tukajšnja uradniška organizacija glede pomaknitve in uvrstitve v posamezne razrede in stonnie in pa glede penzij za že umirovljene osebe oziroma njihove vdove in sirote. — Delo razmefltverte kombije, Utftdoa oprrtfrto 4!. r^nAi^nfc Ju bil med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije sklenjen dogovor, da se bo z neposrednimi pogajanji poizkušal doseči sporazum. Glede poteka mejne črte najprej na ozemlju od Huhnerkogla do Sv, Duha se je v to svrho v soboto vršil prvi sestanek obeh delegacij. Obe delegaciji ste predožili svoje zahteve, formulirane v posebnem zapisniku. O vsebini teh zapisnikov bo razpravljanju o tozadevnih zapisnikih misija. Da pa bo komisija pri raz-pravlljanju o tozadevnih zapisnikih obeh sosednih držav tudi natančno poučena in imela vpogled v dejanski stan, odpotuje to sredo na HOhner-kogel, kjer se bo položaj pregledal. — »Dvojna mera«. Prejeli smo in priobčujemo: Z ozirom na notico v št. 195 z dne 27. avgusta 1920 »Slov. Naroda« »Dvojna mera«. Vas prosim s pozivom na | 19 tiskovnega zakona, da prinesete v dnevniku »Slov. Narod« v zakonitem roku In na predpisanem mestu sledeči uradni popravek; Dvojna mera. Ni res, da sem žrtvoval za okrasitev mesta ob priliki orlovskega tabora iz občinskih sredstev do 1,000.000 kron, ampak je res, da nisem izplačal ali žrtvoval Iz občinskih sredstev niti vinarja. Tudi ni res, da za sokolski zlet ne dovolim ničesar, temveč Je res, da sem zletnemu odboru ustregel v vsem, za kar me je prosil. — V Mariboru, dne 28. avgusta 1920. — Vladni komisar: Dr. Josip Leskova r. — Nemci lezejo na dan. Iz Maribora javljajo. Pri mariborskem sodišču T'e bil reaktiviran titiilaml nad-svernik Morocutti, ki je bil pred nedavnim časom upravni svetnik nemške hranilnice, kjer je kot zagrizen Nemec spravil mnorro imroslovenske-ga denarja v Avstrijo. Zatrjuje se, da namerava prositi za sprejetje v jugo-slov. službo tudi dvorni svetnik dr. Fravdl, ki biva sedaj v Gradcu. Kaj pomeni to? — Kuhanje špirita. Po došlih nam Informacijah ni resnična vest, da bi se v Kolizeju kuhal špirit o čemer se ie prepričala tudi uradna komisija. V poslopju se nahaja sktatffSče špirita, ki pa je urejeno po predpisih, da je vsaka nevarnost izključena. — Nova postaja Haldma. Dne 5. t. m. se otvori na nrogi Pragersko-Kotoriba postajal. Hajdina med post. Sv. Lovrenc na Dr. p.-Ptuj. Pripu-ščen je promet s potniki, prtljago, psi In ekspresno robo. Vstavljajo vsi osebni vlaki obeh smeri. — American Yugoslav Relief ustavi nadam Je nabiranje prispevkov. V seji upravnega odbora se je sklenilo, da organizacija ne zahteva na-dalnjih prispevkov za nujno pripo-močno delo, ker American Relief Administration ustavi svoje delovanje v Jugoslaviji. Prejemki do 30. junija t. 1. so znašali 363.847 dolarjev 78 centov, od te svote je bilo izročeno organizaciji M. H. A. R. A. 360.300 dolarjev. — Zaradi smodnika prijeti. Organi nadzorovalnega urada v Orad-cu so v osebnem vlaku, namenjenem proti jugu, aretirali sedem oseb, ki so v nahrbtnikih poizkušale vtihotapiti v Jugoslavijo večje množine smodnika. — Tihotapstvo v salonskem vozu. Iz Maribora nam javljajo. Oblasti so prišle na sled tihotapstvu moke v salonskem vozu. Avstrlska misija, ki je 19. t. m. sklepala v Bukarešti trgovski dogovor glede izvoza žita In moke v Avstrijo, je v salonskem vozu skušala vtihotapiti preko meie nad 1000 kg bele moke. ' — Umrl Je rodbin! Karol Seljaka sinček Marijanček v nežni starosti. Naše sožalje! — Kapi se 5-~€ prvovrstnih eno in dvoletnih toplokrvnih žrebcev. ki imajo popolnoma dokazan rod po materi in očetu. — Ponudbe sprejema državna žrebcarna na Salu pri LJubljani. Kultura. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani poživlja gg. abonente, ki reflektirajo za bodočo sezone na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5. septembra v pisarni opernega gledališča med tO. in 12. ter S. in 5. uro. Od 6- septembra dalje se bodo sprejemali novi abonentje. Cene iste kakor lani. Sezona se otvori v obeh gledališčih dne 16. septembra. — Ruske predstave t našem gledališču. Danes se prične make predstave v dramskem gledattidu. Vprizori se arama »PygmaJion«r. Pod varno naše občinstvo, da se udeleži v čim največjem številu teh predstav. — Narodne gtedanaea v Sarajevu. Dna 29. avgusta Je prllal v Sarajevo gosp. Branislav Nuilć, načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu presvete. Njegova pot Je v svezi z organizacijo stalnega gledališča v Sarajevu. V to svrho le deželna vlada kupila zgradbo Društvenega doma za 1*A milijona kron, Istntollko pa bo treba, da se zgradba preuredi v moderno gledališče, s čimer bodo pričeli tako), take da bo gledališče moglo začeti g delom le začetkom Januarja 1921. Za upravnika gMa-Uajln jg lanjnfsj *ud fiaJDP ĐpM m dramaturga pa mladi književnik Perivoj Jarac. nalnoueJSa poročila. BALKANSKA ZVEZA* Bukarešta, 31. avgusta. Romunski tiskovni urad javlja: Po vesteh iz Beograda, prisje začetkom meseca septembru v Bukarešto regent Aleksander, ki ga bo spremljal ministrski predsednik dr. Milenko Ve-nič. Regent bo gost romunskega kralja. Grški ministrski predsednik Venizelos je odpotoval iz Marsallle-sa v domovino in se napoti istočasno v Bukarešto, da ustvari definitivno podlago za romunsko - jugosloven* sko - grško zvezo. Čeho - slovaška republika je že vnaprej priglasila svoj pristop k tej zvezi. Pristop Bolgarske k tej zvezi je odvisen še od pogajanj in sporazuma med Venize-losom in Stambuliskim. ITALIJANSKE TOLAŽBE. Rim, 30. avgusta. »Giornale d1 Italia« piše z ozirom na sejo ministrskega sveta o jadranskem vprašanju med drugim: Po naših informacijah bo vlada storila vse, da zagotovi svobodo Reke, katere Jugoslavija na noben način ne bo mogla anektirati. Zas'gurala pa bo tudi vzhodno mejo z Julijskimi Alpami in kontrolo na Adriji s posestjo Dalmacije. Giolitti bo govoril o jadranskem vprašanju tudi z Millerandom, ki bo skoro gotovo izjavil, da Je tudi Francija za londonski pakt. — Znano je, da francoska diplomacija ne simpatizira več tako z Jugoslo-veni kakor nekdaj. Ministrski svet je torej priznal, da je naš položaj v ententi ugoden. Ostane samo ena točka: Amerika« toda VVilsonov poraz je gotova stvar. Treba je samo malo počakati. Glede zadnjega poskusa za pogajanja z Jugoslavijo se Italiji za sedaj še ne mudi. Rim, 30. avgusta. V političnih krogih prevladuje glede male enten-te to - le mnenje: Obrambna zveza med Jugoslavijo in Čeho - Slovaško je gotovo dejstvo. Da bi se pridružila tej zvezi tudi Romunija, se zdi izključeno, ker se namerava Romunija po francoskem nasvetu približati Madjarski. Jugoslavija, obdana od sovražnikov in trpeča na notranjih zmedah, se ne bi mogla upirati eventualni izvedbi londonskega pakta. Njena zveza s Ceho - Slovaško ima le obrambni značaj proti Madžarski. Italija je v trdnem diplomatičnem položaju in ji ne bo treba novih žrtev. IZGREDI V FIRENZI. Firenze, 30. avgusta. Včeraj dopoldne se je vršil na trgu Maria No-vella velik socijalistični shod za sovjetsko Rusijo. Po končanem shodu so šli manifestan ti v sprevodu prori Delavski zbornici. Med potjo so peli socijalistične himne, vzklikali proti vladi in kralju ter zasmehovali meščane. Policijski komisar dr. Cangia-ni je zapovedal, da se mora množica raziti. kar je manifestante tako razburilo, da so napadli komisarja s palicami in revolverji. Komisar je obležal na mestu mrtev. Nato so začele kraljevske straže streljati na množico, ki so odgovarjale s streli iz revolverjev. Prihitelo je tudi več karabi-njerjev, na katere so padali streli Iz oken. Obležalo je več mrtvih in ranjenih. Delavski svet je ponoči proglasil splošno stavko. Meščanski listi ne Izhajajo. Trgovine in vsi javni lokali so zaprti. Po mestu patrulirajo močni karabinjerski oddelki. SPLITSKI DOGODKI. Trst, 31. avgusta. Italijanski listi poročajo, da je ministrska komisija v zunanjem ministrstvu v Beogradu sklenila, da ne more preje začeti s preiskavo o splitskih dogodkih, dokler ne dobi avtentičnega poročila od ameriškega admirala. NAPAD ITA^faivckiH ČET NA BAKAR? Milan, 31. avgusta. »Avanti« je priobčil dopis s Sušaka, ki pravi, da se za dan 12. septembra pripravlja na Reki poleg proglasitve neodvisne« države tudi na napad na Bakar. Neki stotnik 73. pešpolka na Sušaku je v nagovoru na voia1-*1 r»Ve!, Ha 12. september zasedejo D' Annunziievi grditi skupno z regularnimi četami premirno črto in 73. polk jim dovoli prehod. Vsi smo za isto stvar proti skupnemu sovražniku. Ako bo le mogoče, zasedemo Bakar in jaz pojdem tja prvi in tudi sam: kdor ima pogum, mi bo sledil. (V Bakru so oboroženi Jugoslovani. Ako bi se izvedel namen stotnika 73. polka in D* An-nunzija, bi pomenilo to. da hoče Italiju vojno z Jugoslavijo. Zato pa bo Italijanska vlada naibrže preprečila načrte reških zbesnelcev. Ne moremo si misliti, da bi bila tako nepre-vdama, da bi iim dopustila napad na PREPREČEN ATENTAT NA KAROLYJA. Curili, 31. avgusta. »Neue Zilri-cher Zeitungc poroča iz Prage, da Je čeho - slovaška policija aretirala tri osebe, ki so imele nalog, umoriti prvega predsednika madžarske republike, grofa Karolyja. Komplot proti Karolvju je izšel iz madžarskih vojaških krogov, | katerimi Je v zvezi nemška nacijonalna stranka v Brnu. 1 Snhulstuo. — Zlet ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I. se vrši dne 5. septembra v št. Vidu nad Ljubljano. Predpriprave za zlet so v polnem teku. Ker je ta zlet v delokrogu župe zadnja večja prireditev letošnje poletne sezone, je pričakovati, da bo ta dan lepa zaključna manifestacija v lupi združenega članstva za vzvišeno sokolsko stvar. — Predsedstvo Sokolske župe Ljubljana L — Sokolski zlet v 8t Vidn nad Ljubljano ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I. Dne 5. septembra t. 1. slave ljubljanska in okoliška sokolska društva župe Ljubljana L svoj skupni praznik v St. Vidu. Predsedstvo župe je izbralo za to slavnost SL Vid. Krajevne neprilike, ki jih pro-vzročajo društvu tamošnji javni in drugi faktorji in 8 katerimi se ima boriti šentviški Sokol za svoj napredek, zahtevajo, da se udeleže okoliška društva te prireditve in vlijejo šentviškemu Sokolu v čašo neumornega dela tudi nekaj navdušenja za nadaljno uspešno sokolovanje v šentviški okolici. Napadom z večin strani, od katerih veje še vedno srednjeveški duh, šentviški Sokol ni klonil, nasprotno skuša razgna-ti za vedno temo, zroč v lepšo, dostopnejšo rx)dočnost, prosto strasti, ki jih' sejejo njegovi nasprotniki med dobro in pošteno šentviško ljudstvo. Bratje, izven St Vida! Četudi preobloženi s sokolskim delom doma in drugod, dokažite v 8t. Vidu, koder je stekla pred leti zibelka nam nasprotne orlovske organizacije, da ni popolnosti nad sokolsko popolnost. Bodi to dan naše skupne manifestacije za neminljiva in večna sokolska gesla. Zdravo! — Sokol v Domžalah priredi s sodelovanjem kamniškega okrožja dne 5. septembra t 1. v Domžalah javno telovadbo, kjer nastopijo člani, članice, obrtni naraščaj, moška in ženska deca, Po telovadbi se vrši veselica na vrtu brata Frana Kuharja. Pri telovadbi in veselici sodeluje domžalska godba. K obilni udeležbi vabi odbor. — Telovadno društvo Sokol nS Vrhniki vabi k društveni telovadbi, ki jo priredi v nedeljo, dne 5. septerAbra 1920 na vriu g. Lenarčiča. Spored; L Sprejem bratskih društev na kolodvoru ob 2. uri popoldne. II. Sprevod s kolodvora na telovadišče. III. Javna telovadba: 1. Deški šolski naraščaj: Proste vaje. 9. Ženski naraščaj: Proste vaje z zastavicami. 3. člani: Hofma-1 nove proste vaje za leto 1920. 4. OlAr [ niče: Češke proste vaje za leto 1920." 5. Deski šolski naraščaj: Skupinske vaje. 6. Člani: Češke župne vaje v os-! mericah. 7. Ženski naraščaj: Vaje B* cvetnimi ioki. 8. Orodna telovadba. 9..-©lani: >Naprej<, simbolična skladba (zložil brat dr. V. Murnik). 10. Zaključna skupina. Po telovadbi: Vrtna veselica s srecolovom, šaljivo pošto in plesom. Za dobro jed in pijačo je preskrbljeno. Začetek telovadbe točno ob 5, uri popoldne. Vstopnina: K telovadbi: Sedeži 10 K. stojišča 5 K. Vstopnice k veselici 5 K. Ob 1L uri vozi v Ljubljano posebni vlak. V slučaju slabega vremena se vrši telovadba 8. septembra. Odbor. Turist!ha In spnrf• — Prijave za jugoslovansko kolesarsko prvenstvo 1920 na progi Zagret)—Ljubljana dne 6. septembra Je vposlati do 2. septembra na naslov Športne zveze, LJubljana. Na poznejše prijave se ne more ozirati. Drnšroene oestl In prlredltne. — Češka obec v Ljubljani pofAda pro sve členy v uter£ dne 14. zaH celo-denni vvlet do uhelnvh dolu v TrbovJ ljah. PfihlAškv do 8 zafi prijimš a in-formace udili Vil. Sequardt, Ljubljana, Dalmatinova ulica 5, — Šentpeterska žen&a in moSka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda vabita na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 9. septembra ob 20. v prostorih hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. — Društvo jugoslovanskih dobre-« voljeev za Slovenijo prosi vse člane tovariše, ki so prevzeli za dobrovoljski kongres razne referate, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v petek, ob 17. uri v društvenih prostorih. Pri-sotnot obvezna. 4 Poizuedbe. Gospodična, ki je pri večernem vlaku na gorenjski progi požalila mali zavojček z 2 knjigama prosi, da se vrne proti nagradi na naslov, ki je na ovitku. Glavni urednik: Rasto PustoslentšeK. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. 4. stran. .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. septembra 1920. 200. štev. Profesor Dr. Alfred pl. lfalenta bivši 23 letni primarij oddelka za ženske bolezni in porodišnice v deželni bolnici zopet ordinira % 11 — % 12 in 2 — 4 Uubljana, Frančiškanska ulica 10, Ti © o Gospod Išče za takoj ali pozneje lepo opremljeno sobo, če mogoče s hrano. Cena postranska stvar. Ponudbe pod „SAVDfJĆAN" postno ležeče 2alec. Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič, Ljubljana, priporoča vrvarske izdelke iz prave dolge konoplje, kakor štrange, oglavja za konje, vrvice za perilo, vrvi za seno in transmisije, špage vsake debelosti, drete, opasnice (gurte) navadne in za transmisije (Mullergurten), fino izdelane vrvice za okna (Rolloschnur) itd, pa najnižjih cenah. Lastni Izdelki I Telefon 441. Točna postrežb.. 6498 Desinfekci ska sredstva. Lysol, Baktiform, Cedeform, Kreolin, Karbolna kislina, Karbolno apno, Formalin sveže na zalogi drogerlfa S rnilas, Celic 6288 654; Naznanilo. Naznanjam, da je moj družabnik iz tvrdke Erker i. Čertalič izstopil in se bode trgovina pod imenom Anton Erker kakor doslej naprej vodila. Ob jednem se zahvaljujem ceni. odjemalcem in prosim iste naklonjenosti tudi v bodoče. 6618 Anton Erher, Ljubljana, Resljeva cesta 20 t--> A. de Haen Kemijska tvornica „LIST" Seelze pri Hanoveru KEMIKALIJE za vseskupno tehniko in farmacijo. Radi cenika in naročil naj se izvolijo interesenti obrniti na zastopstvo: Tehnična poslovnica za kemijsko industrijo. Ing. Milan Roj Zagreb, Gncdtaličeva ulica 20. Telefon 11—03. Skladišče kompr. Ugljične kisline. 6637 t Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubi sinček in bratec danes 1. septembra 1920 po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umiiajoće, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v Četrtek dne 2. sept. 1920 ob 6. pop. Iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na ondotno pokopališče. V Ljubljani, dne 1. septembra 1920. Rodbina Karo! Seljak-ova. - Šivalni stroji dospeli - za obrtno in rodbinsko rabo v vseh opremah. Istotaiu se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas. 7. Naznonilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril :: trgovino z ysnisi^ in čevlje :: ter čevljarskimi potrebščinami. Prinoroča se KAREL P E G E H E-! Qt trgovec z usnjem, ...Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13. ' Zaboji! Zaboli! Dobavljam vsako množino zabojev v poljubni velikosti v najkrajšem času Ponudbe na upravo lista pod .Zaboji/ 6631«. 6631 7 a h Al 0 (prazne) veiike in srednje feauuiK proda tvrdka Demšar & Ose-nar, Kolodvorska ulica 35. 6636 Službe išče pekovski pomočnik, prva moč. ^fU; pošta Koprivnica. 6632 Miši • p©dg£5s»® stenice • ščurke in vsa zalega mora poginiti ako upotrebite moji najbolj iskošena in povsodl hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 19 K, za podgane In miši stane K 10*—; za ščurke 10 K; a posebno močna vrsta 20 K ; posebno močna tinktura za stenice 10 K; uničevalec molje? K 10*—; prašek proti mrčesom 6 in 12 K; mazilo proti ušem pri Hoden 5 in 10 K; mazilo za uši pri živini 6 in 10 K; prašek za uši v obleki In perilu 6 in 10 K; Hakrttra proti mrčesu na sadju in zelen jadi (uničevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljim 10 K; mazilo proti garjem 10 K. Pošilja po povzetju. Zavod za eksport M. Jftnker, Zagreb 15., Petriniska ulica 3. 5000 do 6000 kron S^S/fi preskrbi v mestu stanovanje obstoječe iz 2 do 3 sob, kuhinje in pritiklinarni. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod 5Preskrba.'6569". zanesljivo dobro moč se proti dobri plači t*koj sprejme. Kje, pove uprava tega lista. 663C preda ~* d o br o ohranjen salonski gramofon z 20 'ploščami cena ugodna. Poizve se: Anončni zavoc Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjeve nabrežje 5. 652c Pridna kuharica išče službo, najraje pri kakem gospodu aH pri orožnikih. Naslov pove uprava. 6641 Stanovanje se lite za eftoca trm- fiiO ffila v boljši hiši pod strogim Jfl" Sviti nadzorstvom, najraje pri kakem učitelju. Ponudbe na L MIKUS. trgovec, Rečica ob Paki. 6586 Klobuke velurje in Is klobučevlne prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6C8'o Tovarna los. Reich, Ljubljana. Oslo svinjsko mast, *ZS£8ifc prejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janke Popovlč, Ljubljana. 593; Rodbinskai penziona raS£S5r gimnazije z nemškim poučnim jezikom v Ljubljani pri slovenski profesorsk ali učiteljski rodbini brez hčera. — Ponudbe s pogoji pod .Lekarnar K. R 6521 na upr. »Slov. Naroda«. m* in kante od amentkeoa ps-hoieia kupi Sever & Kamp., Llcbljana. 659. Tovarni! lesnih izdelkov ™n let Z^. Gamelne nad Ljubljano ima vedno v zalogi ti de politične stole. Vprašanja b staviti na: Vido Bratovi & Co., Ljuljana, Sodna ulica št. 11 Telefon štev. 161, interurban. 657- v kosih in drobno dobavlja na vagone £?a, tovar. Laško. CEMENT Roman s'Hkat Portlatid dobavlja MT Laško jjMMS] na debelo in na drobno se proda po najnižji dnevni ceni. Sre-botnjak, Kolodvorska c. 31. 6483 Sprejme se zanesljiv: staž- Ifftlia samostojna gospodinja, blizu ftlfiljđ) Ljubljane, proti dobri plači in dobri hrani. 3 šoloobvezni otroci, najmanjši 5 let ter 2 družinska. Naslov pove uprava lista. 6626 *J7vensKo odpremničko d^* Jlul, sobna dresura, se proda. Poia-sni!a daje Križaj, Rimska e. 5. II. 6595 Ište se \\mmw VI nem tudi druge rrimerne prostore (v podstrešju, skladišče itd.), katere preuredim na svoje stroške. Ponudbe na upsav. Slov. Naroda pod .Primerni prostori 6530«. Dva izuri ?m elektroinšta- taferfa r'ta vaiena izvrševati sa .c7 u::ca 7. in ti$k »Narodne tiskarne* 7a,lmr>ratni del odsovoroo Valentin Kopltib 61 38